AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 169
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 20TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV,
Prizadevanje socialistov, Zvezni tajni detektivi so se Mestna zbornica v Cleve
da pride ime Thomasa na volivni listek
umaknili iz Lindbergh preiskave
Nad dva
milijona deficita.
družina se ne more peljati na sprehod
Enid, Oklahoma, 19. julija. -.Kje so ključi od avtomobila?"
vPrašal oče W. R. Rothe svo-•lega 9 let starega sina. "Ne I**' ata," odvrne sinko, "toda se mi, da sem jih požrl." dravnik je s pomočjo X-žar-v resnici dognal, da so klju-v! v notranjosti sinkota, in dru-lna sedaj ča.ka, kdaj se odpelje
na sprehod.
Stranka kmetov je zmagala na Romunskem
Bukarest, 19. julija. Največji sovražnik kralja Karla in njegov največji prijatelj, oba sta bila poražena pri nedeljskih volitvah za državno zbornico. Izvoljen je bil nov državni zbor, v katerem bo imela večino kmet-ska stranka, ki je dobila 300 glasov izmed mogočih 390 glasov v parlamentu. Vodja te stran-
000, da posebna komisija preišče, če so mestna poslopja v War-rensville dovolj zavarovana. Councilman Rieder je predlagal, da se iz zoologičnega vrta odstranijo vse "hude zverine" in nadomestