TRST, sreda 27. novembra 1957
Lelo XIII. - Št. 282 (3817)
PRIMORSKI DNEVHIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, ceiolet..: 4900 lir FLRJ: Izvod !0, mlečno 210 din.
št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Peliico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, L)r *vna zaiozoa aiovei je,
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiska j. "
Eisenhower ne ker je njegova
pojde v bolezen
Pariz
resna
Zaprtje majhne možganske arterije in težave pri govorjenju ■ Moral bo določen čas počivati in več tednov manj delati ■ Domneve o proglasitvi «nesposobnosti» predsednika in o njegovem nasledniku ■ Morda ga bo na pariškem zasedanju NATO nadomestoval Nixon
WASHINGTON, 26. — Bela hiša je sporočila, da predsednik Eisenhower trpi zaradi zaprtja majhne možganske arterije in ima težave pri govorjenju.
Sporočilo dodaja, da predsednik nima možganske krvavitve in da njegovo sedanje stanje ni resno; mislijo, da gre za prehodno obolelost. Vendar pa, nadaljuje poročilo, bo njegovo stanje terjalo določen čas počitka in zelo zmanjšano dejavnost za več tednov.
Pozneje so tudi sporočili, da Eisenhovver ne -bo zaradi bolezni navzoč na decembrski konferenci sveta
NATO v Parizu. Za sedaj pa ni govora o njegovi ostavki ali o začasni odložitvi predsedniških funkcij.
Celotno besedilo, ki so ga objavili zdravniki, pravi: «Včeraj ob eni popoldne, ko se je predsednik vrnil v Belo hišo po sprejemu maroškega kralja na letališču in po sprevodu v Washing-ton do rezidence predsedniških povabljencev, je predsednik izjavil gospe Eisenhovver in zdravniku generalu Snyderju, da ga zebe. Odšel je v svojo spalnico in je legel, da bi počival; zahteval je še eno odejo in toplo steklenico, da bi se ogrel.	-
Predsednik je odšel v svoj urad ob 14.40, potem ko je počival in kosil. Ni se počutil dobro in se je vrnil v_ svojo spalnico, kamor je prišel za njim general Snyder. Slekel se je legel ter je zahteval še eno odejo in toplo steklenico. Generalu Snyderju so se pridružili polk. Walter Teach in pozneje polk. Francis Pruitt, specialist za interno medicino v oddelku generalnega zdravni ka vojske, gen. Heaton, polk. Mattingly in polk. Roy Clau-se-n jr., načelnik oddelka za nevrologijo v bolnišnici «Wai-ter Read».
Po pregledu, ki ga je opravila ta skupina zdravnikov, so ugotovili, da je temperatusA normalna, pritisk 130/80 in pulz reden s 64 utripi. Pred sednik ni kazal abnormalnih znakov razen rahle afazije (težave pri govorjenju). Ni imel nobenega glavobola, navzee, težavnega dihanja, krčev, paralize ali abnormalnih refleksov.))
Poročilo pravi dalje, da je predsednik po zaužitju uspavalnega sredstva spal ves popoldan in se je zbudil ob 20, ko je v postelji večerjal. Zatem je bral pol ure neki pustolovski roman. Pozneje je zopet zaužil majhno dozo uspavalnega sredstva in je zaspal ob 21. Spal je mirno do 7.25, ko so ga zdravniki znova pregledali. Pregled ni pokazal nobenega abnormalnega znaka
niiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiimimmmt
DANES
Novica dneva je Eisenho-v/erjeva nenadna resna bolezen — bolj, resna kot pravi uradno poročilo — z vse^ mi posledicami, ki jih ni mogoče predvideti, od katerih pa kaže, da ni niti ena ugodna za ZDA in morda tudi *a mednarodno politiko ne. Prva posledica je, da bo svet NATO prihodnji mesec razpravljal brez njega, kar bo velika ovira pri naporih za zmanjšanje vseh atlantskih razpok in protislovij, ki so v zadnjih dneh postale tako zelo vidne in ki jih Mac Millanov obisk v Parizu ni niti prikril.
Tako že danes lahko odgovorimo na vsaj eno izmed tTenutnih vprašanj, ki smo jih postavili včeraj na tem mestu: Kaj bo opravil Mac Millan v Parizu? Ne samo iz skopega uradnega poročila, temveč tudi iz prvih komentarjev lahko povemo, da je tudi po odhodu predsednika britanske vlade ostalo vse pri starem: Anglija bo še nadalje dobavljala Tuniziji orožje;
ne bo brezpogojno podpirala francosko tezo glede Alžira pred OZN;
ne zdi se ji prav, da je Pineau odklonil predlog Burgiba - Mohamed za rešitev alžirskega vprašanja;
ameriško - britanski direk-torij je še vedno aktualen, ker se oba predsednika nista sporazumela o ničemer, kar bi ga nadomestilo;
tudi o svobodni trgovini se nista sporazumela.
V Moskvi so torej lahko, spričo takšnega stanja stvari, kar zadovoljni in si morda mislijo, da bo nadaljevanje takega razvoja na Zahodu le pripeljalo do pristanka na predlog Hrušče-va o sestanku na najvišji ravni, če ne bo tedaj glav-ha ovira prav Eisenhower-jeva bolezen...
razen težav v govorjenju. V poznejših urah se je v zvezi s tem pokazalo rahlo izboljšanje.
To potrjuje našo prvotno diagnozo, da predsednik trpi zaradi okluzije najhnega odcepa srednje možganske arterije na levi strani. Ni še mogoče ugotoviti, ali je to odvisno od formacije majhne kepice strjene krvi ali pa zaradi žilnega krča. Ni znakov, da bi prišlo do možganske krvavitve.
Mogoče je. da je bil prehlad, ki ga je predsednik dobil včeraj -popoldne, odločujoči čini-telj v tem primeru.
Čeprav je sedanja bolezen zmernega značaja in se predvideva, da je prehodne narave. bo terjala dobo počitka in bistveno zmanjšano dejavnost, predvidoma za več tednov; ne bo pa potreben prenos v bolnišnico. Profesor za nevrologijo in dekan za medicino na univerzi Georgetown v Wa-shingtonu Francis Fcrster in profesor za nevrologijo na columbijski univerzi v New Yor-ku prof. dr. Houston sta bua povabljena da pregledata predsednika.
Ob pomanjkanju drugih znakov in spričo starosti pacienta in izboljšanja, ki se jc pokazalo v relativno kratkem času od začetka bolezni, so nerspek-tive za popolno ozdravljenje v primernem času izvrstne.))
Predstavnik Bele hiše. ki_ je novinarjem izročil zdravniška poročilo, ni hotel bolez.ni označiti za »srčni napad)). Dejal je. da je po mnenju zdravnikov prezgodaj izjasniti se o tem. Vendar pa je bolezen označil kot ((obliko srčne motnje)).
Namestnica predstavnika tiskovnega urada Bele hiše gospa Wheaton- je izjavila, da po njenem mnenju zdravniški bilten pomeni, da Eisenhovver lahko še dalje vrši funkcije predsednika. ((Predsednik, je dodala, lahko hodi in danes je v svoji sobi hodil. Ni videl nikogar razen, zdravnikov, soproge in sina».
Nekaj čez polnoči so objavili novo uradno poročilo, ki potrjuje prejšnjo diagnozo in dostavlja, da so se težave pri govorjenju zmanjšale.' Fizične sposobnosti predsednika pa so normalne ter lahko vstane in se giblje. Vsi zdravniki se strinjajo, da predsednik ni imel novega srčnega napada in da sedanji znaki nimajo nič o-praviti s prejšnjim srčnim napadom.
Med prvimi vprašanji, ki so nastala zaradi Eisenhovverjev,; bolezni, je najvažnejše vprašanje, ali naj podpredsednik Ni-xon prevzame predsedniške funkcije in izpolni obveznosti, ki jih je Eisenhovver prevzel, zlasti kar se tiče udeležbe na pariški konferenci NATO.
Senator Styels Bndges je objavil izjavo, s katero predo-čuje to vprašanje, ki ga je bil že sam Eisenhovver načel, ko je kongresu predložil predlog za ustavno revizijo v zvezi s proglasitvijo ((nesposobnosti)) predsednika. Ta predlog ni prodrl zaradi nasprotujočega s, stališča kongresa in izvršne oblasti.
To vprašanje je bilo zlasti pereče, ko je septembra 1955 predsednik dobil sreni napad. Pripominja se, da so to pot prvikrat v zgodovini Bele hiše odobrili poročilo zdravnikov tudi predsednik, državni tajnik, pravosodni minister ter načelnik izvršnega tajništva Bele hiše Sherman Adams.
Iz te okoliščine izhaja domneva, da je stanje predsednika resnejše, kakor so uradno javili, in da so možnost morebitnega nasledstva upoštevali že uanes zjutraj na sestanku v uradu Shermana Adamsa med Nixonom, Dullesom, Ro-gersom in drugimi Eisenhovver-jevimi sodelavci.
Podpredsednik Nixon pa je nocoj, ko je zapustil Belo hišo, izjavil, da upa, da bo predsednik Eisenhovver znova prevzel predsedniške dolžnosti Nixon je dejal, da Eisenhovver kljub bolezni lahko v celoti sprejme eventualne odločitve, ki jih lahko samo predsednik ZDA sprejme. Dodal pa je, da mu v bližnji prihodnosti na bo treba sprejeti nobene važne odločitve;
Nixon je dalje dejal, da med razgovori, ki jih je danes ime1 s številnimi člani vlade, ni bilo govora o morebitni ostav ki Eisenhovverja m tudi ne o začasnem prenosu njegove oblasti na kogar koli. Dodal je, da ne vidi vzroka, zaradi katerega naj bi Eisenhovver podal ostavko, ter je izrekel pre pričanje, da bo predsednik lahko v celoti znova prev*zei svo je funkcije po določenemu ca su okrevanja.
Podpredsednik je končno n radno potrdil, da se hisenhn-vver ne bo udeležil konferen
članic NATO. da se določi, ah zaradi Eisenhovverjeve bolezni državni poglavarji teh držav želijo še predvideno konferenco na najvisji ravni. Nixon je dodal, da bo vsak sklep, kdo naj eventualno zastopa Eisenhovverja v Parizu, moral sprejeti predsednik sam.
V Washingtonu domnevajo, da bo ameriško delegacijo morda vodil podpredsednik Ni-xon, če se bodo odločili, naj bo konferenca na najvišji ravni.
Predstavnik tiskovnega urada državnega departmaja Whi-te je sporočil, da je pozval glavnčga tajnika NATO Spaa-ka, naj se posvetuje z ostalimi 14 državami članicami. Pripomnil je. da ne ve, ali bo pr -šlo do sestanka na predviden dan. dokier ne dobijo Spaako-vega odgovora.
Francoska vojna ladja ustavila italijansko ladjo
TUNIS, 26.	— Tunizijska
vlada je protestirala pri francoskem poslaništvu v Tunisu, ker je neka francoska bojna ladja ustavila v tunizijskih teritorialnih vodah italijansko trgovsko ladjo «Campi-dano». Italijansko ladjo so zadržali 40 minut. Prevažala je blago s Sardinije in . Sicilije. Na ladji so izvedli strogo preiskavo.
Haaško sodišče zavrnilo ugovore Indije
HAAG, 26. — Mednarodno haaško sodisče je danes odbilo štiri od šestih ugovorov, ki jih je predložila Indija o pristojnosti tega sodišča, da se ukvarja s sporom med Indijo in Portugalsko zaradi vprašanja Goe. O ostalih dveh ugovorih pa bo sodišče odločilo na prihodnji seji.
100.000 ton žita iz SZ Egiptu
KAIRO, 26. — Kairski radio javlja, da sta gZ in E-gipt podpisala danes v Kairu sporazum za uvoz 100.000 ton sovjetskega žita v Egipt.
Zvedelo se je tudi, da je Egipt načelno pristal na razveljavitev zaplembe angleške lastnine na egiptovskem o-zemlju v zameno, da angle-
-ška vlada deblokira 23 milijonov šterlingov, ki sestavljajo egiptovsko imetje v Angliji-
Kiši v Djakarli
SINGAPUR, 26. — Japonski ministrski predsednik Kiši, ki je na obisku v raznih državah jugovzhodne Azije, je danes zaključil razgovore z ministrskim predsednikom Sm-gapura Lim Yew Rockom tor odpotoval v Djakarto. V uradnem poročilu o razgovorih je med drugim rečeno, da je Lim Yew Hock z zadovoljstvom sprejel ponudbo Kišija za japonsko pomoč pri industrializaciji Singapura.
Zemljak pri Figlu
Odškodnina bivšim internirancem in med vojno izseljenim koroškim Slovencem
DUNAJ, 26. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju dr. Jože Zemljak je obiskal danes avstrijskega zunanjega ministra Figla, s katerim se je več časa razgovarjal o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo in o položaju jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji.
Zastopniki organizacije bivših internirancev in med drugo svetovno vojno prisilno izseljenih koroških Slovencev so na sestanku na Dunaju ponovno načeli vprašanje odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli med hitlerjevsko okupacijo. Na sestanku so ugotovili, da zakonski predlog o poravnavi škode žrtvam v zadnji vojni, ki ga je pripravila avstrijska vlada, sploh ne predvideva odškodnine žrtvam nacističnega terorja na Koroškem in na Gradiščanskem. Ugotovili so dalje, da bivši interniranci in nasilno izseljeni koroški Slovenci po vojni sploh niso dobili nobene odškodnine za uničeno lastnino, medtem ko so bivši nacisti in druge osebe, ki so pomagale nacističnemu režimu, po vojni dobile okrog 3,8 milijarde šilingov pomoči.
Po sestanku je delegacija bivših žrtev nacizma obiskala avstrijski parlament in zahtevala, da se vprašanje odškodnine čimprej reši.
Nobenega razčiščenja v Parizu med razgovori Mac Millan-Gaillard
Francozi niso uspeli dobiti od Angležev obljube za podporo v alžirskem vprašanju in tudi ne zagotovil glede orožja Tuniziji - Odprta so ostala tudi druga vprašanja
PARIZ, 26. — Zdi se, da je megla, zaradi katere je včeraj Mac Millan zakasnil svoj prihod v Pariz, pokrila danes tudi zaključni del francosko - britanskih razgovorov. Končno poročilo ne pove mnogo, predsednik vlade Gaillard pa je odložil na jutri izjave, ki jih je imel podati nocoj v narodni skupščini, kjer se je začela razprava o okvirnem zakonu za Alžir.
Toda vsi so mnenja, da niti jutri ne bo večjih pojasnil kakor danes. Vedelo se je že prej, da Mac Millanov in Lloydov obisk ne more prinesti odločilnih rezultatov. Upali pa so, da bo vsaj izboljšal splošno ozračje in obnovil sodelovanje med obema vladama.
V francoskih odgovornih krogih ne prikrivajo nezadovoljstva, ker niso uspeli pri-
Mac Millan, ki ga je spremljal Gaillard, podal po radiu kratke izjave, iz katerih je jesno- razvidne, da so razgovori privedli do zelo pičlega rezultata. Mac Millan je sicer na eni strani omenil u-speh in napredek, «ki bi bila dragocena za francosko . britansko prijateljstvo in zavezništvo)), na drugi strani pa je pripomnil, da ((obstajajo .	_____,____________________  .	še številna vprašanja za pri-
dobiti Velike Britanije, da* bi hodnost«. ((Govoriti je treba
se obvezala zlasti glede Tunizije in Alžira.
Sinoči so se razgovori prekinili ob 23. uri in so se nadaljevali danes ob 10.30 ter trajali do 14. ure. Zatem je
odkrito in sporazumeti se o velikih načelih, je pripomnil. Danes zjutraj smo imeli priložnost odkrito govoriti in prepričan sem, da francoski ministrski predsednik misli
iiiiiiiiiia n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m Miiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiai m iiiiiiiiniiMiiiiii miiim
Hevarnost novih zapletljajev na področju Srednjega vzhoda
v-
Hammarskjoeld pride v soboto v Aman - Cete Saudove Arabije razmeščene ob jordansko-izraelski meji - Odločna reakcija arabskih držav proti evropskemu skupnemu tržišču
AMAN, 26. — Predstavnik jordanske vlade je danes sporočil, da bo glavni tajnik OZN Hammarskjoeld prišel v soboto v Aman, kjer se bo razgovarjal s predstavniki jordanske vlade o odpovedi jordanskega sodelovanja z načelnikom skupine opazovalcev OZN, ameriškim polkovnikom Learyjem.
Sirski zunanji minister Bi-tar je izjavil, da bi Sirija z naklonjenostjo sprejela obisK Hammarskjoelda v Damasku. Dodal je, da bo Hammarkkjoel-du njegov prihod na Srednji vzhod omogočil, da se osebno prepriča o pravem obsegu številnih vprašanj.
Saudova Arabija pa je dane:, protestirala pri predsedniku Varnostnega sveta, ker je 14. novembra neko izraelsko vojaško ietalo letelo nad saudskim ozemljem.
Medtem so sporočali, da so čete Saudove Arabije, ki so v Jordaniji, dobile iz Ria-ia ukaz naj bodo pripravljene, da pomagajo jordanski vojski pri zavrnitvi vsakega morebitnega izraelskega napada. Poročajo tudi o incidentih na meji med Izraelom in Sirijo.
Izraelski vojaški predstavnik
je obtožil Sirce, da so danes večkrat streljali na skupino delavcev na izraelskem ozemlju. Ni pa bilo žrtev.
Jordanski zunanji minister Rifai pa je novinarjem izjavil, da so jordanske in saudske čete pripravljene ob meji z Izraelom. Saudske čete, ki so prišle v Jordanijo ob napadu na Egipt, so sedaj pod poveljstvom kralja Huseina. Mini (ter je obtožil Izraelce, da So utrdili hrib Scopus na demilitariziranem področju pri Jeruzalemu. Ponovil je tudi obtožbe proti a-meriškemu polkovniku Leary-ju, da je pristranski na škodo Jordanije.
Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da bo Sirija še pred božičem znova sprožila vprašanje položaja ob sirsko - turški meji, če se turške čete v tem času ne bodo umaknile.
Iz Kaira poročajo, da je konferenca zbornic za trgovino, industrijo in kmetijstvo arabskih 'držav zaključila danes svoje plenarno zasedanje z odobritvijo resolucije, ki med drugim poziva arabske
llilllliiiimiliiiitiiiiliiiiiiilliiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiMimtiilllimiiiiiiiiiiiMminlliiiiiiiillllliiiiiiMumnilMiiHnni
Vzdušje pred zasedanjem NATO v Parizu
Tudi Pella pojde v VVashington na povratku iz Južne Amerike
Predsednik zunanjepolitične komisije v senatu ZDA v Rimu ■ Heuss se je vrniI s Sicilije ■ Senat razpravlja o zakonu o potnih listih
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Vedno bolj se čuti bližina zasedanja NATO v Parizu. Ne brez zveze s tem zasedanjem je bilo potovanje von Brentana iz Rima v Washington in v zvezi s tem zasedanjem se tudi sedaj mudi v Rimu predsednik kongresne zunanjepolitične komisije ZDA Green. Danes je v spremstvu veleposlanika Zellerbacha imel razgovor z ministrskim predsednikom Zolijem. Za Američane je vrednost prihodnjega zasedanja NATO predvsem v o-krepitvi vojaške solidarnosti med zavezniki, italijanska tendenca pa gre za tem, da pride do ((politične* poglobitve zavezništva. Američanom pa ni mnogo do takih hotenj, ki bi jih zavezala v njihovi akcijski prostosti, če bi se namreč morali stalno posvetovati, kot to zahtevajo manjši zavezniki. Zato hočejo ohraniti svoj vodilni položaj, ki pa ni samo v priznanju prvenstva po manjših zaveznikih, temveč tudi v samostojnem odločanju. Ta položaj so ZDA pripravljene deliti edino z Veliko Britanijo, in to kljub protestom «majhnih».
O stališču 7,DA hoče biti pred zasedanjem NATO osebno informiran tudi Pella in zato bo v kratkem obiskal Dullesa. V četrtek namreč odpotuje v Južno Ameriko, kjer se bo sestal z vsemi voditelji italijanskih diplomatskih predstavništev v državah Južne Amerike. Ko se bo vračal, bo napravil še ovinek čez VVashington, kjer se bo z zunanjim ministrom ZDA pogovarjal glede bližnjega zasedanja NATO in o usmerjenosti zunanje politike ZDA.
ce NATO v Parizu. Pripomnil | Pella je danes poročal tudi je. da je ameriška vlada v sti predsedniku Gronchiju o raz-ku z ostalimi ivtladami držav Ivoju odnosov, v okviru atlant-
skega zavezništva. Na kosilu pa je bil Pella pri von Bren-tanu na nemškem veleposlaništvu.
Zvečer se je vrnil s Sicilije zahodnonemški predsednik Heuss, ki je pripotoval iz Catanie z letalom. Heuss je sedaj v Italiji kot zasebna oseba, toda jutri se bo začel njegov uradni obisk pri Vatikanu. Po VVilhelmu II. je Heuss prvi nemški državni poglavar, ki bo obiskal papeža.
Na današnji ministrski seji so nekateri ministri, zlasti Taviani, Moro in Colombo o-čitali Zoliju — česar ga je obtožil že Scelba — da je pokazal nezanimanje za italijansko - nemške razgovore med Heussovim obiskom v Rimu. Teh razgovorov se sploh ni udeleževal, čeprav mu po ustavi pripada vodstvo notranje in zunanje politike. Zoli je že prej v nekaterih izjavah označil Scelbove .obtožbe za «neumna sumničenja«. Tudi če ni bil osebno navzoč pri razgovorih, je dejal, je bil o njih stalno na tekočem po poročanju Pelle.
Sicer pa vlada na svoji seji ni odobrila niti zakona o jedrski energiji niti zakona o ekonomski ureditvi položaja univerzitetnih asistentov. Oba zakona sta bila prenesena na prihodnjo sejo, ki bo v pete«. Pač pa je bil odobren zakonski načrt o pridržanju oseb zaradi javne varnosti ali morale. Ta ukrep naj bi urejal pridržanje zaradi javne varnosti na osnovi posebnih znakov nevarnosti. Obenem je zagotovljeno nadzorstvo sodne oblasti za jamstvo, da bo akcija policijskih organov vedno v najstrožjih mejah zakonitosti. Zdi se, da pomeni ta ukiep kljub iistrogi zakonitosti« povratek k praksi, da lahko policijski or gani proti vsakomur in v vsa-
kem trenutku nastopijo z neumestnimi zahtevami; povod se v okviru formulacije ((zaradi javne varnosti« lahko vsak trenutek najde.
Zoli je imel danes sestanek z ministri za zunanje zadeve, za industrijo, za proračun in državne udeležbe ter s predsednikom ENI Matteiem. Govorili so prav o ENI in ob tej priložnosti je Mattei pokazal tudi prvi vzorec sintetičnega gumija, ki so ga naredili v tovarni v Ravenni. Prihodnje leto pa ga bodo proizvedli že 30 tisoč ton.
Senat in poslanska zbornica sta danes počastila Fiiipa Tu-rattija ob 100-letnici njegovega rojstva. Južnotirolski senator Raffeiner pa je javno obsodil oskrumbo groba senatorja To-lomcia na Južnem Tirolskem; predsednik je z zadoščenjem vzel na znanje to izjavo, ki jo je potem potrdil tudi senator Braitenberg, ki je prišel pozneje v dvorano.
Nadaljevala pa se je razprava o zakonskem načrtu o potnih listih. Doslej so odobrili sedem členov. Pri osmem členu pa je Terracini predložil spreminjevalni prediog. po katerem naj bi bila zavrnitev izdaje potnega lista motivirana na način, da lahko oseba napravi priziv na državni svet. Ker se pretres tega predloga ni končal, jo bila vsa razprava odložena.
V poslanski zbornici je minister Togni odgovarjal na interpelacije v zvezi s poplavami v Polesinah.^Tognijev odgovor pa se ni oddaljil od opičajnih splošnih zagotovil. Iz govora se je tudi izvedelo, da je bilo doslej za vsa dela pri regulaciji Pada in njegovih rokavov uporabljenih šele 4.5 milijarde lir. Skoraj vsi interpcianti sc, izjavili, da z ministrovim od govorom niso zadovoljni.
A. P.
:lg
države, naj organizirajo arabsko skupno tržišče ob sodelovanju afriško - azijskih držav, zato da nevtralizirajo posledice, ki jih bo evropsko skupno tržišče imelo za arabsko gospodarstvo.
V svojem prvem delu opozarja resolucija arabske države na skrajno škodljive posle, dice, ki jih bo evropsko skupno tržišče imelo na izvoz iz arabskih držav v države podpisnice evropske pogodbe. Resolucija zahteva sledeče u-krepe; 1. navezava stikov z airiško-azijsko skupino, da se sporazumejo o skupnih diplomatskih razgovorih z državami članicami evropskega skup. nega tržišča, katere naj bi prepričali, da revidirajo temelje svoje pogodbe ob upoštevanju interesov arabske zunanje trgovine.
2 Nujna akcija za ustanovitev arabskega skupnega tržišča kot prve etape za politiko gospodarskega sodelovanja med afrišiko-azijskimi in a-rabskimi državami.
3. Razvoj medarabske in a-friško-azijske trgovinske izmenjave. V ta namen naj bi se sklicala konferenca afriško-a-zijskih trgovinskih zbornic, ki-naj bi bila decembra 1958 v Kairu	%
Resolucija poziva dalje a-rabske države, naj v čim krajšem času revidirajo svoje trgovinske sporazume z država, mi. članicami skupnega evropskega tržišča, zato da zaščitijo svoje proizvode proti morebitnim posledicam evropske, ga tržišča.
V drugem delu poziva resolucija arabske države, naj sprejmejo vse ukrepe, da se prepreči vsak poizkus zgraditve naftovodov na ozemlju nearabskih držav Srednjega vzhoda. Uprejo naj se tudi poizkusom nekaterih družb, da bi svoje petrolejske ladje usmerile drugam namesto skozi Sueški prekop. Dalje priporoča resolucija arabskim državam zaostritev gospodarskega bojkota proti Izraelu z vsemi mogočimi sredstvi, ter naj skušajo v največji meri konkurirati izraelski trgovini v državah, ki uvažajo izraelske proizvode. S temi bi se Izrael ošibel gospodarsko in končno tudi politično.
O skupnem evropskem tržišču so razpravljali tudi v OZN. Glavna skupščina je danes sprejela resolucijo, ki poziva glavnega tajnika, naj pripravi za prihodnje zasedanje poročilo o posledicah evrop-’ skega skupnega tržišča za ne-avtonomna ozemlja.
Bulganinovo pismo Mcndcrcsu
MOSKVA, 26. — Agencija Tass javlja, da je sovjetski poslanik v Turčiji Rikov izročil včeraj v Ankari Bul-ganinovo pismo predsedniku vlade Menderesu.
Med drugim piše Bulganin, da Sovjetska zveza nima nobenega tajnega sporazuma z nobeno arabsko državo in tudi ne s Sirijo. ((Sovjetska zveza, pravi dalje pismo, i-skreno želi uvedbo boljših in prijateljskih odnosov s Turčijo. Vendar pa ne more Sovjetska zveza ostati indiferentna spričo intervencije katere koli države proti neodvisnosti neke države na Srednjem vzhodu. Sovjetska zveza vidi v ohranitvi miru na tem področju, kjer je Turčija središče, temelje miroljubne koeksistence držav tega področja in jamstvo za življenjske interese Sovjetske zveze«.
Pismo pravi dalje, da je
Sovjetska zveza pomagala in bo pomagala državam Srednjega vzhoda v njihovi borbi za neodvisnost in proti kolonializmu. ((Sovjetska zveza ceni prijateljstvo Turčije, toda noče ga doseči za ceno opustitve podpore, ki jo nudi arabskim državam, ki stremijo po svoji neodvisnosti«.
Bulganin obtožuje nato Turčijo, da je «poštala predstavnica zahodnih držav«, ter do: daja, da Sovjetska zveza ne želi, da bi se njeni odnosi s Turčijo izboljšali v škodo odnosov te države z Zahodom.
kakor jaz glede tega«.
Besedilo uradnega poročila, ki je bilo objavljeno po razgovorih, potrjuje previdnost otjeh delegacij .zlasti pa odpor Velike Britanije, da bi podpisala točne obveznosti glede severnoafriških vprašanj. Poročilo pravi; ((Ministri, ki so se udeležili konference, so na splošno govorili o severnoafriških vprašanjih na podlagi ugotovitve, da ima Francija odgovornost za rešitev alžirskega vprašanja. Francoski ministri so pojasnili akcijo svoje vlade.
V duhu solidarnosti med o-bema državama sta ministrska predsednika izrekla prepričanje, da mora Francija še dalje izpolnjevati svojo posebno odgovornost v Severni Afriki, kjer ima tradicionalno vodilni položaj in daje prispevek, ki je nujno potreben za skupno obrambo svobodnega sveta.
V istem duhu sta se oba ministrska predsednika po odkriti diskusiji o pošiljanju o-rožja Tuniziji dogovorila o potrebi sporazumov, da se prepreči ponovitev nasprotij, kakršna so nastala nedavno. Nadaljujejo se posvetovanja med obema vladama v zvezi s tem«.
(»Ministri so proučili priprave za decembrski sestanek a-tlantskega sveta. Angleški ministrski predsednik Mac Millan je poročal o svojih razgovorih v VVashingtonu s predsednikom Eisenhovverjem, ki so privedH do izjave o skupnih namenih in o medsebojni odvisnosti; francoski ministrski predsednik pa je obrazložil stališče pariške vlade o tem.
Ministra sta se sporazumela glede mnenja, da bi decembrski sestanek moral omogočiti jasnejšo definicijo načel o medsebojni odvisnosti in solidarnosti v zavezništvu v skladu z duhom enakosti, ki je podlaga pogodbe.
Zlasti sta izrekla mnenje, da bi ta solidarnost morala privesti do obširnejše skupnosti virov in znanja, zlasti na področju raziskovanj, razvoja in proizvodnje. Sporazumela sta se tudi, da se bo storilo vse mogoče za razvoj sistema posvetovanj v zavezništvu.
Ministra sta proučila tudi dosedanji razvoj pogajanj o področju svobodne izmenjave ter sta se strinjala glede politične važnosti, ki jo ima rešitev tehničnih vprašanj, ki so bila s tem v zvezi postavljena«.
Ze iz sporočila samega je jasno razvidno, da sta obe vladi ostali vsaka na svojem stališču
Kar še tiče Alžira, ni sicer izrecno imenovan v poročilu, toda opazovalci poudarjajo, da je Mac Millan vsekakor poudaril nevarnost nedaljevanja vojne, ki šibi položaj Francije v NATO in s tem tudi za-
Posojilo SZ Albaniji
TIRANA, 26. — Sovjetska zveza bo dala Albaniji posojalo 160 milijonov rubljev. Zadevna pogajanja je vodila ai banska deicgacija pod vodstvom tajnika KP Albanije En-vera Hodže. ki se je udelež1-la proslav 40. obletnice oktobrske revolucije. Posojilo bo Albanija porabila za razvoj poljedelstva in industrije, za melioracijska dela, za povečanje petrolejske proizvodnje itd.
Albanija bo posojiio vračala z dobavami svojih proizvodov.
iiimiiiiiiiiiHiniiiiiiHiiiiiiiiininimmHHimimHimmmmimmnmiHiiiiiiinimiiimiiiiiiii
Dnllesovi razgovori
z marokanskim kraljem
Zaradi bolezni ni mogel Mohameda sprejeti Eisenhower ZDA skušajo tesneje navezati Maroko na svojo politiko
WASHINGTON, 26. — Zaradi bolezni je moral predsednik Eisenhovver odpovedati vse svoje uradne obveznosti. Zlasti se ni mogel danes sestati z marokanskim kraljem Mohamedom. Namesto njega je v Beli hiši sprejel Mohameda državni tajnik Dulles.
Po razgovoru z Mohamedom je Dulles sporočil, da se bo jutri ponovno sestal z njim in nadaljeval razgovore. Medtem se bo Dulles ponovno sestal tudi z marokanskim zunanjim ministrom.
Razgovori, ki jih ima ma-rokanski kralj v VVashingtonu skupno s svojim zunanjim ministrom Balafrejem, so važni zaradi vpliva, ki ga bodo lahko imeli na položaj v Severni Afriki in tudi na odnose med ZDA in Francijo.
Mohamed velja za ((zmernega« in njegova naklonjenost do Zahoda gre do neke mere. Ameriška diplomacija se trudi, da bi vskladila poizkuse za tesnejše vezi z marokan-sko vlado ter prizadevanja, da ne pride do novih nesoglasij s Francijo.
Kar se tiče tesnejšega sodelovanja, bo to odvisno od obveznosti, ki jih bodo ZDA prevzele v zvezi s svojimi štirimi letalskimi oporišči in z enim pomorskim oporiščem v Maroku ter v zvezi z večjo gospodarsko podporo tej državi. ’ Med VVashingtonom in Rabatom so že več časa v teku pogajanja o reviziji spbra-zuma o oporiščih. Poleg tega bi Maroko potreboval večjo gospodarsko pomoč za svoj gospodarski razvoj.
Bolj zapleteno pa postaja vprašanje v zvezi z zahtevo, naj bi ZDA dobavile orožje za marokanske oborožene sile, ki štejejo 38.000 mož. V pogodbi o neodvisnosti Maroka, ki je bila sklenjena med Francijo in Marokom, leta 1956,
se je Francija obvezala, da bo prispevala k oborožitvi marokanske vojske. Toda te obveznosti ni Francija izpolnila, ker se izgovarja enako kakor glede Tunizije, da bi utegnilo orožje priti v roke Alžircem.
V vvashingtonskih diplomatskih krogih pripominjajo, da gre politična stran sedanjih razgovorov mnogo dlje. Znano je, da skušata Maroko in Tunizija organizirati severnoafriško federacijo. Francija gleda negativno na ta načit, ker bi se morala v federacijo vključiti tudi neodvisna Alžirija. V VVashingtonu so mnenja, da bi taka federacija lahko jamčila politično, gospodarsko in vojaško organizacijo, ki bi bila različna od Arabske lige, čeprav ji ne bi nasprotovala, ter ne bi imela nevtralističnih tendenc afri-ško-azijske skupine.
Manj nadzorstva nad omejitvami trgovine z LR Kitajsko
PARIZ, 26. — Po virih blizu odbora petnajstih držav s sedežem v Parizu, ki nadzoruje trgovino zahodnih, držav s komunističnimi državami, bo izvoz strateških proizvodov v komunistične države prihodnje leto nadzorovan na osnovi globalnih količin. Ta odločitev pomeni v praksi ukinitev posebnega odbora, ki je doslej nadzoroval embargo izvoza LR Kitajski. Razen tega pomeni ta odločitev poraz ameriškega stališča, po katerem je treba izvoz iz zahodnega sveta v LR Kitajsko podvreči večjim omejitvam kot trgovino z drugimi komunističnimi državami.
vezništvo samo. Poleg tega nastaja nevarnost, da nadaljevanje vojne v Alžiru poslabša položaj na Srednjem vzhodu.
Znano je, da je prav dobava orožja Tuniziji bila med glavnimi vzroki padca vlade Bourges-Maunouryja med debato o okvirnem zakonu. Poudarja se, da je dokaj resno za Gaillarda, ker se Mac Millan ni hotel obvezati, da ne bo še dalje dobavljal orožja Tuniziji, pač pa da je samo nejasno omenil, da bo potrebno preprečiti podobne incidente. Francoska diplomacija skuša doseči nekaj bolj specifičnega za govor, ki ga bo imel Gaillard jutri, toda angleško stališče, o katerem so se verjetno sporazumeli v VVashingtonu, je tako jasno, da Gaillard lahko malo upa.
Tudi glede Alžira je angleška vlada odklonila brezpogojno obveznost, da bo podprla francosko tezo med debato. ki se bo začela jutri v političnem odboru OZN. «Le Monde« poudarja nocoj v svojem uvodniku, da so ZDA in Velika Britanija vedno bolj v zadregi spričo dejstva, da je Pineau odklonil dobre u-sluge Tunizije in Maroka.
Kar se tiče NATO, ni Mac Millanovo zanikanje o načrtih za angloameriški direktorij nič novega. Poudarila se je ponovno siepr potreba večje solidarnosti in medsebojne odvisnosti. Toda niso se sporazumeli o nobenem praktičnem načrtu in tudi ne o francoskem predlogu za ((znanstveni pool«. Prav tako tudi ne o načinu stalnega posvetovanja Ce ne bo diplomacija v zadnjem trenutku posredovala, ne bo ob mizi atlantske konf-rence mogoče govoriti o «entente cordiale«.
Tudi kar se tiče področja o svobodni trgovini ni bil dosežen noben poseben sporazum in se je to vprašanje komaj omenilo.
Tudi izjava, ki jo je podal predstavnik angleške delegacije, daje razumeti, da se Mac Millan ni konkretno obvezal, da bo podpiral francosko stališče med alžirsko debato v OZN in je pripomnil, da bodo taktiko določili zadnji hip med razpravo samo.
V enaki nejasnosti puščajo Angleži tudi vprašanje dobav orožja Tuniziji. Na vprašanje, ali naj se uradno poročilo tolmači, da zavezniki ne bodo več dobavljali orožja Tuniziji je predstavnik odgovoril, da se bodo odslej glede tega posvetovali. Pripomnil je, da se obe vladi strinjata, da je treba preprečiti, da bi orožje prišlo v roke Alžircem; stri-* \ta pa se tudi, da je treba . aniziji preskrbeti orožje, zato da skrbi za svojo notranjo varnost.
Debata o okvirnem zakonu za Alžir se je začela popoldne, Skupščina je zavrnila predlog desničarskega poslanca Tixier-Vignancoura, naj bi odložili zadevno razpravo, do. kler ne bo vlada sprejela potrebne ukrepe da se zagotovi ((nadaljnja francoska navzočnost v Alžiru« in da se doseže «odtegnitev angleško-ame-riškega orožja iz Tunizije«.
Danes zjutraj je skupina neodvisnih in kmetov, ki šteje sto poslancev, pozvala predsednika vlade, naj v zbornici zagotovi, da bodo izključena vsa neposredna ali posredna politična pogajanja, dokler ne pride do ustanovitve sovražnosti.
Razprava se je nadaljevala na nočni seji in je potekala skoraj ob prazni dvorani ter brez zanimanja. Okoli polnoči je bila seja prekinjena in odložena na jutri popoldne.  «»------------------
Zvezna skupščina FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26.	— Zvezna
skupščina Jugoslavije bo 3. decembra začela razpravljati o predlogu načrta za gospodarski razvoj Jugoslavije do leta 1961. Roleg tega bodo na dnevnem redu še drugi zakonski predlogi, med katerimi zakonski osnutek o pokojninskem zavarovanju, o javnih nameščencih in o delovnih odnosih, o katerih so skupščinski odbori razpravljali skoraj dva tedna.
Republiška skupščina Slovenije je sprejela danes vrsto zakonskih predlogov. Med temi je tudi zakon o privatni zdravniški praksi v Sloveniji. Zadnja leta se je v Sloveniji precej povečala mreža zdravstvenih ustanov, tako da so zdravstvene ustanove vršile nad 90 odstotkov vseh zdravstvenih uslug. Poleg tega je ogromna večina zdravnikov v Sloveniji zaposlena v zdravstvenih ustanovah. Od 188 zdravnikov niso samo 3 zaposleni v zdravstvenih ustanovah. V skladu z današnjim položajem v Sloveniji predvideva predlog zakona, da se privatna zdravniška praksa lahko opravlja samo na področju, kjer je to potrebno in da lahko upravljajo privatno zdravniško prakso samo osebe, ki niso v službenem odnosu,
B. B. I
 «»--------
BONN, 26. — Zahodnonemški obrambni minister Strauss bo prišel 4. decembra v Rim. Imel bo razgovore z Zolijem ter z obrambnim ministrom Tavianijem,
Vrem* včeraj: N a jvišj a temperatura 16,1, najtoižja 9*2, ob 17, uri 14,4, zračni tlak 1024,9 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 12 km, vlaga 45 odst., 0,7 padavin, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,1,
Tržaš
dnevnik
Danes, SREDA, 27. novembra
Virgii. Vi ja Sonce vzide ob 7.20 in zaton« ob 16.25. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 11.31 ta zatone ob 22.20. Jutri, ČETRTEK, 28. novembra Jakob, Radiivoj
Tudi včeraj stavka v ČRPA In arzenalu
Kovinarji ne bodo popustili in bodo še bolj zaostrili borbo
Smetarji odločno protestirajo proti izročitvi podjetja za mestno čistočo zasebnikom
Vodstvi obratov CRDA in
Tržaškega arzenala nista do sedaj pokazali še nobenega znaka dobre volje, da bi se začela konkretna pugajanja za rešitev spora in da bi u-godili upravičenim zahtevam delavcev. Zaradi tega se stavkovno gibanje nadaljuje. V če-raj so delavci v omenjenih obratih zapustili delo eno u-ro pred koncem rednega delovnega urnika, kar bodo storili tudi danes. Popoldne pa je bilo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FIOM. Po izčrpnem poročilu zveznega tajnika o sedanjem stanju in perspektivah borbe se je razvila živahna diskusija, ki so se je udeležili številni delavci. Vsi so . poudarili, da je v sedanjih razmerah nujno potrebno nadaljevati in še bolj poostriti borbo, sicer bi si delodajalci domišljali, da so se delavci naveličali in da je ugodna prilika za cepljenje delavskih sil. Pri tem pa so pripomnili, da je treba še bolj utrditi sindikalno enotnost in e-notni nastop delavcev. Poleg tega pa so izjavili, da bi bilo najbolje, če bi se takoj začela konkretna pogajanja za rešitev spora, toda spričo trme delodajalcev in brezbrižnosti oBlasti je treba misliti na krepko sindikalno akcijo in energičen nastop, za kar
iiiiimiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
Devin in Sesljan -letoviško področje
Kot smo že poročali, je bil 5. novembra v Sesljanu informativni sestanek za ustanovitev ((Turistične ustanove* za Sesljan - Vižovlje, Devin in Stivan, do katerega je prišlo na pobudo devinsko -nabrežinske občine. Na sestanku, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki Pokrajinske turistične ustanove ter Ustanove za varstvo spomenikov in naravnih lepot, so prisotni soglasno pozdravili pobudo občine, da bi prišlo čim-prej do uresničitve turistične ustanove za omenjeni devinski predel.
Na zadnji seji odbora Pokrajinske turistične ustanove, na kateri so odobrili obračun za leto 1&57 in proračun za prihodnje leto, pa je odbor po daljši diskusiji izrazil u-godno mnenje o proglasitvi Sesljana ih Devina za letoviško področje, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na celotni gospodarski položaj devinsko - nabrežinske občine.
jel te naloge brez zaslužka.
Glede izboljšanja delovanja tega podjetja pa smetarji trdijo, da se to lahko doseže le z boljšo organizacijo in s povečanjem števila osebja. Spričo tega smetarji energično protestirajo proti napovedani izročitvi podjetja zasebniku, ker bi vsaka sprememba in nov način varčevanja dovedel do večjega izkoriščanja uslužbencev ter bi o-grožal njihovo juridično stanje. Obenem pa opozarjajo, da bi temu verjetno sledili še drugi enaki ukrepi, kakor na primer izročitev zasebniku skrbi za javne usluge, ki jih sedaj opravlja občinsko podjetje ACEGAT.
Zaradi tega pozivajo prefek-turnega komisarja, naj opusti ta svoj namen, vse druge u-službehce občinskih podjetij pa opozarjajo, naj bodo budni in naj pazijo, da bodo lahko pravočasno preprečili še nadaljnje poskuse, ki bi škodili vsemu prebivalstvu.
so dali svojim sindikalnim , da noben zasebnik ne bi spre-predstavnikom popolno poo- ' ’ blastilo, naj v tem smislu sklepajo in še dogovorijo z zastopniki sorodne .sindikalne organizacije.
Medtem pa se nadaljuje nabiralna akcija za stavkajoče delavce pri sindikalnih organizacijah in raznih podjetjih.
Vsak dan prinašajo svoje prispevke na sindikalne sedeže posamezniki; izmed podjetij, ki so te dni izročila svoje prispevke pa naj omenimo: podjetje Pantighini in in u-službence, ki so izročili 2.000 lir, železničarsko zadrugo (4 tisoč 500 lir), zvezo uslužbencev PTT pri Delavski zbornici CGIL (5000 lir), podjetje LIA in Postir ter uslužbenci (4.700 lir) ter sindikat delavcev pri zavodu INAM (19 tisoč 50 lir).
V tem vzdušju pa je med sindikalnimi zastopniki in delavci vzbudil presenečenje sklep treh sindikalnih organizacij kovinarskih delavcev iz Tržiča, ki so napovedali včeraj, danes in jutri pol u-re stavke v znak solidarnosti s tržaškimi kovinarji. To je vsekakor premalo, saj se tržaški kovinarji borijo za e-nake zahteve kot njihovi delovni tovariši v Tržiču in bi bila zmaga delavcev v obratih GRDA in Tržaškem arzenalu obehem lepa pridobitev tudi za tržiške delavce, saj je dobro znano, da spada borba tržaških kovinarjev, v širši okvir za izboljšanje splošnega gospodarstva, za ureditev uelovnih pogojev in napredek obratov 1R1. Zaradi tega je nujno potreben energičen ih enoten nastop vseh delavcev ter krepka pomoč borbi stavkajočih kovinarjev v Trstu.
Kakor je bilo napovedano, je bila sinoči skupščina tržaških smetarjev, ki so vključeni v svoj sindikat pri Delavski zbornici CGIL. Razpravljali so o perečem vprašanju razpustitve občinskega podjetja za mestno čistočo in izročitve te javne usluge zasebnemu podjetju.
Fo Izčrpni in živahni, diskusiji o tej zadevi, ki zanima tudi druge občane, so odobrili protestno resolucijo, v kateri zavračajo • trditve, da bi se skrb za mestno čisto-čo izboljšala,- če bi .jo izročili zasebniku in da bi to prispevalo k izboljšanju Občinskega proračuna. Poleg tega smetarji poudarjajo, da bi tak ukrep, če bi ga uresničili, pomenil hud udarec načelom in namenu komunalnih podjetij, ki morajo skrbeti za usluge v korist občanom brez zaslužka zasebnikov. Pri tem opozarjajo,
Iz zgoniške občine
13 milijonov lir nakazila za asfaltiranje obč. cest
Denar je bil nakazan v okviru zadnjega gospodarskega načrta, ki predvideva še popravilo šolske strehe v Saležu in razširitev vodovoda
V okviru gospodarskega načrta za drugo polovico tekočega in prvo polovico prihodnjega leta bo zgoniška občina izvedla za 14,5 milijonov lir javnih del, ki so že bila odobrena.
Največjo vsoto denarja, in sicer 13 milijonov lir, bodo porabili za popravilo in a-sfaltiranje občinskih cest, predvsem ceste Zgonik-Salež, za katero je tudi že od prej na razpolago tri in pol milijona lir, s katerimi bodo popravili in uredili ovinke. En milijon lir (od prej je na razpolago enaka vsota denarja) bodo porabili za popravilo strehe šole v Saležu, pol milijona lir pa za razširitev vodovodne napeljave.
Menimo, da so sredstva, ki jih je dobila zgoniška občina za popravilo in asfaltiranje cest, premajhna, da bi zadostila potrebam te občine, ki ima najslabše cestno o-mrežje na našem področju. Res je, da bodo šla v kratkem na dražbo tudi dela za asfaltiranje in razširitev' poti
od avto ceste do Devinščine (tri milijone lir), toda kljub temo bo treba še precej časa — če bo šlo tako naprej •— da bodo cestno omrežje zgoniške občine vsaj do neke mere uredili.
Omenimo naj še, da bo šlo v kratkem na dražbo tudi delo za postavitev nove šole in javnega Kopališča v Zgoniku, za kar je dobila občina nakazanih 31,5 milijonov lir.
Obvestilo jugoslovanskega generalnega konzulata
Generalni konzulat FLR Jugoslavije v Trstu bo redno sprejemal stranke danes 27. novembra; jutri 28. novembra jih bo pa sprejemal samo v nujnih primerih. 29. in 30. novembra pa bodo uradi zaradi državnega praznika FLRJ zaprti.
iiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiii
Razgovori o bivših uslužbencih ZVU
Kaj bo pa s slovenskimi učitelji ki so bili v stalni službi pri ZVU?
O popravkih zakona za uslužbence se bo minister odslej razgovarjal samo s predstavniki Delavske zbornice CISL
Vrsla prometnih nezgod
Hudo ranjena ženska zaradi trčenja vozil
Neprevidno prehitevanje na ozki cesti - Češki tovornik padel v morje
Policija bo morala preiska-, oba iz Roeola, ki sta z veti, ali je 49-letna Ana Počkar ' spo vozila proti Ul. Canova.
Včeraj je minister za reformo birokracije Zotta sprejel predstavnike Zveze uslužbencev vladnega komisariata, ki so bili v službi bivše ZVU. Sestanek je bil zelo kratek. Na predlog ministrskega načelnika kabineta je bilo sklenjeno, da bodo za sedaj razpravljali o popravkih zakonov za rešitev vprašanja bivših uslužbencev ZVU samo s predstavniki sindikata bivših uslužbencev ZVU, včlanjenega v Delavski zbornici. O rezultatih teh pogovorov bodo obvestili predstavnike o-menjene zveze, da bodo nato lahko povedali svoje mnenje glede obravnave zadevnega zakona Colitt.o. V ta namen bodo določili poseben sestanek.
Nato je minister Zotta sprejel predstavnike sindikata bivših uslužbencev ZVU, s katerim je razpravljal o predlogih in zahtevah za pravično rešitev vprašanja, ki jih je svoj čas predložila vladi sindikalna organizacija. Sindikalni predstavniki bodo o-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll II lit lllllllllllirllfflltllllt IHHIHIIII lllllllt Hill Iti llllll lili II llllllltlUUllllllllllllllllllllllllllIlHIIIIIIIIIItlllllllllllllllll
Huda nesreča na gradbišču v Ul. Pacinotti
Zidar obležal mrtev na tlaku po padcu iz petega nadstropja
Drug delavec leži hudo ranjen v bolnišnici • Nesreča se je pripetila, ker se je na odru deska, na kateri so stali delavci, nenadoma nagnila
cer v Alpinski ulici 77, uvedli preiskavo, da ugotovijo kaj se je pripetilo delavcema. Preiskava še traja in stremi z* tem, da ugotovi vzroke hude nesreče, ki je terjala smrtno žrtev, medtem ko se v bolnišnici borijo, da rešijo življenje drugemu ponesrečencu.
Prizorišče grozne nesreče je bila petnadstropna stavba, ki jo gradi podjetje inž. N. Car-linija iz Ul. XXX. oktobra. Hiša je bila v glavnem dokončana in pokrita. Včeraj so bili vsi zidarji na delu kot po navadi že ob 7.30, Vsakdo je prijel za delo, ki mu je bilo dodeljeno, in med temi sta bila tudi Tensi in Perič. Ta dva bi morala skupno * drugim kolegom ometati zunanjo steno nad balkonom v petem nadstropju, a za delo je bilo treba najprej pripraviti zidarski oder.
Naenkrat pa se je deska odra, na katerem so stali delavci, nagnila; eden izmed delavcev se je s skokom skozi okno v notranjost stavbe rešil, Periča je vrglo na balkon v IV. nadstropju, kjer je v bolečinah obležal, medtem ko je Tensi padel v globino in priletel najprej na leseno ograjo ,ki obdaja gradbišče in nato 'na trdi cestni tlak. kjer je obležal s prebito lobanjo. Poleg njega so padle tri deske ki ju je Tensi med padcem odbil od ograje.
Lahko si predstavljamo presenečenje delavcev, ki si niso mogli pojasniti vzrokov tako nenadne nesreče, ki se je pripetila le nekaj minut po začetku delovnega urnika. Takoj so priskočili na pomoč °erieu, ki se je pritoževal zaradi bolečin, medtem ko so videli, da je bil Tensi takoj mrtev. Pokojnika so okoli 9.45 odpeljali z dovoljenjem predstavnika državnega tožilstva dr. Tavelle v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostal na razpolago sodnim oblastem do konca preiskave.
Po nesreči je delo na stavbi zamrlo. V znak žalosti zaradi tako tragične smrti delovnega tovariša, ki je bil pet mesecev, to je od dneva začetka gradnje, v službi pri inž. Carliniiu, so zidarji včeraj in danes prekinili delo.
'i alc je bil zidarski oder z nagnjeno desko, ki jo razločno vidimo na sliki, po nesreči. Nu njej, ko je bila še v vodoravnem stanju, sta stala Tensi in Perič, oba z Opčin. Prvi je padel 20 metrov v globino in obležal mrtev, dčugi pa je odletel na balkon v nižjem nadstropju
Grozen in presunljiv krik
je včeraj zjutraj prestrašil redke pešce, ki so bili v bližini stavbe v gradnji na vo-gaiu Ul, Pacinotti z Ul. For-nace. Posebno je presenetil ženske v mlekarni nasproti hiše, ki so pritekle na cesto ravno v trenutku, ko je neka velika, temna stvar padala proti cesti. 2enske so mislile, da je kaka vreča, a trenutek kasneje so si morale z rokami zakriti oči, da ne bi bile priče groznega prizora: neki delavec je nepremično obležal v mlaki krvi na tleh, medtem ko so se nadaljevali presunljivi kriki.
Kmalu po nesreči so pridrveli na kraj bolničarji Rdečega križa, ki so takoj spoiznali, da ležeči delavec ne potrebuje nobene pomoči. Bil je
že mrtev in nekdo je z odejo pokril nepremično truplo. Priskočili pa so na pomoč drugemu delavcu, 42-letnemu Ivanu Periču iz Narodne ulice št. 110 na Opčinah, ki je bil potreben nujne zdravniške pomoči Tega so nemudoma spravili v nosilnico rešilnega avta in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki, ki so mu ugotovili poleg drugih poškodb tudi globoko rano na zatilniku in hud možganski pretres, sprejeti na I, kirurškem oddelku. Njegovo »tanje je bilo tako resno, da so bili prisiljeni pridržati si prognozo.
Med tem časom pa so ob vznožju stavbe, kjer je ležal mrtev 33-letni Mario Tensi, ravno tako stanujoč na Opčinah z ženo in otrokom, in si-
stali v Rimu še danes, ker se zdi, da včeraj niso prišli še do nobenega dokončnega zaključka.
Skupno s predstavniki bivših uslužbencev ZVU je bil v Rimu tudi predstavnik slovenskih šolnikov, ki so bili v službi bivše ZVU.
Kot nam je sporočil iz Rima predstavnik slovenskih šolnikov se zdi, da nameravajo rešiti samo položaj bivših uslužbencev ZVU, ki so sedaj v službi pri vladnem komisariatu v Trstu. Kaj pa bo s slovenskimi učitelji, ki so bili v stalni službi pri bivši ZVU in jih je vladni generalni komisar po prevzemu o-blasti odpustil iz službe brez vsake Odpravnine, ni še znano. Dejstvo je, da so ti šolniki že vložili protest pri vladnem komisariatu in pri prosvetnem ministru. Protest je bil poslan v vednost tudi parlamentarni komisiji, ki se ukvarja s tem vprašanjem in mešani jugoslovansko - italijanski komisiji. Menimo, da bi bil skrajni čas, da bi pristojna oblast resno vzela v roke to vprašanje in ga pravično rešila.
Stavka pri Atlasu
Na podlagi pooblastila delavcev podjetja ATLAS, ki se borijo za ureditev razmer v svojem podjetju in zboljšanje mezdnih pogojev, sta sindikalni organizaciji sklenili napovedati stavko, ki bo danes od 12.30 do 14. ure za dopoldansko izmeno; od 20.30 do 22. ure za popoldansko izmeno; od 22. ure do 23.30 za nočno izmeno ter od 15.30 do 17. ure za delavce, ki imajo redni delovni urnik.
Opozorilo kmetom
Tržaško županstvo opozarja kmete, ki so utrpeli škodo zaradi slabega vremena, da je bil rok za vlaganje prošenj za podpore podaljšan do 30. novembra.
«Sputnikova> raketa dvakrat nad Trstom
Tržaški astronomi so včeraj dvakrat videli tretjo raketo prvega sovjetskega «sputni-ka» in povrh še rahel odsev polarnega sija. Astronomom se že dobre tri tedne ni posrečilo videti umetni satelit, odnosno sb ga videli samo v nedeljo nestrokovnjaki, v ponedeljek pa je bilo nebo preveč zastrto z oblaki.
Raketa je preletela čez Trst nekaj minut prej, kot so predvidevali in so jo zagledali ob 16.47. Vidna je bila eno mindto v smeri od severozahoda na jugovzhod v višini 51) stopinj. Cez približno eno uro in pol — točno po računih — se je raketa ponovno prikazala, ker je med tem časom naredila pot okoli zemeljske oble. Tokrat je bila tretja raketa »sput-nika 1» vidna od 18.18 do 18.21 približno med Luno in Venero v višini 10-15 stopinj. Obakrat je bila raketa zelo jasno vidna, drugič je bila celo izredno svetla. Ob tem drugem opazovanju so astronomi videli tudi severni sij.
Direktor observatorija profesor Martin je izjavil, da bo raketa vidna ponovno čez nekaj dni v zgodnjih jutranjih urah.
Namesto vina je izpil kislino
19- letni Costantino Stelluto iz Androria S. Teela je sredi dela v nekem skladišču prijet za prvo steklenico, ki mu je prišla pod roko, in misleč.
da je vino, jo je hotel izprazniti. Tekočina sicer ni imela okusa po vinski kapljici, a tega se je fant prepozno zavedel; šele ko ga je začelo žgati v grlu in želodcu, je spoznal pomoto, tedaj mu ni preostalo drugega, kot da se je nemudoma zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico. Tu je izpovedal, da je bila v steklenici žveplena kislina in tako so ga zdravniki po krepkem izpranju želodca poslali na opazovalni oddelek kjer bo ostal verjetno 10 dni.
vd. Ortali iz Ul. Caprin postala žrtev prometne nezgode, ali če se je spotaknila in padla med prekoračenjem ceste. Ta problem je nastal včeraj okoli 11. ure. ko so žensko pripeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na kirurškem oddelku. Počkarjeva je izjavi, la, da jo je podrl na tla neki skuterist, in sicer v trenutku, ko je prekoračila Ul. S. Martiri.
Kmalu za njo pa se je zglasil na policijskem uradu v bolnišnici 22-letni Giorgio Raffaelle iz Ul. Lorenzetti ter pojasnil, da je ženska padla pred njim na tla in da se mu je posrečilo v zadnjem trenutku zaviti s skuterjem v stran in preprečiti nezgodo.
Okoli pol ene popoldne je moral v bolnišnico tudi Lu-ciano Degrassi iz Ul. Soncini, ki je med vožnjo z vespo po Skedenjski ulici trčil s fiatom 500. Medtem ko so karabinjerji identificirali šoferja avta, so Degrassija odpeljali z rešilnim avtom po zdravniško pomoč. Na srečo so bile njegove poškodbe tako minimalne, da so ga zdravniki odslovili.
Huje pa se je okoli 18. ure pripetilo Giovanniju Gherbac-ciju iz Ul. Oriani, ki se mora samo svoji neprevidnosti zahvaliti, če bo moral ležati 60 dni na ortopedskem oddelku.
Gherbacci se je vozil z lam. breto po Ul. Commerciale proti središču mesta in ker se mu je zdelo, da vozi avtobus Acegata pred njim prepočasi, ga je hotel prehiteti. Cesta pa je ozka in lambretist se je prepozno zavedel, da je z nasprotne strani privozil avto. Mislil je, da se mu bo posrečilo zavoziti med voziloma, a je pri tem izgubil ravnotežje in padel na tla. Imel pa je precej sreče, ker bi lahko neprevidnost plačal z življenjem, a se je samo potolkel po obrazu, očeh in roki ter si zlomil koleno.
Uro prej pa je prišlo do karambola v' Ul. Piccardi, kjer je Francesco Premoli iz Ul. F. Severo z motornim trOkolesom nepričakovano zavil na levo in s tem prekrižal pot Renatu Guiduc-ciju in njegovi ženi Caterini,
Obe vozili sta se prevrnili in zakonca Guiducci sta morala v bolnišnico, od koder pa so ju po nudeni zdravniški pomoči odslovili z enako prognozo; obema bi moralo zadostovati 8 dni počitka, da izginejo posledice nezgode.
Najhujša nezgoda zaradi ka. tere so morali sprejeti 51-let-no Gemmo Momi por. Segon iz Ul. dello Scoglio s pridržano prognozo na kirurškem oddelku, se je pripetila prav na križišču ulice, kjer stanuje ženska, in Ul. F. Severo. Na križišču je prišlo do trčenja med motornim kolesom, na katerem sta se peljala Se-gonova in njen mož Marko, in vespo, last Antonina Cop-pola z Borznega trga.
Precej čudna nezgoda na srečo brez resnih posledic, se je včeraj zvečer pripetila nedaleč od skladišča št. 14 v starem pristanišču 49-letnemu uradniku Javnih skladišč Di-nu Sgaiu iz Videmske ulice.
Sgai je šofiral češki tovor-nik. ki ga je vlekel traktor. Nepričakovano pa se je žica med obema voziloma strgala in Sgai se je znašel skupno s tovornikom v morju.
Kakor hitro so ga potegnili na suho. 1 je moral Sgai v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti pridržali za nekaj dni na opazovalnem oddelku.
.PJKOVl IN PKISPKVKl)
Namesto cvetja na grob pok. Tee Peterke daruje Jana Gorkič 1000 lir za Dijaško Matico.
Danes praznuje svoj 84. rojstni dan marljivi in neutrudljivi kulturni delavec
ANTON PODBRSCEK
podpredsednik prosvetnega društva »S. Škamperle» pri Sv. Ivanu.
Čestitkam članov prosvetnega društva «Slav-ko Škamperle», znancev in prijateljev se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika« in kliče svojemu so-trudniku; «Se na mnoga leta!«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuumiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHtiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Znižana Kazen Videmčanu Ki je umoril sestrično
Pogojna obsodba za tatvino - Prodala je ukradeno kolo Razprava o vohunstva tudi včeraj za zaprtimi vrati
40-letni Nicoletto Cantoni iz Vidma in njegova sestrična Delia Marconi por. Sbuelz sta se v preteklosti dobro razumela in sta živela pod isto streho kot brat in sestra. Sedaj pa je njuna usoda različna:	Sbuelzeva	je že dve
leti pod zemljo ubita s samokresom, ki ga je proti njej sprožil Cantoni in morilec se mora kesati za dejanje v zaporu.
Zakaj je Cantoni tako zasovražil svojo sestrično, da jo je s tremi streli spravil s sveta? Predvsem je treba o-meniti, da je bil Cantoni lastnik male tiskarne v Vidmu, katero je upravljal mož njene sestrične lielie. Vse bi bilo v naj lepšem redu, če se ne bi njegova sestrična začela vmešavati v delovanje tiskarne in vrhu tega obrekovati Cantonija ne le pred ljudmi, temveč tudi pred e-dino osebo, ki jo je ljubil — njegovo materjo. To je Cantoni nekaj časa mirno prenašal, pa čeprav je le s težavo požiral njene žalitve. Marca meseca pa mu je bilo dovolj: dan pred krvavim dogodkom ga je Sbuelzeva še enkrat grobo užalila in svoje vedenje je morala ženska plačati z življenjem.
Cantoni je v popoldanskih urah stopil k njej na doin in pozvonil. Vrata mu je odprla hčerka Sbuelzevih Cate-rina, kateri je Cantoni, ki je stiskal v žepu za strel pripravljen samokres, naročil, naj pokliče mamo. Delia je slišala pogovor in je prišla svojemu bratrancu naproti; napravila pa je le nekaj korakov, kajti Cantoni je brez besed potegnil samokres iz žepa in trikrat sprožil.
Takoj nato se je obrnil in stopil k odvetniku Pascatti? ju, ki ima pisarno na Trgu Duomo, od koder so telefonsko poklicali agente javne varnosti, ki so prišli morilca aretirat.
Medtem so v trebuh ranjeno Sbuelzevo peljali v bolnišnico, a žal je zaradi resnih poškodb že med prevozom podlegla.
24. aprila lani se je moral Cantoni zagovarjati pred porotnim sodiščem v Vidmu, ki mu je priznalo precej o-lajševalnih okolnosti in ga obsodilo na razmeroma nizko kazen; na 8 in pol leta ječe za zločin in na 1 mesec in 10 dni pripora za posest o-rožja. Sodišče mu je priznalo delno slaboumnost in ga tudi obsodilo na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb. Mož pokojne Delie se je spočetka prijavil kot zasebna stranka, a ker je za povračilo škode prejel 13 milijonov lir, se je še pred
razpravo umaknil in s tem pripomogel, da je sodišče obtožencu priznalo med drugimi tudi olajševalno okolnost, da je poravnal škodo.
Cantoni in njegov odv. Sar-toretti iz Vidma sta proti razsodbi vložila priziv, ker sta želela še eno olajševalno okolnost, to je, da je Cantoni izvršil zločin v upravičeni jezi zaradi stalnih žalitev. Včeraj pa je njegov zagovornik med prizivno razpravo omenil, da bi lahko sodišče moža popolnoma oprostilo, ker je jasno, da je v trenutku umora izgubil vso razsodnost.
Se pred odvetnikom je spregovoril državni tožilec, ki se je uprl nadaljnjemu znižanju kazni, češ da je sodeč po tezi obrambe, obtoženec slaboumen samo glede moralne odgovornosti, medtem ko se za kazensko odgovornost spremeni v normalnega človeka.
Preds.: Palermo, tož.; San-tanasta.10, zapisn.:	D’Andri,
obramba:	odv.	Sartoretti iz
Vidma.
* * #
Zaradi suma, da je ukradla listnico s 6.000 lirami in slikami 55-letni Joslpini Just por. Slamič iz Ul. Media 18, je morala 31-letna Aurelia Bridiga iz D’Annunziovega drevoreda v zapor in nato še pred sodnike. Zanimivo je, da je ženska pred policijo priznala, da je denarnico u-kradla iz žepa plašča, in to v protislovju s prijavo Sla-mičeve, ki je bila mnenja, da ji je denar izginil iz predala mize v kuhinji gostilne «Pri treh vratih« v Ul, Pe-tronio, kjer je delala kot kuharica.
Slamičeva je ponovno prišla do svoje listnice, seveda prazne, ker jo je nekdo našel nedaleč od gostilne, medtem ko so policijski organi nadaljevali preiskavo, dokler niso dosegli priznanja Bridige.
Toda Bridiga je že preiskovalnemu sodniku zanikala obtožbo, kar je storila tudi pred sodiščem, kjer je izpovedala, da se je na policiji bala in je zato priznala krivdo, čeprav je bila nedolžna.
Njeni izgovori pa niso prepričali sodnikov, ki so jo obsodili pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list na poldrugi mesec zapora in na 4.500 lir globe.
* * +
Na isto zatožno klop sta se morala usesti tudi 59-letna Olga Baucer vd. Bolletti iz Ul. sv. Marka in 40-letni Martin Godina iz Ul, Romagna. Oba sta bila obtožena posesti oziroma nakupa ukradenega blaga, in sicer, ker je Bollettijeva prodala kolo
sumljivega izvora, katerega je Godina kupil za 5.500 lir.
Bollettijeva je dejanje priznala in pojasnila, da je bilo kolo že dalj časa v kleti gostilne, kjer ga je bil pustil neki neznanec. Preden je gostilno oddala v najem, pa je kolo ponudila Godini.
Sedaj je sodišče Godino o-prostilo obtožbe, medtem ko je Bollettijevo obsodilo na 1 mesec zapora in na 10.000 lit' globe pogojno.
Preds.; Fabrio, tož.: Tavel-la, zapisn.; Urbani, obramba: P. P. Poilucci in Kezich.
» * »
Včeraj se je ves dan nadaljevala pred porotnim so-dičem razprava proti Guer-rinu Ferkoviču in Aristidu Ongaru, ki sta obtoženega političnega in vojaškega vohunstva.
Verjetno bo razsodba izrečena danes, in sicer v prvih popoldanskih urah.
V petek pa se bo isto sodišče ponovno sestalo zaradi podobnega prbcesa. Tudi tokrat bodo razpravljali o obtožbi vojaškega vohunstva, tatvine in uporabe žiga. Obtoženci bodo trije, in sicer Ferruccio Domenicis, Marjan Cetin in Ivan Cotič. Slednjega bodo sodili v odsotnosti. Razprava bo za zaprtimi vrati in bo trajala več dni.
SNG
v TRSTU
DANES 27. t. m. ob 20.30 v Borštu NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
komedija v treh dejanjih
V petek. 29. t. m. ob 20.30 na Kontovelu
JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
V soboto, 30. t.m. ob 20.30 v prosvetnem domu «A. Sirk« v Križu
JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
V nedeljo, 1. decembra ob Iti.30 v prosvetni dvorani na Opčinah NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
C
GLEDALIŠČA
D
VERDI
Danes se prične prodaja vstopnic za tretjo predstavo opere ((Razgovori karmeličank«, ki bo v petek ob 20.30 za abonma B, za parter in lože C ter za galerije.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri: Shakespeare: »Mnogo hrupa za nič«.
( LJCJDSKA PKOSVBTA )
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 29. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15.
* * *
Prosvetno društvo »Slovenec« iz Boršta obvešča člane pevskega zbora, da bo ta teden pevska vaja v soboto. 30. t. m. ob 20.30 zaradi gostovanja SNG v Borštu.
H A/, N A O It V K ,VI II
Danes ob 21. uri bo redna seja SPDT v društvenih prostorih.
OBVESTILO
V sredo 4. decembra ob 20. uri bo v Ul. Roma 15-11.
ustanovni občni zbor SLOVENSKEGA FOTOKLUBA V TRSTU Dnevni red:
Poročilo pripravljalnega odbora; odobritev pravil ter izvolitev društvenega odbora.
Vljudno so vabljeni vsi ljubitelji fotografije.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. novembra 1957 so se v Trstu rodili 4 otiroci, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: zidar Ferruccio Crevatta in. gospodinja Gi-selia Maria Kavalič, šofer Uber-to Filiippj in gospodinja Romana Bendoriccbio, električar Danilo Chermaz in šivilja Oietia D’An-gelo, čevljar Carlo Omari in gospodinja Anna Casali, kurjač Lu-cio Babici ta gospodinja Graziel-la Rustia.
UMRLI SO; 65-letni Martire Buonsante, 89-letni Pietro Capu-ti, 80-letnii Matteo Favento, 80-letna Vittoria Scarper por. Con-chion, 7 7-1 e t m peter Klobas, 78-letmi Antonio Simoni, 63-letna Marija Komar por. Karis, 65-letna Anna Linda por. Vadeuti-nuzzi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Benussi, Ul. Uavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Lt-berta 6; Alla Salute, Ul. Giuiia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
I H A l> » O ;
SREDA, 27. novembra 1957 IHSI POSTAJA A 11.30 Lahke melodije; 12.00 Zena in dom, obzornik za ženski svet- 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Telefunken; 13.30 Melodije iz filmov in revij; 13.50 Dela romantičnih skladateljev; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Klavirski mojstri; 18.30 Glasba raznih narodov; 18.55, Male zborovske zasedbe; 19.15 Sola in vzgoja: »Obzirnost in sočutnost v vzgoji«;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Ivan Matetič-Ronjgov: »Ro-ženice«; 20.50 Orgle Hammond;
  .........................................................
Zadnje pot Tee Peterke
21.00 Alfredo Vanni: »Val ta čer«,
veseloigra v 3 dej.; igrajo člani radijskega odra; 22.35 Mario Sa-fred: Tretja si -fonija — ((Pesnitev o Krasu«; igra orkester Tržaške filharmonije; 23.00 Saksofo« niistii jazza.
t n S T i.
11.30 Simfonična glasba;	12.10
Orkester A. Brigada; 17.30 Gioac-chino Rossini: ((Seviljski brivec«, opera v 3 dej.; 19.05 Čajkovski: ((Italijanski capriceio, op. 45»;
21.00 Koncert godbe na pihala.
KOPER
Poročila	v itahjanščtal:	6.30,
12.30, 17.15, 19.15, 22.30.
Poročila	v slovenščini:	7.30,
13 30.	15.UU
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro- 7.45 Jutranji koledar; 8.C0-12.05 Spored iz Ljubljane; 12.05 Opoldanski koktajl;
12.50 Od	arije do arije;	13.40
Kmetijski nasveti: »Pravilno obrezovanje tri«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.20 Sola in življenje:	«Med najmlajšimi telo-
vadci v Sežani — Ivanka je zbolela«; 14.40 Pcje zbor radia Zagreb; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Polke in valčki Franka Jankoviča;	15.40-17.00 Spored	iz Ljubljane; 17.00	Ritmi	in popevke;
17.25 Glasbeni mozaik; 18.00 Naše žene; 18.15 Lahka glasba; 18.50 »Palestina, nemirna dežela«; 19.00 Kubanski ritmi; 19.25 Laihka glasba;	19.30-22.15 Spored	iz Ljub-
ljane.
SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m. 212.4 m
Pcročla; o.oo, 6.O0, 7.00, 8.00, 10.00,	.3 00,	15.00,	17.00.	19.30,
22 00
5.00 Pisan glasbeni spored; Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko	Rupel:	Jezikovni	pogovori
(ponovitev); 9.15 «Na Gorenjskem je fletno« (30 minut za ljubitelje domače glasbe); 9.45 Pozdrav 1 juga (Rafael Moncada s svojim orkestrom);	10.10	Romantična
glasba; 11.00 Spomini na filmske premiere z Broadway,a; 1L35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Odbornik: 12.05 Opoldanski koncert solistične glasbe; 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje basist Aleksander Kovač; 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov (čestitke Kolektivov za dan republike); 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Deček. s. številko na roki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Saltykov-Sčadrin: Ve-leummi piškur; 16.00 Koncert po žel/ahj 17.10 Sestanek ob petih;
17.30 »Se še 1 spominjaš«; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 Matija Tomc; Suita za violino in klavir;
18.30 Indijska ljudska glasba;
18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Pet ar Konjovič: «Koštana», opera v 6 slikah; 21.45 Zabavni intermezzo: 22.15 «Ples v Parizu«; 22.35 Godala v noči.
TI.EVIZI.IA
15.20 Evro vizija:	Reportaža z
nogometne tekme Anglija-Franci-ja; 17.30 Spored za otroke; 18.45 Prijetni dom; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Variete.
r
K 1 N O
Marsikatero oko Številnih prijateljev in znancev se je včeraj orosilo, ko smo spremljali k zadnjemu počitku Teo Peterko. Hudo nam je bilo v lepem sončnem dnevu polagati v grob mnogo prerano umrlo mlado tovarišico, ki nam je še toliko lepega obetala s svojim vzornim življenjem in društvenim udejstvovanjem. Njeno splošno priljubljenost je še posebno pokazala številna udeležba na pogrebu, na katerem so se mladi prijatelji pokojnice oddolžili njehemu spominu s številnimi šopki in venci cvetja ter jo na ramenih odnesli pred dolgim sprevodom od bolnišnice do Ul. Parini. Počivaj v miru, draga Tea.
Ohranili Te bomo v lepem spominuj
Excelsior. 16.00; «Na svidenj«, Rim«, Mario La-nza, R. Rascel in Marisa All23io.
Fenice. 16.00: »Vlak za Yumo», Glenn Ford, Van Heflin, Feli-cia Farr.
Nazicnale. 16.00:	«Crnd škorpi-
jon«, R. Dervning, Mara Cor-day, Carlo Rivas.
Supercinema. 16.00:	«Winchester
73», James Stevvart.
FUodrammatico, 16.00:	«Zidovi»,
Stan Laurel in Oliver Hardy.
Grattacielo. 16.00: «Edma velika ljubezen«, Kim Novak In J. Chandler. Izkaznice	niso ve-
ljavne.
Arcobaleno. 16.00: «Tiger v megli«, ,D. Sinden in T. VVright.
Astra Rojan. 16.00; «Uporna mladina«, M. Renmie in G. Rogers. Cinemascope.
Capitol. 16.00:, «Ogenj	v podpa-
lubju«, Rita Hayworth, R. Mit-chum.
Cristallo. 16.00: »Divja leta«, B. Stanwyck in J. Cagoey.
Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Tecbnl-color. Normalne cene.
Aldebaran. 16.00:	((Dogodivščine
Davyja Crocketta«.	Dismeyev
Techmicoloe.
Ariston. 16.C0: «Mademofcelle Pi-galle«, Brigitte Bardot in Misha Auer.
Armonia. 15.00: «Ob meji Dako-tov«, G. Gray, B.	VVilliams.
Nov var.etč.
Aurora. 14.30: ((Gospodov zakon« (Mož brez puške), G. Cooper.
Garibaldi. 16.00; «Umor iz ljubezni«, A. Dahi, P. Carey.
Ideale. 16.00:	((Puščavske miši«,
R. Burton, R. Nevvton, J. Ma-son.
Impero, 16.30: «Ce je dekle lepo«,
F. Laine ta C. Tovvers, 1
Ital la, 16.00: «Atena ta 7 sester«, J. Fovvell, E. Purdcm, A. Rey-riold ta V. Damone.
Moderno. 16.00: »Najlepši trenutek«, M, Maslroianni, G. Ralll, M. Mariini, Mladoletnim prepovedano.
San Marco. 16.00: «Posebn1 agent Pinkerton«, R. Scott, M. Povver.
Savona. 16.00:	«Zora velikega
dne«, V. Mayo, R. Stark in R. Roman.
Viale. 16.00:	»Kartagenske suž-
nje«. G. M. Canale, M. Allasio.
Vitt. Veneto. 15.30: «Nelcdo me ljubi tam gori«, P, Nevvman, P. Angeli,
Belvedere. 15.30: «Rasputin». Tech-
. nieoior. ,
Marconi. 16.00: »Libanonska graščakinja«, J. Claude, G. M. Canale. Technicolor.
Massimo. 16.00: ((Pustolovščina na Kitajskem«, 0'Brien, B. Sulli-van, J. Brando. Zadnji dan.
Novo cine. 16.00; «S.O.S. Kolonialna policija«. M. Healey ta K. Booth.
Odeon. 16.00: ((Popevke pol stoletja«, F. Interlenghi, A. M. Ferrero, O. Vlili.
Skedenj. 16.00: «Loža v Operi«
Radio. 16.00:	«Tolo, pustiš ali
podvojiš«.
Secolo. 16.00:	«Kronlka ubogih
ljubimcev«, A M. Ferrero, C. Greco, A. Lualdi, M. Mastro-lanni.
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob številnih izrazih sočustvovanja ob bridki izgubi naše ljubljene in nepozabne
Tee Peterke
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin drage pokojnice. Posebna zahvala mladincem, ki so jo obsuli s cvetjem in jo na ramenih odnesli k zadnjemu počitku.
Oče, mati in ostali sorodniki
Tj-st, 27.Ki.1957.
VLADIMIR D. DUDINCEV:
Izumitelj isce pravico
Odlomek iz knjige «Človek ne živi samo od kruha», ki je pred dnevi izšla v slovenskem prevodu pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani
Enaindvajsetega februarja je Dmitrij Aleksejevi^ obrit in z novo ovratnico potrkal in stopil v kabinet Titove, pomočnice javnega tožilca, kjer se je vse slepeče kopalo v zimskem soncu. Pomočnica je bila stroga, na kratko ostrižena zenska, v rdečkastorjavem suknjiču z zelenimi šivi ;n ozkimi belimi naramkami. Pred njo na mizi so bili akti v mapah, na aktih zavojček cigaret Belomorski prekop in škatlica vžigalic. Ko je Dmitrij Aleksejevič vstopil, je z zamolklim glasom nekaj spove-Vedovala nekoga po telefonu, kadila in ne da bi gledala, otresala s cigarete pepel nekam v stran, na enega od aktov.
»Nehajte me že vleči za nos. tovariš ekspert... Nehajte, stric Kolja... ta izvedenski pregled vam bo vzel kvečjemu štiri ure časa.»
Ko je končala pogovor, je odložila slušalko, hitro in neljubeznivo pogledala Dmitrija Aleksej eviča in rekla:	»Se-
dite!« in si prižgala drugo cigareto.
»Kako je torej z vami, tovariš... Lopatkin, če se ne motim? Da, Lopatkin.« Preložila je na mizi akte, živčno pobobnala z roko po mizi, vstala in odšla k oknu. »Kako je torej s to zadevo, tovariš Lopatkin?« je rekla in sp zagledala skozi okno. »Nekateri skrbijo za to, da sovjetska znanost in industrija napredujeta, ustvarjajo, drugi Pa vse obgodrniajo? A?«
Dmitrij Alessejevič ni odgovoril, samo z .zanimanjem se je zagledal vanio.
»Je tako?« Seula je nazaj za mizo in spet preložila ante.
«Jaz nad nikomer ne godrnjam«, je mirno ugovarjal Dmitrij Aleksejevič. «Niste pravilno informiram«.
«Kaj pa je tole? Kaj pa je potlej tole?« Odprla jč mapo in Dmitriju Aleksejevi-ču izročila na pisalni stroj natipkane prepise osmih ali desetih njegovih pisem, izjav in pritožb, ki jih je napisal ob raznih časih. Tu je bil tudi prepis njegovega pisma uredništvu zaradi članka gutiko-Va. Pismo je zašlo na inštitut, »izvedenci« pa so ga odposlali semkaj.
«To so pritožbe«, je s tihim, enakomernim glasom odgovoril Dmitrij Aleksejevič. “To je kritika«.
»Nekaj je kritika, nekaj drugega pa je obrekovanje poštenih ljudi.«
«Imate čisto prav,« je odvrnil Dmitrij Aleksejevič. Ni se mogel premagati, zasmejal se ji je v strogi obraz. #Kdo pa nam bo povedal, kaj je obrekovanje?«
«Na javno tožilstvo je Prišla pritožba skupine učenjakov...«
»Aha, razumem. Mi dovolite, du se seznanim z njo?«
«Izvolite.» Iz-očila mu je Pritožbo, natipkano na osmih iistih; pol zadnje strani je zavzemala vrsta podpisov.
Dmitrij Aleksejevič je pogasi, pazljivo bral, privzdignil obrvi, kadar so prišli na vrsto posebno krepki izrazi — »izpad brez primere«, »nerazumljiva gorečnost« ali »prisiljeni smo iskati varstvo pri sovjetskih zakonih«.
»No, kako vam je všeč?« je Vprašala Titova.
»Ni slabo sestavljeno«, je dejal Dmitrij Aleksejevič; majčkeno je zgubil pogum, her je kar v trenutku požrl kopico besed, kakor »divji obrekljivec#,. »lažni novator« ali »izsiljevalec«. Malo je pomolčal, potem pa pokimal Titovi; »Res je, kar prilično dobro.«
»Poglejte, tovariš Lopatkin, nam pa ni všeč.« Titova je Prvikrat vzdignila pogled nanj. »Nam pa niti malo ni všeč.,
»Sami ste tega krivi, tovariši...«
»Kako naj si to razlagam?«
»Oprostite, koliko let pa ste že v službi na javnem tožilstvu?«
»Ne - razumem... No, recimo osem.«
»Koliko pa ste poklicali na odgovor ljudi, ki zavirajo novost v tehniki? Se nobenega? Kaj pa potlej sprašujete?«
V medlih očeh Titove je mahoma zagorel živ plamenček. Za trenutek se je nasmehnila, si ponesla k ustom rtga-eto in izginila v belem oblaku dima
Dmitriju Aleksejeviču se je glas okrepil, nagnil se je proti Titovi in stegnil predse suho zapestje z močnimi členki «Pa saj vendar vsi ti učenjaki — Avdijev, Fundator, Volovik, Tepikin zagovarjajo tehniko včerajšnjega dneva! Ti so kakor ličinke sviloprej-ke, iz svoje sline izdelujejo cbleko samo zase. Mogoče ste na ulici že kdaj srečali takle prizor; ustavil se je tuj avto z zastavico. Kakor živa ptica. Vse se blešči... Okrog njega pa je množica naših... Se vam je že kdaj namerilo tako? No, vidite, kadar jaz vidim kaj takega, me začne pri priči skeleti tule, vidite, tule na levi strani. Dozdeva se mi; če bom samb še trenutek postal tam in gledal vse to, bom padel in se ne bom več vzdignil. Tovarišica Titova, ‘in ravno ti nas obsojajo na to sramoto. Monopolizem! Ti ne priznavajo skokov — edinole e-nakomerno, komaj opazno napredovanje. In potolčejo vsakega, ki je drugih misli! Drugače mislečih pa vendar ne smemo uničevati — ti so kakor vest, ki so tudi tebi potrebni!«
((Potemtakem se pravi, da moramo po vašem prizanašati tudi sovražnikom?«
«Vidite, vidite! Saj to je ravno, da ti štejejo drugače misleče med svoje sovražnike. V tehniki! A kakšen sovražnik sem neki? In kako radi ti prilepijo svojo etiketo! Moj stroj ni všeč enemu od njih pa se že spomnijo in si izmislijo kaj vem kaj o nekakšnem weismanizihu in mor-ganizmu — pa tlesk na hrbet in mora človek po svetu s tem madežem! Vsa stvar pa terdar ni tako preprosta. Vse je odvisno od namena. Ce imate isti vzvišeni namen in ga skušate doseči po drugi poti — potem se kar pričkajte! Vaš spor bo rodil samo korist. Tekma bo odvrgla iz življenja vse — majhne in velike — prisklednike. Zapomnite si, jaz sem prepričan, da Avdijev nima prav. V.tis, da ima prav, dosega samo zato, ker je na tako ugodnem položaju.«
Dmitriju Aleksejeviču, so se sive oči vžgale v motni, žametni temini. Trdo je postavljal pred Titovo vsako besedo posebej in jo podčrtaval s svojim suhim, močnim prstom. Ni se prerekal z javnim tožilcem, temveč je bil profesor v razredu — poučeval je in prepričeval. In Titova ni nič več prikrivala nasmeha, zamišljeno je kadila in opazovala tega čudnega a-gitatorja z obledelimi, motnimi lasmi.
«Pa smo si resnično sovražniki. Ne samo da vsak po svoje mislimo, temveč imamo tudj vsak svoj namen,« je potrpežljivo, z jneiikim glasom razlagal Dmitrij Aleksejevič. »Naši nameni, nameni so različni. To ponavljam pri polni zavesti in duševnem zdravju. Ti ne gledajo več naprej, temveč nazaj. Njihov namen je, da bi se obdržali na svojem stolčku in še naprej bogateli. Ta, ki odkriva nove stvari, pa služi ljudstvu. Izumitelj zmeraj drugače misli, v sleherni panogi znanja. Ker je našel kako drugo, krajšo pot in zavrača prejšnjo, običajno.«
«No, prav,« je rekla Titova po kratkem premolku. Cigareta ji je ugasnila. Vzela si je novo. «Vse to drži. A zdaj bliže k stvari. Kaj boste povedali o stvari sami?«
«Kaj neki, obtožbo zavračam Obtpžbo, kakor tudi obtoževal-ce. Na moje pritožbe je mogoč en sam odgovor: treba je postaviti stroj in se prepričati, kdo izmed nasprotnikov ima prav. A ti se bojijo debate in preizkusov. To bi se reklo •— smrt zanje. Ti kar naravnost k javnemu tožilcu! Prosim vas, tovarišica Titova, mislite na to, da je še cela skupina znanstvenikov, ki držijo z menoj. Vendar pa so, žal, v manjšini.«
»Dobro. Bomo pregledali,« je vzdihnila Titova in vstala. »Poglejte, tamle zraven je miza, sedite in napišite svoje pojasnilo. Samo, lepo prosim,« se je nasmehnila, «lepo prosim, čim bliže k dejstvom.«
V eni uri Je bilo pojasnilo napisano. Dmitrij Aleksejevič ga je izročil Titovi. Stisnil ji je trdo, suho roko in stopil iz bleščečo osvetljenega kabi-
lili
II!
Tl
Ponedeljek v Italiji: vesti o italijanskem satelitu
(Iz tednika eEspressos)
OBISK PRI ELEKTROTEHNIKU, SAHISTU IN MISLECU
«Tehnika oziroma fizika nimata prav nobenega opravka s šahom»
3.
«Ce mislite s tem intuicijo,« je dejal, «potem pravim: intuicija živi. Glede fantazije pa to: ni nobenega poklica, ki bi produciral prvovrstne zastopnike, da ne bi imeli fantazije. Ne morem si predstavljati prvovrstnega inženirja, ki ne bi poznal Sha-kespearea. Ne zadostuje samo smisel za tisto, kar neposredno delate, marveč imeti morate smisel za vse, kar vas obdaja. V uvodu neke svoje knjige sem zapisal, da je katera koli tehnična ideja sama po sebi najbolj nedolžna stvar na svetu. Toda uresničevanje te ideje neizbežno sproži dodatke iz vsega untversuma; ti dodatki šele postavljajo probleme, o katerih naiven človek misli, da so produkt ideje same. V resnici so to samo problemi uresničevanja te ideje. Vzemite na primer idejo trans-
formatorja, ki je na moč preprosta. Pravi problemi nastajajo šele takrat, ko hočeš to idejo realizirati. Poglejte: vse izgube energije se pri transformatorju manifestirajo kot toplota. Ta mora ven, sicer se transformator preveč segreje. S tem v zvezi se sprožijo problemi, ki s prvotno idejo transformatorja nimajo opravka. In vendar so to resnični problemi tega, kar delate. Odvajanje toplote je bil na primer pri transformatorju dolgo časa vodilni problem, čeprav ni to noben eiektriški problem. Zato pravim:	domišljija	je
tisti dar, ki vam o pravem času vzpostavi’ duhovno vez vsega vesoljstva z .uresničevanjem ideje, ki ste se ga — namreč uresničevanja — lotili.«
«Ali ste kdaj opazovali vodni vrtinec,« nadaljuje, ki se naredi, ko spuščate vodo v kopalnici? Ta vrtinec
 .......................................................................................................    HnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiHHili
ANAHRONIZMI ITALIJANSKE JUSTICE
i
-j
Pretekli teden se je pred sodiščem v Larinu (Molise, srednja Italija) začela razprava proti 297 kmetom iz Morrone del Sannio, majhne gorske vasice, zaradi dogodkov, ki so se izvršili pred 14 leti! Spričo okoliščine, da ta vasica šteje le okrog 3000 prebivalcev, je moč reči, da so v to zadevo zapletene sko-ro vse družine te majhne vasice.
Kaj je dalo povod, da se je počasni stroj italijanske justice sprožil šele po 14 letih in postavil na zatožno klop kar celo vas?
Oglejmo si na kratko ozadje dogodkov, ki so privedli do te razprave.
Morrone del Sannio leži sicer v bližini krajev, ki so postali znani v zvezi z dogodki osvobodilne vojne, vendar pa se vojna te vasice ni dotaknila; vsaj neposredno Morrone del Sannio ni utrpela nobene škode. Niti na vas samo, niti v njeno bližino ni padla nobena bomba. Vas je sicer revna, a kmetje imajo nekaj žita, olja, vina in slanine.
Sele ko so zvedeli za kapitulacijo Italije, se je med vaščane naselil občutek negotovosti in strahu. Iz Sulmone so začeli prihajati prvi angleški ujetniki, ki so jih izpustili iz nekega koncentracijskega taborišča. Bili so lačni in raztrgani in tudi v Morrone del Sannio so dobili hrano in oblačila. Nato so skozi vas prjhajali iz drugih krajev Italije, iz Francije, iz Jugoslavije in Grčije italijanski vojaki na poti proti domu. Vse so vaščani sprejeli bratsko, pri tem pa so se
Vas
na zatožni klopi za dogodke pred 14 leti
Po kapitulaciji Italije v septembru 1943 so si kmetje iz Morrone del Sannio razdelili obvezno oddano, a še neplačano blago, ker niso imeli kaj jesti in ker niso hoteli, da bi padlo v nemške roke
njihove zaloge živeža stalno manjšale.
Nekega dne pa se je razširila vest, da so v bližino prišli ne zavezniki, ampak nemški vojaki. Obiskali so tudi vas in zahtevali od vaščanov določene količine žita, olja, slanine in določeno število jajc. V naslednjih dneh so se večkrat vrnili z enakimi zahtevami.
Pri vsem tem pa je bila še vedno v veljavi fašistična zakonodaja, oziroma prejšnji birokratski aparat, ki je zahteval pd kmetov izročitev določene količine proizvodov, katerih prodaja je bila še vedno podvržena racionira-nju. Tako so po eni strani prihajali Nemci na kamionih in pod grožnjo hudih represalij zahtevali od kmetov določene količine kruha, vina, toliko in toliko kokoši) hkrati pa je birokratični aparat še vedno zahteval obvezno pddajo proizvodov za racio-nirano prehrano. Tako so vaščani že začeli okušati lako-
iMitiiniiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Jadranski koledar 1058
m
Izšel je JADRANSKI KOLEDAR za leto 195*. Dobite ga, skupno z naslednjimi knjigami Prešernove družbe za leto 1958: Miško Kranjec: MACESNI NAD DOLINO, Ivan Bratko: POMLAD V FEBRUARJU, Branko Čopič:	DOŽIVLJAJI
NIKOLETINE BURSACA in Fran Dominko:	POGLED	V
VESOLJE. Cena vseh petih knjig je samo
500
\Cy \	f)	#	tt	c
cVmuijaji
»NL«	UK?
Bursaca
»Vidite, kar verjeli ste jiml« ' neU na polmračni hodnik.
rnmm
to, medtem ko so bila skladišča polna žita in olja.
Nekega dne pa se je zvedelo, da so se Nemci začeli umikati proti severu in da bodo, kakor so to napravili v diugih krajih, izropali vsa skladišča ali jih pa zažgali, če bi blaga ne utegnili odpeljati s seboj. Ob tej priliki se je kakih 20 bivših vojakov zbralo na vaškem trgu in nekdo izmed njih je sprožil i,dejo, da bi bilo treba izprazniti skladišče blaga. Kaj je bilo v tem skladišču? Po poročilu karabinjerjev, ki jih '• vasi sicer ni bilo, a so pozneje zadevo preiskovali, je bilo v skladišču 653.50 q žita, 160 q ovsa, 2 q volne. 83.41 q olja, in vse to je izginilo med 25. in 27. septembrom 1943. Vojaki, ki sicer niso več pripadali redni vojski, so bili odločeni prepie-čiti, da bi to blago končalo v nemških rokah, hkrati pa so vedeli, da je bilo prebivalstvo v veliki stiski. Tako so poslali po vasi glasnika, ki je kmetom naznanil, da bodo delili žito in olje iz skladišča. In tako so med kmete razdelili žito in olje, ki so ga prebivalci sami oddajali v skladišče in za katerega še niso bili dobili niti lire. Na zasliševanjih so vsi sedanji obtoženci izjavljali, da se je to zgodilo zaradi o-menjenih okoliščin, predvsem pa, ker niso imeli kaj jesti in so se bali, da bodo vsak čas prišli Nemci, da bi skladišče izpraznili ali pa ga zažgali. IJprava skladišča pa je stala ita stališču, da je bolje, če blago odpeljejo Nemci, kakor pa da bi ga razdelili med vaščane.
Ta razprava bi po vsej verjetnosti ostala v mejah krajevne kronike, če bi se prebivalci iz Morrone del Sannio po lastni pobudi ne obrnili na federacijo komunistične stranke v Campobas-so s pismom, v katerem so prosili za pomoč. KPI nima v Morrone del Sannio svoje organizacije, in vaščani so se obrnili na federacijo KPi v Campobassu, ker so se bili prej zaman obrnili na enega najbolj znanih odvetnikov pokrajine, na liberalnega poslanca Colitta. Za obrambo 297 obtoženih kmetov iz Morrone del Sannio še bosta zavzela' poslanec Gullo in senator Leo Leone. Ko je poslanec Colitto to zvedel, je dvakrat zaporedoma obiskal Morrone in ponudil tudi svojo pomoč; toda sedaj je bilo že prepozno, da bi si mogel pridobiti zaupanje vaščanov.
Dvomimo sicer, da bodo te preproste kmete iz Morrone del Sannio obsodili; vendar pa nas mora skrbeti dejstvo, da so uvedli kazenski postopek proti njim zaradi dejanj, ki so se izvršila v znanih okoliščinah pred 14 leti, in za katera bi si vaščani prej zaslužili odlikovanje.
 «»——
Glasba pod blazino
Uvedba radijskih blazinic v bolnišnicah pomeni, da bo lahko vsak bolnik po želji poslušal radijski program, ki
mu bo najbolj všeč. Nedavno je neko britansko elektrotehniško podjetje instaliralo v neki srednjeangleški bolnišnici prenosni sistem z radijskimi blazinami.
V pritlični pisarni so naprave za kontrolo in sprejem ter ojačevalci skupno z avtomatičnimi aparati za vključevanje programa po želji. Zabavni kanali prenašajo po navadi dvoje programov, na željo bolnikov pa posredujejo tudi glasbo z gramofonskih plošč in z magnetofonskih trakov ter po zvočniku «žive» sporede iz koncertnih dvoran.
V bolniških sobah je v steni za vsako izmed 53 postelj plošča s posebnim stikalom, ki kontrolira in uravnava
zvbk. Radijski oddajnik je higienično izdelan, zvočnik je v gumijasti gobi, prevlečeni s plastično snovjo, ki jo je lahko prati. Ta zvočnik si bolnik položi pod zglavje ali na blazino.
In še druga izboljšava: če hoče bolnik govoriti z medicinsko sestro, pritisne na gumb in govori v to blazinico. Ali ga sestra posluša, izve bolnik po rumeni lučki, ki pomeni, da je poziv dosegel cilj.
V istem trenutku se zasve-. ti lučka v dežurni sob) in na vseh hodnikih, kjer bi trenutno lahko bila bolniška sestra. V sistem so vključeni tudi zvočni signali. Brž ko je pogovor končan, se prižge zelena luč.
se suče v isto smer kot kazalec na uri. Na videz nima ta fakt nič opraviti z vodnimi turbinami. Toda če boste kdaj potovali na južno poloblo, boste opazili, da se vodini vrtinec, če spustite vodo v kopalnici na ladji, suče v nasprotno smer. Ce torej gradite vodne turbine, ki se pač morajo sukati v smeri vrtinca, boste morali računati tudi s tem dejstvom — in tudi za to je potrebno precej fantazije.«
»Udejstvovali ste se na tako različnih področjih, kot so elektrotehnika in šah ali razmišljanja o bodočnosti razvoja tehnike in človeštva,« pravim profesorju Vidmarju. «Ali je med temi področji neka skupna vez, morda neka posebna nadarjenost za filozofsko mišljenje, ki vam omogoča, da ste dosegli na vseh teh področjih tako pomembne uspehe?«
«Ne,» pravi odločno. »Take vezi ni. Vzemite na primer šah in matematiko. Mnogi mislijo, da sta sposobnosti zanju v medsebojni odvisnosti. Toda temu ni tako. Izkušnja vam bo pokazala, da je najboljši matematik lahko najslabši šahist in najboljši šahist lahko brez smisla za matematiko. — Tehnika na primer izkorišča izsledke fizike in jih uresničuje v prid gospodarstva, stoji torej z eno nogo v fiziki, z drugo v gospodarstvu. Toda fizika je za ves svet samo ena. medtem ko so gospodarstva zelo različna. I-sti tehniški problem ima v različnih gospodarskih ustrojih različne gospodarske rešitve.«
»Tehnika oziroma fizika nimata nobenega opravka s šahom,« nadaljuje. «Sah je, če hočete, zelo posrečena miniatura človeškega življenja in celo vsega sveta. Ce si šahovsko igro ogledate natančneje, boste v njej opazili tri elemente: prvič je tu prostor, šahovnica s 64 polji, Drugič so tu gmote oziroma sile, ki se v njej izživljajo. Figure same po sebi še niso gmote. Odločujoča je tista sila, tista moč, ki vpliva na njihovo okolico. Tretjič je tu čas. Kot veste, je šah kvantiziran na poteze. Potemtakem je vsaka šahov ska partija neka celota, ki ima svoj začetek in svoj konec. Vsaka šahovska partija predstavlja torej nekaj, kar je živelo. Prav zaradi tega je šah brez primere bolj izo-ran, bolj popoln kot vojaška umetnost. Saj je imel priložnost preizkusiti se v neštetih partijah, medtem ko je vojskš razmeroma malo. Zato pravim, da bi velik šahovski mojster nikoli ne naredil tolikšnih napak, kot so jih naredili razni vojskovod-
uiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
RIKO DEBENJAK
razstavlja v Portogruaru
Riko Debenjak: Kraške žene
Ob priliki velike razstave mednarodnega združenja leso-rezcev «Xi!on«, ki se je v avgustu in septembru vršila v Portogruaru, smo lahko ugotovili, da je v tem malem mestu veliko zanimanje za likovno umetnost. V tistih dneh so imeli prebivalci Portogruara tudi priliko, da se seznanijo z jugoslovansko sodobno upodab. Ijajočo umetnostjo. Od dvanajstih jugoslovanskih lesorezc-v, ki so bili takrat zastopani z 21 deli je menda najbolj ugajal Riko Debenjak. Odbor, ki prireja razstave likovnih umetnikov, je namreč v svoji težnji do navezanja kulturnih stikov z Jugoslavijo izmed vseh upo-dabljavcev sosedne države najprej povabil tega znanega slovenskega slikarja, da v Porto-jruaru prikaže svoje najnovejše stvaritve.
Riko Debenjak, rojen v Kanalu ob Soči, je profesor na A-kademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. V Portogruaro je po. slal 19 svojih litografij in ac-quatint, katerih razstava je bila odprta v soboto zvečer, in sicer v občinski galeriji sodob-
ne umetnosti. Na svečanosti, kateri je prisostvoval župan mesta Portogruaro, cav. Giuseppe Pizzolitto, je bil prisoten tudi predstavnik generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu ter skupina agrikul-turnih strokovnjakov iz Vojvodine, ki se mudi na študijskem obisku v Benečiji.
V pozdravnem govoru je občinski odbornik za turizem in ravnatelj galerije, dr. Ravaz-zolo Sinclair, naglasil pomen kulturnih izmenjav z Jugoslavijo, katerih sadu je bilo deležno tudi mesto Portogruaro. Zbranemu občinstvu je orisal predvojno in povojno jugoslovansko likovno umetnost ter o-črta 1 slikarski profil Rika Debenjaka. Izrazil je tudi željo, da bi Debenjaku v tej galeriji sledili še drugi tuji umetniki in bili gostje Portogruara.
Debenjak ni bil prisoten na otvoritvi svoje osebne razstave. To pač zato, ker se mudi v tujini.
Številno občinstvo, ki je napolnilo galerijo sodobne umetnosti, se je laskavo izražalo o delih tega priznanega umetni-
| ka, ki je dosegel že mnoga priznanja v velikih kulturnih središčih raznih kontinentov. Vsak obiskovalec Debenjakove razstave ima tudi priliko, da se seznani z njegovim likovnim razvojem poslednjih let. Poleg podob, katere je Debenjak u-stvaril letos, so namreč prikazani tudi njegovi tiski iz 1953. in 1954. leta.
Riko Debenjak dokazuje tudi s svojimi najnovejšimi deli, da je kljub težnjam do sodobnega likovnega izražanja še vedno povem prežet s poezijo in zato tudi skoraj vse njegove podobe odkrivajo prelepo pesnitev. A poleg tega je mojster tiska’
Ta lepa razstava bo v Portogruaru odprta še do 7. decem. bra.
V Portogruaru je razstavljal
#Xilon». Sedaj je v tem mestu s svojimi deli prisoten Riko Debenjak in njemu bodo menda sledili še nekateri drugi jugoslovanski upodabljajoči umetniki. In kako to, da v Trstu ni mogoče prirediti razstav jugoslovanskih likovnikov mednarodnega formata, ki bi vsekakor želi priznanje širokih plasti umetnost ljubečega občinstva?
Mp
je, na primer Napoleon ali
Hitler.«
«So pa pri šahu še druge stvari,« povzame svoje tolmačenje. «Na primer sorodnost šahovskega sveta z vesoljstvom. Ce raziskujete u-darnost šahovskih figur, s« vam pokaže, da imajo figure, ki so v sredini šahovskega prostora, precej več možnosti od onih, ki so na robeh. Šahovski prostor se vam tako pokaže kot neev-klidičen prostor, torej ne kot ravnina, marveč kot zakrivljena ploskev. Torej vidite; spet analogija s prostorom, z vesoljstvom, kakor ga pojmuje sodobna fizika.«
Vzlekne se v naslanjač, sklene prste na prsih in me ljubeznivo-hudomušno pogleda skozi naočnike. Nato pravi:
«Vprašujete me po filozofiji. Filozofija vendar ni ni-kakšna samostojna znanost, filozofija skuša samo pove-. zovati dogajanja različnih ved v neko višjo skupnost. Toda do danes se ji je vsak tak poizkus bridko ponesrečil. Vzemite za primer največjega med filozofi — seveda, Kanta mislim. Pravilno je zanikal možnost sleherne metafizike, zato je Pa postavil svoje kategorije. Od teh danes nobena ne velja. Se enkrat poudarjam, da mislimo md tako, kot naša kri hoče. Vsa naša filozofija je pobarvana tako kot naša kri. Spomnim se neke dobre Bergsonove misli, ko pravi, da so možgani organ, ki ga človek ni dobil od prirode zato, da špekulira o velikih problemih vesoljstva, pač pa za to, da se z njihovo pomočjo orientira v svoji okolici.«
((Človeški duh je pravzaprav neizmerna reva,« pravi ironično. »Človeštvo je velikokrat uresničevalo največje oslarije s kar največje možnimi napori. Zato se mi zdi od vseh pogledov na svet še zmeraj najpametnejši Goethejev. Goethe je naivno sprejemal vtise, pustil je, da so stvari same prišle do njega in jih je kot take sprejemal. Enkrat samkrat se je spustil v teoretiziranje in takrat se je temeljito zmotil. Mislim na njegov Nauk o barvah.«
Nato se povrne k vprašanju filozofije.
»Razmišljanje o začetku in koncu sveta se vam bo zdelo absoluten nonsens, če ste prišli enkrat do tega, da nam način našega gledanja narekuje naša kri. Na primer problem, ali bi bilo možno, da bi sploh nič ne bilo. Tudi s tem vprašanjem sem se bil že ukvarjal.«
«Niič je relativen pojem,« pravim. «Pojem niča je možen samo takrat, ko nekaj je, torej samo v odnosu do nečesa, kar biva. Ce bi ničesar ne bilo, bi bil pojem niča nesmisel, nasprotje v samem sebi.«
Profesor Vidmar odvrne:
«Se dva koraka, pa biva sredi sholastike. Clovešm možgani so prešibki, da h* r"šili taka vprašanja. Zato pa po goethejevsko pustim, da prihajajo stvari do mene, smatram se samo kot objekt dogajanja o nečem. In kar se naše človeške eksistence tiče, še zmerom mislim s Shakespearom: ,Iz iste smo snovi kot naše sanje. In večno spanje objema nam življenja kratke dni.’ In tu bi rekel s Sokratom: edino, kar vem, je to, da nič ne vem.«
«Nekoč ste mi pripovedovali,« sem dejal prof, Vidmarju, «o svojih opažanjih pri igri s kartami in ruleto. Kakšno vlogo igra po vašem mišljenju v svetovnem dogajanju naključje?«
Prof. Vidmar, ki se je bil pri prejšnjem razgovoru nekoliko razgrel, se ponovno nasloni v naslonjalo in polo-Spregovori počasi in tehtaj* ži dlani vsaksebi na prsi. vsako besedo:
«Vzročnost ali kavzalnost je bila zadnja Kantova kategorija mišljenja, ki jo je še Schopenhauer priznaval. Danes tudi ta kategorija ne drži več. Kajti vse, kar se dogaja, je popolno naključje, Ce ste namreč notri v pojavu. ki je sestavljen iz zelo velikega števila drobcev, vidite, čisto natančno, da se vsak drobec povsem naključno premika. Naključje se z nami igra kot se mu hoče.
VLADIMIR BARTOL (Konec jutri)
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii,iiiiHiiijiitiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiiiiimt,umni,iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiim
Kakšno pomanjkanje srčne kulture... da ste iz železal.
Včasih se nti zdi,
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
Ž7. novembra 1957
Ni nevarnosti, da bi tradicija zamrla
Gorica se pripravlja na Andrejev sejem
Poleg zabavišč bo razstava vina s pokušnjo m tekmovanje traktoristov
Gorico je zajel val priprav za Andrejev sejem. Najbolj vidna zunanja manifestacija bližajočega se dogodka je prihod zabavišča Luna park, ki se je dobro usidral na Trgu sv. Antona ter rast kioskov po najrazličnejših delih mesta, ki bodo tudi letos, kot prejšnja leta, napravili Gorico za deželo iz pravljice Tisoč in ena noč. Gorica leta 1958 ni več taka kot pred dvajsetimi leti. Predvsem ni več v tolikšni meri, vsaj zaenkrat ne, središče obsežnega zaledja, od koder so ob Andrejevem sejmu prišle v mesto velike množice ljudi ne morda na zabavo, ampak predvsem zaradi potrebe: nakupili so, kar so potrebovali za dom in za kmetijo.
Andrejev sejem je postal iz velikega tržišča, kjer so se sklepale kupčije, kraj najrazličnejših zabav. Kdo bi si enkrat na leto ne privoščil vožnje na vrtiljaku, kdo ne bi rad še enkrat videl vozače smrti in ' najrazličnejša čuda, Ce premamijo odrasle, toliko bolj mladino.
Sejemski dnevi bodo izpolnjeni s programom, za katerega skrbijo razne ustanove. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo organizira ob pomoči Kmetijskega poljedelskega nadzorništva razstavo vina s pokušnjo. Občina bo dala 17 konkurentom na razpolago pokriti trg. Poleg njih bodo prodajali še prekajeno meso.
Med seboj se bodo pomerili tudi goriški traktoristi za pokal ki ga je dalo na razpolago ministrstvo za poljedelstvo. V južnem delu pokrajine so že imeli tekmovanje traktoristov. Tokrat se bodo med seboj pomerili traktoristi iz severnega dela. Predvidevajo, da bo nastopilo o-koli 20 tekmovalcev.
Občina, zveza trgovcev in EN AL organizirajo tudi tekmovanje trgovcev v lepotičenju izložb na najbolj prometnih ulicah. Izložbe morajo u-rediti v soboto in jih pustiti do ponedeljka, da jih oceni posebna komisija'.’'
Podroben program Andrejevega sejma je sledeč: v soboto ob 16. uri na pokritem trgu otvoritev srečolova v korist zavoda Lenassi; ob 16.30 otvoritev razstave vin.
V nedeljo 1. decembra bo ob 10. uri na Rojcah tekmovanje traktoristov, ob 12. uri sprevod udeležencev po Korzu, ob 17. uri bodo na Rojcah nagradil' tekmovalce.
—■—«»'=—
Rezija
premore največ potujočih trgovcev v državi
Rezijanska občina je na rekordni stopnji kar se tiče Atevila potujočih trgovcev. V Reziji je namreč nad 100 takih kramarjev in če računamo, da šteje cela občina komaj 3.500 prebivalcev, lahko trdimo, da večjega števila potujočih kramarjev ne premore nobena druga občina v državi.
Največ hodijo Rezijani v Kanalsko dolino, posebno v Trbiž, kamor zahajajo ljudje iz bližnje Koroške in Gorenjske. V Trbižu imajo velik trg, kjer razstavljajo svoje blago: čevlje, oblačilne predmete, sadje itd. Kupčija jim gre tu dokaj dobro od rok, saj poznajo poleg slovenskega jezika tudi italijanščino in nemščino ter se tako lahko dobro sporaizumejo s kupci.
Precej rezijanskih kramam
jev pa ima svoje tržišče tudi v bolj oddaljenih krajih, na primer v Vidmu, Čedadu in celo v Gorici. Toda tja se večidel odpravijo le prodajalci lesenih gospodinjskih predmetov, in pa tisti vsem dobro znani Rezijani, ki žive od popravila dežnikov in loncev.  «»----------------
Seja občinskega odbora
Tudi na ponedeljski seji občinskega odbora so kot na prejšnjih štirih sejah razpravljali o občinskih uslužbencih in njihovih prejemkih. Odbor, niki nameravajo v zvezi z njimi podvzeti ukrepe, ki bodo koristili prizadetim kakor tudi nemotenemu delovanju uprave. Na seji so vprašanje rešili, vendar ga bodo poslali v pregled pristojnim organom.
Danes seja
pokrajinskega sveta
Danes ob 20.30 se bo sestal pokrajinski svet v Gorici, ki bo razpravljal o proračunu za leto 1958.
  «»------
Doberdobski župan pri prefektu
Prefekt dr. Nitri je sprejel župana iiz Doberdoba tov Andreja Jarca, s katerim se je dalj časa razgovarjal in se se"! oblici znanil z nekaterimi izmed vprašanj, ki se tičejo zimske pomoči za brezposelne.
 «»------
Cesta zaprta za promet
Zaradi popravila železnice
Dnevno poročilo o azijski gripi
Azijska gripa se je, kakor vse kaže, razbesnela in se sedaj poslavlja od nas. Včeraj sc zabeležili nove primere samo v Krminu, in sicer 19. Zdravniki, ki so napovedali potek bolezni se niso zmotili: največ skrbi naj je prinesla prav v polovici novembra.
 «»-----
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 17.8 stopinje ob 14. uri, najnižja
Danes drugi
dan stavke v CRDA
Stavko	so
FiOM,	CiSL
Tajništvo kovinarske stroke FIOM iz Tržiča je skupno s CISL in UIL proglasilo stavkovno gibanje, ki se je pričelo včeraj in bo trajalo še danes in jutri. Stavkajo delavci ladjedelnice in elektro-mehaničnih delavnic. Danes bodo stavkali od 16.30 do 8. ura v četrtek; v četrtek pa bodo ponovno pričeli s stavko ob 16.30, ki bo trajala do 8. ure v petek zjutraj. Tudi delavci, ki delajo po izmenah, bodo stavkali kot ostali delavci. vendar z razliko, da bodo pričeli pol ure prej kot se prične njihova izmena.
Skupno z objavo razporeda stavke poziva FIOM vse delavce, naj se enotni udeležujejo stavke, ki so jo proglasile sindikalne organizacije, in naj se ravnajo po njihovih na-
3,2 stopinje ob 8. uri.
litiiiimiiitHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMUtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Delovni centri v Nadiških dolinah
Deset milijonov lir za po^ozditev posek
Ministrstvo za javna dela j pogozditev gore Kolovrat je in socialno skrbstvo je v pre- ministrstvo nakazalo 1.947.690 teklih dneh odobrilo otvori-
tev več delovnih centrov v večjih krajih Nadiške doline. Ministrstvo je nakazalo vsoto 1.9516.070 lir za ureditev hudournika Ljesa v čedadski občini, nadalje 790.960 lir za gradnjo nove ceste, ki bo ve-eala cerkev v Stoblanku z občinsko cesto Hlodič-Dreka. Z nakazano vsoto 740.960 lir bodo razširili pokopališče v v sredenjski občini. Precej visoke vsote so nakazali za pogozdovanje Nadiških dolin, kar je velike važnosti za celotno gospodarstvo teh doslej še vedno preveč zanemarjenih krajev države. Za
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
v Ločniku bo Ul. G. Cesare zaprta za promet danes od 8. do 17. ure.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHHHiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHniiii
Izpred goričkega okrožnega sodišča
Zaradi trgovskih poslov sta se sporekla in-stepla
Napadalca so obsodili, ker je žrtvi poškodoval jezik
Pred okrožnim goriškim sodiščem je bil včeraj proces proti 52-letnemu Alojzu Benčini s Trga Cavour 6, ki je bil obtožen, da «je za vedno poškodoval jezik« 61-letnemu Francu Zejanu iz Ul. Cocevia 26 v Gorici.
Zejan je bil 2. oktobra lani v baru Geremie Visintin na Trgu Cavour, kjer je našel tudi Benčino, Beseda je dala besedo in že je med njima nastal hud prepir, ki ni obetal dobrega konca. Zlasti Benčina je bil precej nagle jeze in naj bi Zejanu zapretil tudi s smrtjo. Ker besede niso več zalegle, je pretšel k dejanjem. Pomolil je Zejanu pest pfed oči in ga udaril, da se mu je pocedila kri.
Na včerajšnji razpravi, kjer je Benčina sedel na zatožni klopi, Zejan pa se je predstavil kot civilna stranka, je obtoženi zanikal obtožbe, vendarle so ga sodniki spoznali za krivega, ker je bil sodnim spisom priloženo tudi zdravniško spričevalo, iz katerega ja razvidno, da ima Zejan zelo hudo poškodovan jezik. Razprava je obenem pokazala, da je do prepira in dejanskega obračunavanja prišlo zaradi trgovskih poslov.
Sodniki so spoznali Benčino
za krivega in ga obsodili na plačilo škode ki jo je povzročil civilni stranki, vendar bo višino škode določilo civilno sodišče; obenem je dolžan plačati še stroške civilne stranke v znesku 20.000 lir.
Saje so se vnele
Včeraj dopoldne so poklicali gasilce v Ul. Trieste, kjer so se v stanovanju Giuseppa Ric-cija, ki stanuje v državni hisi, užgale saje. Škoda je malenkostna.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna »Soranzo« — Korzo Verd: 17 — *el. 28-79.
lir, za pogozditev Kuma v grmešiki občini 1.732.000 lir, za pogozditev ob Idrijci v praprotniški občini 1.943.490 lir, 2.005.600 lir za ureditev planine Mije v podboneški občini in za pogozditev Velikega vrha v tipanski občini 1.947.690 lir. Za ureditev in popravilo gorske poti v Obor-čah pa je omenjeno ministrstvo določilo še 1.946.290 lir.
Preglasni so bili
Oddelek leteče policije je včeraj ob 0,20 srečal pred gostilno «Gatto nero» u Ul. A-scoli skupino oseb. ki so s prevelikim vpitjem kvarili nočni mir. Zaradi tega ji(i je policija zapisala in jim prisodila globe.
Prizadeti so bili 21-letni šofer Vladimič Mozetič iz Sovodenj, zidar 19-letni Ivan Boškin i!z Sovodenj, šofer 32-letni Ignacij Dotori iz Sovodenj, šofer 36-letni Mario Marsechi iz Gorice in šofer 41-letni Stanislav Tronkar iz Gorice.
DAROVI
Ob svojem 83. rojstnem dnevu je Anton Stekar iz Ste-verjana daroval za Dijaško Matico 1.000 lir. Ob priliki 80. obletnice rojstva Stekarjeve mame pa so otroci darovali v isti namen 5.000 lir. Najlepša hvala!
- KINO -
CORSO. 17.00: «Peklenski bes«, Diana Dors in Roth Steiger, v barvah.
VERDI. 17.00: «KraIj New Vor ka«, C. Chaplin.
VITTORIA. 17.00:	»Okrutni
stolp«, J. Ericson in U. Blan-chard, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Ura terorja«, J. Beal in Augusta Dab-ney.
MODERNO. 17.00: »Pohod na Vzhod«.
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj po kratki bolezni za vedno zapustila v 68. ietu starost: naša ljubljena in nepozaDiia mama in žena
MARIJA PAVLETIČ por. KOVIC
Pogreb bo danes 27. t. m. ob 15. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče v Rupi.
Žalujoči mož Franc, hčerka Zorka, sin Izidor, hči Karmela z možem Vinkom in sinčkom Vinkičem (er ostalo sorodstvo
Rupa - Nova Gorica, 27. novembra 1957
vodilih. Samo enotnost delavcev v Miljah. Trstu in Tržiču bo lahko prinesla zahtevane izboljšave pri akordnem delu, odstotkih, dokladah pri škodljivih delih itd.
 c«---------
Cene na goriškem trgu
Kljub mrazu, ki je pritisnil zadnje dni tudi pri nas je na pokritem trgu s prodajo blaga na drobno še vedno dosti zelenjave. Branjevke tožijo, da je blaga še vedno preveč, kupcev pa izredno malo. Pravijo, da so tega krive tudi današnje gospodinje, ki hočejo potrošiti čim manj časa okoli štedilnika in zato nimajo več potrpljenja, do bi kuhale okusne zelenjadne juhe ali prikuhe.
Cena zelene solate je 140 lir za kg, špinače 60 lir, cikorije prav tako 60, ohrovta 3o lir. Ljubitelji paradižnika imajo tudi tega sadeža še dovolj na razpolago, za solato je bil včeraj	po	150	lir,	za
drugo uporabo pa po 100 lir kg. Cena krompirju se vrti od 40 do 60 lir kg. Korenje je po 120 do 140 lir, motovilec po 200	lir,	prvi rdeči
radič pa po 300 lir.
Kot smo že pisali je jabolk letos izredno malq in zato je njih cena razumljivo tudi precej visoka. Dobra jabolka so na drobno po	200	do	280	lir
kg, slabša pa	tudi	po	120	ali
1»0 lir. Razveseljivo pa je dejstvo, da so na trgu v precejšnji količini že kar okusne pomaranče, katerih cena je od 120 lir dalje. Mandarini pa so kot običajno dražji in sicer po 200 lir kg, prav isto ceno pa imajo tudi limone.
Na cvetličnem trgu je bolj malo blaga; gospodinje so lahko včeraj segle po nageljnih, katerih cena pa se je že dvig. nila na 25 lir kos. Ostalih rož je še manj, zato skušajo prodajalci vriniti gospodinjam razne zimske okraske iz jelk in drugih podobnih dreves.
Nesreča zakoncev s Peči
Prejšnji večer sta se v Ul. Grossi v Gorici poškodovala 27-letni Humbert in njegova 21-letna žena Bruna Pelipon, por. Toniut s Peči. Ko sta se peljala po omenjeni ulici, si je šofer popravil pokrivalo in pri tem izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je last Mihaela Devetaka. Zaletel se je v avtomobil Fabia Gorjupa, ki stanuje v hiši št, 19.
Medtem ko si je mož ranil čelo, si je žena nekoliko pretresla možgane in se poškodovala po glavi, po kolenu in rokah. Za oba so izdali prognozo 10 dni, če ne bodo nastale komplikacije.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIItlltllllllllllllllllMIIIIlil
Športni dnevnik
Za pokal evropskih prvakov
Milan - Rangers danes v GIasgowu
GLASGOtV, 26. — Milan je danes treniral na «Ibrox Park Stadiumu«, na katerem se bo jutri zvečer pomeril z Glasgow Rangersom v tekmi za pokal evropskih prvakov.
Vstopnice za stadion, ki ima najmodernejše nogometno igrišče v vsej Angliji, so že raz prodane. Čeprav lahko sprejme stadion 100.000 ljudi, je policija iz varnostnih razlogov dovolila prodajo samo 85.000 vstopnic, vendar pa bodo lahko milijoni gledalcev gledali tekmo tudi po televiziji.
Postavi obeh enajstoric za jutrišnje srečanje, bosta verjetno naslednji:
Milan: Buffon; Maldini, Be-
SPORT—TELEVIZIJA
Danes ob 15.20 začetek prenosa v Evroviziji nog. tekme
ANGLIJA - FRANCIJA
Ob 22.15 prenos neke športne prireditve.
raldo (Zagatti); Fontana, Zan-nier, Bergamaschi; Cucchiaro-ni, Grillo, Bean, Schiaffino, Baruffi.
Rangers: Ritchie; Littie, Cal-dow; Mc Coli, Telfer, Davis; Scott, Simpson (Miller), Mur-ray, Baird, Hubbard.
V moštvu Rangersa je negotov samo nastop desne zveze Simpsona, ki bo 4. dec. nastopil v reprezentanci Severne Irske proti Italiji.
Zadnja etapa priprav za Belfast
V Caselecchiu so vključno s tremi
zbrani vsi «invalidi»
Zdi se, da bodo Montuori, Prini in Cratton v nekaj dneh povsem okrevati
BOLOGNA. 26. — V Bologni so se danes zvečer zbrali kandidati za italijansko nogometno reprezentanco, ki se bo 4. dec. pomerila s Severno Irsko v Belfastu. Prvi je prispel na zborno mesto vratar Bugatti, ki je prišel direktno iz Turina. kjer je preteklo nedeljo s čudovitimi paradami reševal svoje svetišče pred Juventuso-vimi napadalci. Nekaj pied 17. uro je prišla vsa števnna ekipa Fiorentine vključno s svojimi tremi «mvalidi». Montuori čuti bolečine v desnem stegnu kadar ovigne nogo, kljub temu pa bc v četrtek poskušal igrati z žogo. Prini čuti prav tako posledice nategnjenja mišic v desnem stegnu, Gratton pa se v ostalem počuti dobro, le udarec na rami ga še vedno boli.
Za njimi so se predstavil' Firmani, Vincenzi, Ghiggia in Panetti, kot zadnja pa je prišla Juventusova trojica Nicole-Ferrario-Corradi, skupno s tehničnim komisarjem dr. Foni-jem in . njegovim sodelavcem Ferrarijem. Poleg obeh Milančanov — Beana in Schiaffina — katerih odsotnost pa je bi-
ure manjkal samo član Lane-rossija David, kateri pa je brzojavno sporočil, da bo prišel še v dnevu naravnost v Caselecchio.
Igralci in njih vodstvo je bi lo nato sprejeto na sedežu e-milijanske nogometne zveze, kjer jih je pozdravil predsednik Zini m jim poklonil spominske kolajne. Zahvalil se mu je v imenu igralcev dr. Foni, ki je izrazil prepričanje, da bodo igralci v Belfastu zastavili vse svoje sposobnosti za ugled italijanskega nogometa.
Kmalu nato so se vsi skupai odpeljali z avtobusom v Caselecchio v prav, isti hotei, kjer so bili pred dvema letoma nastanjeni igralci francosKe reprezentance. Danes zvečer bo zvezni zdravnik dr. Ferrandu pregledal vse poškodovane i-gralce, jutri dopoldne pa še vse ostale, nakar bo pod vodstvom dr. Fonija trening na občinskem stadionu ali pa na stadionu v Caselecchiu.
Za prehrano nogometašev bo od jutri dalje skrbel zdravnik Ferrando, za prenočevanje na je urejeno tako, da bodo Sega-to, Bugatti, Firmani in Vincen
la predvidena, je do določene I zi spali sami v svojih sobicah,   um  ...........................................
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Dve zmagi tržaških košarkaric Še en poraz moške ekipe Stock
V moški B seriji se tržaški moštvi Acegat in Don Bosco dobro držita
TELOVADBA
Partizan iz Ljubljane bo nastopil v Arezzu
AREZZO, 26. — Za mednarodno tekmovanje v telovadbi za 6. pokal Chimera, ki bo v Arezzu, so prijavljena naslednja moštva: Italija (Lombardija, Emilija, Toskana. Ligurija), Francija (Reinassance iz Toulona, Provensa in Alzacija). Švica: (ATGA Lugano), Jugoslavija (Partizan Ljubija na), Avstrija (Alpenland -Dunaj). Španija (Castellana ih Catalana).
NOGOMET
MADRID, 26. — Francoski nogometaš Kopa je podaljšal za eno leto svojo pogodbo z Real Madridom. Kopa bo igral za španski klub do konca junija 1960.
Položaj v Prvi seriji italijanskega košarkarskega prvenstva se v 7. kolu ni bistveno spremenil. Vodilni ekipi Vir-tus in Simmenthal sta še vedno neporaženi in skoraj nobenega dvoma ne more biti, da se do vprašanje o prvaku odločalo med njima verjetno šele v medsebojnem direktnem srečanju. Njuna tehnična premoč nad ostalimi udeleženci prvenstva jo namreč tolika, da ju nihče niti od daleč ne more ogrožati, vključno z Oran-sodo in Giro, ki jima sledita z razdaljo dveh točk. Tako Vir-tus kot Simmenthal sta tokrat zrzagala na tujem terenu: Vir-tus proti Benelliju, Simmen-thal pa proti Stelli Azzur.ri.
Mnogo bolj uravnovešen pa je letos položaj na spodnjem delu lestvice, kjer domuje zaenkrat 5 ekip in med njimi tudi tržaška Stock. ki je morala m:-nulo nedeljo že petič položit' orožje in to celo proti nasprotniku, ki niti ne sodi med elito prvenstva. Zmaga bolonjske ekipe Motomorini je bila docela zaslužena. Bila je plod odlične taktične igre, ki je slonela v bistvu na popolnem blokiranju najnevarnejšega realizatorja tržaške ekipe Cescu'-tija. ki je v vsem prvem delu mogel doseči samo dva koša in se ta iz direktnih strelov. Popolnoma je razočaral Američan Montgomery, pa čeprav so mnogo igrali preko njega. Od ostalih sta bila najboljša Damiani in Porcelli v drugem delu.
Rezultati 7. koja:
‘Gira - Pavia	54:46
(igrano v soboto) ‘Ignis - Roma	72:51
Virtus - ‘enelli	68:56
‘Orgnso-da - Livorno 70:52 Simmenthal-*Stella Azz. 68:48 ‘Motomorini - Stock 83:60 LESTVICA Virtus	7	7	0	503	344	14
Simmenthal	7	7 0	519	381	14 j
Oransoda	7	5 2	514	491	12
Gira	7	5	2	415	397	12
Benelli	7	4	3	436	411	11
Ignis Varese	7	4 3	449	459	11
Motomorini	7	3 4	423	405	10
Stella Azzurra	7	2 5	419	470	9
Stook	7	2	5	429	484	9
Pavia	7	2	5	335	403	4
Roma	7	1	6	347	414	3
Livorno	7	0	7	339	469	7
Mnogo bolj razveseljivo kot obnašanje moške ekipe Stock, pa je obnašanje ženske ekipe, ki je s peiimi zmagami iz petih kol sama na čelu ženske A lige. Isto velja tudi za drugo tržaško žensko ekipo C.M.M. (Krožek trgovske mornarice), ki je trenutno na sredini lestvice, ki pa se je tokrat proslavila z učinkovito in pravzaprav nepričakovano zmago nad močno ekipo Udinese z rezultatom 65:45.
Ekipa Stock je 'gostovala v Faenzi proti nevarni Omsi in zmagala s prepričljivim rezultatom 51:40. Odveč je skoraj zabeležiti, da je bila steber tr žaške ekipe Tarabocchia. med ostalimi pa najboljši izkušena Magriš in borbena Prennushi.
Rezultati 5. kola:
Standa Mi'lano-*Mantova 43:33 Stock-* Omsa Faema	51:40
Fiat-*Autonomi	30:28
*Chlorodont-Pol. Messina 54:30 *C.M. Mercantile-Udinese 65:45 LESTVICA Stock	5	5	0	242	187	10
Fiat	5	4	1	227	171	9
Omsa	5	3	2	186	170	S
Chlorodont	5	3	2	200	190	8
Udinese	5	3	2	245	239	8
C.M.M.	5	2	3	230	207	7
Autonomi	5	2	3	155	143	7
Standa	5	2	3	162	179	7
Mantova	5	1	4	153	208	6
Pol. Messina	5	0	5	161	267	5
Rezultati 5. kola moške A serije:
‘Udinese - Ravenna 56:32 *Itala - Reyer	52:40
*Riv Torino - Reggiana 53:41 Goriziana - ‘Petrarca 51-47 Tosi Legn -*Lib. Livorno 48:42 LESTVICA Udinese	5	5	0	278	212	10
Goriziana	5	4	1	257	228	9
Riv Torino	5	2	3	240	244	7
Ravenna	5	2	3	232	241	7
Lib. Livorno	5	2	3	235	252	7
Itala	5	2	3	223	248	V
Reyer	4	2	2	220	199	6
Tosi Legn.	4	2	2	191	216	6
Petrarca	4	13	181	186	5
Reggiana	4	1	3	194	225	5
Rezultati 8. koja moške B serije:
‘Ferrara - Don Bosco 50:44 ‘Safog Gorizia-Zandonai 64:48 S. Agostino-*Sangiorgese 52:35 ‘Acegat - Bassano	69:45
Je počival D’Alessandro
LESTVICA D’Alessandro	4	4	0	196	186
Acegat	5	3	2	291	239
Safog Gorizia	4	3	1	218	194
Don Bosco	5	2	3	258	262
Ferrara Sangiorgese Zandonai S. Agostino Bassano
4 2	2	173	205	6
5 1	4	237	251	6
5 1	4	212	257	'J
3 2	1	157	143	5
3 1	2	153	158	4
LOJZ
KRAIGHER
KONTROLOR ŠKROBAR
Roman
«Stranko moramo imeti, napredno stranko. Ves narodnostni boj se iz voj« j e v mestih in po trgih. Ce tukaj zmagamo, potegnemo vse ljudstvo za seboj: vse široke množine kmetov, želarjev, viničarjev in delavcev. Zadruge snujmo, gospodarske zveze, strokovne organizacije. V centrih naj nam zrastejo podjetniki, pošteni in solidni. Podjetniki: obrtniški, trgovski, industrijski. Ljudske univerze, kulturne domove si postavimo! Gledališče, pesem! Lepe knjige! Poducne knjige!,.. Ce razpletemo na ta način svoje mreže, se nam ulove nemškutarski veljaki kakor muhe v pajčevino. Vsi ti nemškutarčki so pač Slovenci; je vse zastonj, pa naj se branijo, kolikor se hočepo. Njih hišni in domači jezik je slovenski — vsaij pri devetdesetih od sto.«
»Industrije, industrije, te nam manjka!«
»Delavstvo si priborimo!«
«Ključ do Maribora ima socialna demokracija.«
»Spomnimo jo na njen program! Narodno enakopravnost, narodno avtonomijo zahtevajo na papirju; v praksi pa nam delavstvo raznaroduje. V stranko stopajmo in izpodrinimo graške germanizatorje!«
Rupnik vzdihne bridko;
»Preden si bomo naprednjaki že končno na čistem s svojimi programi! Zdaj nas zopet begajo Ilirci. Samopomoč ni
nič, naslonitev na Hrvate vse!«
»Sanje! Lepe sanje! A sanje ne sodijo v program. Združena Slovenija je naš prvi cilj. Pot do njega — naš program. Vse drugo pride samo po sebi.«
«Res je. Ker samo na ta način postanemo močni, samo na ta način preprečimo drobljenje mej. Ce smo oškrbljeni in slabi, brez samozavesti, brez ponosa na svojo lastno moč, nas bodo omalovaževali bratje onkraj Sotle. Saj se ne tepejo za nas. Mi se jim ližemo in slinimo. Ko bomo močni, se drugače pobrigajo za nas.«
Pa da nisi rajši... Moj bog, Amošt — vzdržal bi se bil volitve! Loschnigg bi bil zadovoljen s takim kompromisom!... Cepec, Arnošt! K Žižku bi bil stopil; Pooblastila so odrekla, zmaga je nemogoča; tako in tako je, doktor...
Kakor slap mi zašumi v možganih:
Moj bog, Amošt — vzdržal bi se bil volitve!...
»Vi pijete prenaglo, gospod kontrolor!«
Severjeva roka mi leži na lakti. Njegove sinje oči me toplo gledajo, s sočutjem in skrbjo.
Cepec, Arnošt! Cepec, Amošt!...
Bratkov vodeni pogled me reže kot žerjavica. Naenkrat vidim, da je že tudi Milika za mizo. Mehanično pritisnem robec k otekli ustnici in se poskusim dvigniti.
Izgubi se od tod, moj ljubi! — mi pravi nekaj. Abzug, izdajalec!... Poberi se, šuft!...
Pa padem nazaj na stol;
Pijan si, Amošt! Cepec, Amošt!...
Milikine oči se mi dozdevajo kot dve veliki tarči. Središči sta zabrisani. Vse skupaj se maje...
Natakarica mi prinese pisemce.
Od Filipine morda? — Odprem. — čigava je ta pisava? — Podpis: Verona Šalamun. — Teta Verona! — Od Tilike?...
S prestrašenim pogledom se ozrem naokoli in pritisnem z naivno kretnjo pisemce na prsi. — Da bi mi ne oskrunili svetišča?...
Bratko se zasmeje rezko:
»Kontrolor je že pijan! No, kaj piše Filika?«
Milikini tarči sta še večji, središči črni in bodeči...
V tem hipu vstopi dr. Žižek s tropo spremljevalcev.
Pismo skrijem v žep. Zona me spreleti po hrbtu. Pijanost se umakne grozi. Žižek govori o izdajalcih.
»Izdajalci?« vpraša Sever.
»T seveda! A za drugi razred bi nič ne rekel: tam je bU**
nemogoče zmagati. Ampak prvi! Dr. Črnko! Ta se je pokidal! To je bil danes njegov narodni samomor. Za Slovence ni več doktorja Črnka. Nemškutar je postal. Odpadnik! Izdajalec! Šuft!«
»šuft je, kdor izda svoj rod!« mi uide nehote in nevede. A glas moj in moj izraz je moral biti neverjetno smešen. Začudeno me pogleda dr. Žižek. Bratko se zdrzne presenečen.
»Vendar bi rad vedel, katera dva sta bila, ki sta nas izdala v drugem razredu? O, saj lahko izračunimo! Resnica ne ostane skrita.« Dr. Žižek potegne notes in študira imenik.
Bratko pa hiti:
»Dva sta odpadla? Kakšno je število?«
»Onih šestnajst, naših le — devet!«
Bratko se zasuče na stolu proti meni in se zagleda srepo vame.
»Iskre nisem izgubil izpred oči,« pojasnjuje Žižek. «Ta nas ni oplazil. Kdo bi...?»
Takrat vstane Bratko in pokaže name s prstom:
»Ta Je izdajalec! Preden je šel volit, je bil z davkarjem v uradu. In na volišču sta šepetala skupaj.«
V dve gubi zlezem. Obup v pogledu se ozrem na Miliko, proseč usmiljenja in pomoči.
»Ni res!« plane ona in lopne Bratka po čeljustih. «Ti si ljubosumen, zato si ga obdolžil!«
Tudi Sever se zjezi:
»V tem stanju se ne more braniti. Jutri ga pokliči na odgovor!«
«Prav ta pijanost je dokaz!«
Krik nastane okoli mene, vrišč in prepir. — Poražen sedim na svojem mestu; komaj se zavedam, da živim. Zdaj prikimam, zdaj odkimam; jezik mi je težak, ko da bi bil napolnjen z živim srebrom; besede so jecljave, neumljive...
Ne vem, do kdaj je trajal ves nastop. Spominjam se, da je sedela Milika kraj mene, z roko na mojem tilniku. Branila me je pred Bratkom in pred drugimi. Sever pa je nežno silil vame, me skušal vzdramiti in me potrpežljivo izpraševal. Izdajstvo mu ni hotelo v glavo... Ubogi Sever!... Prekleti Arnošt!...
fNadaljevanje sledi).
TENIS
ADELAIDE, 26. — Na teniškem prvenstvu južne Avstralije so bili poleg drugih doseženi tudi naslednji rezultati: Mervyn Rose (Avstral.) -Vic Seixas (ZDA) 6:4, 4:6, 6:3, 7:5, Ashlev Cooper (Avstral.) -Jacky Brichant (Bel.) 6:3, 7:5, 6:4.
Kapetan ameriškega moštva za Davisov pokal je izjavil, da bodo ZDA zastopali v srečanju s Filipini 3eixas, Mulloy, Flam in Ilolmberg. -Srečanje bo 5. 6. in 7. dec. v Adeiaide.
ostali pa po dva skupaj.
Vsakodnevni program skupnega bivanja v Caselecchiu še ni bil določen in verjetno ga bo sestavil dr. Foni šeie jutri. Za sedaj se predvideva le, da bodo jutri popoldne igralci gledali televizijski prenos tekme med Anglijo in Francijoi
NOGOMET
Belgija odklonila možnost za izžrebanje
BRUSELJ, 26. — Belgijska nogometna zveza se je odpovedala možnosti, da bi bila z-žrebana za nasprotnika Izraelu v kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo. Po težkem porazu proti Holandiji (5:2) so belgijski nogometni voditelji namreč mnenja, da je zaman vsak nadaljnji napor za kvalifikacijo in da je pač treba počakati, da bo Belgija imela močnejšo reprezentanco.
prenosi
in svetovno prvenstvo
STOCKHOLM. 26. — Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva proučujejo vprašanje radijskih in televizijskih prenosov tekem za svetovno prvenstvo. Za radijske prenose ne bo verjetno nobenih ovir, problematičen pa je prenos tekem po televiziji, ker je švedska nogometna zveza zahtevala od televizijskih družb povračilo škode, ki bi nastala zaradi manjšega obiska tekem. Pogajanja so sicer v teku, vendar pa je le malo verjetnosti, da bo prišlo do povoljnega sporazuma.
BOKS
Državno prvenstvo boksarjev-dilctantov
MESTRE, 26.	—	Drugega
dne boksarskega prvenstva diletantov so od boksarjev iz Julijske krajine nastopili samo štirje in sicer Carii (SPT). Spinelli (UPG). Cuzzi (Tržič) in De Carli (CRDA).
Rezultati:
Petelinja kat.: Carli (SPT) oremagal p. t. Crocija (Benetke).
Srednja kat.:	Spineili	(UP
G) premagal p. t. Balda (Vi* cenza).
Peresna kat.: Facco (Milano) premagal zaradi o-dstopa v 2. rundi Cuzzija (Tržič); De Carli (CRDA) premagal p. t. Saviottija (Pavia).
aMUlHiMMMIIinUMIlUIMlUIMMMMMIMIMniMIMniMMMMMIIMUMIIMIMMMUMinillMMIMMMMIlir
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Radnički in Partizan zmagujeta in vodita
Poraz Odreda ter zmagi Ljubljane in Branika v conski ligi
BEOGRAD, 26. — Po težko priborjeni vozovnici za Stockholm, so sc jugoslovanski nogometaši zvezne lige ponovno pomerili v srečanjih za državno prvenstvo« Na vrsti je bilo 10. kolo, ki je dalo naslednje rezultate: Zagreb - BSK 2:2 (0:0), Vardar - Vojvodina 2:1 (1:1), Radmčni - Dinamo 4:0 (1:0), željezničar - Budučnost 1:1 (1:0), Špartak - Hajduk 0:1 (0:0), Split - Partizan 0:1 (0:0). (Tekme so bile odigrane na i-griščih prvoimenovamh.)
Najbolj preseneča visoka zmaga	Radničkega	nad Dina-
mom, ki je bila plod odlične igre reprezentantivcev Rada in Ljuba Ognjanoviča, Petakovi ča	in	Prlinčeviča.	Toda pre-
senetljivi so tudi nekateri drugi izidi kot na primer poraz Vojvodine v Skoplju ter zmaga Hajduka nad Spartakom v Subotici. Tudi Partizanova zmaga nad Splitom ni bila že vnaprej zagotovljena in še manj remi BSK v Zagrebu.
Lestvica po 10. koiu je na-šlednia:
10 7	1 2 29:13 15
10 6	3 1 22:13 15
Radnički
Partizan
Hajduk
Spartak
Dinamo
Vardar
Vojvodina
Željezničar
Crv. zvezda
Zagreb
Split
BSK
Budučnost Velež
10 6 1 3 23:13 13 5 14
10 5	1	4	16:14	11
10 3	1	4	18:19	11
10 4	3	3	12:13	11
10 4	1	5	16:15	9
10 4	1	5	22:24	9
10 2	5	3	15:17	9
10 3	3	4	13:16	9
10 4	0	6	11:13	8
10 2	4	4	11:17	8
10 2	3	5	8:16	7
10 2	1	7	11:22	5
V I. conski ligi se nadaljuje monolog Lokomotive, ki je v 1. kolu že v soboto odpravila ljubljanski Odred z rezultatom 2:0, čeprav je Odred zaigral zelo dobro. Zanjegov poraz pa sta se izdatno maščevala Ljubljana in predvsem Branik, ki
je na Reki odpravil domačega Orienta s 3:1 (2:0), medtem ko ie Ljubljana doma premagala zagrebški Elektrostroj z 2:0 (1:0).
Ostali rezultati:	Segesta -
Reka 0:3. Trešnjevka - Teksti-lac 2:1. Jadran - Šibenik 0:0, Uljanik - Metalac 4:1.
Lestvica po 11. kost; Lokomotiva 11 10 1 0 30:5 21 Reka	11 8 2 1 33:7 18
Trešnievka	11	7	1	3	18:11	15
Branik	11	6	1	4	30:17	13
Ljubljana	11	6	0	5	25:22	12
Odred	11	5	1	5	17:14	11
Tekstilac	11	4	2	5	18:18	tl
Elektrostroj	11	4	2	5	10:18	10
Orient	11	4	2	5	15:25	10
Metalac	11	2	3	6	10:27	7
Uljanik	11	3	1	7 8:25	7i
Segesta	U	3	0	8	10:23	6
Jadran	11	2	1	8 8:25	4
Šibenik	11	3	3	5	13:14	9
BEOGRAD. 26. — Na današnji izredni skuoščini sta nogometna kluba BSK in Šumadi-ja sklenila, da se združita v novi klub. ki se bo imenoval »Omladanski nogometni klub Beograd«. Klub bo ze v nedeljo 1. decembra igral pod novim imenom v zvezni ligi proti špartaku.
omovorni urednt* STANISLAV RENKO Tiska TlskarsV zavoa ZTT • Trsi
KINO PROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri film:
^Operacija dolarji*
Igrajo: Eddie Constanti-ne in Nadia Gray
Jime mi Cnčinnh
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
«Carjeva hči Anastazija»
Igrajo: LILLI PALMER in IVAN DESNY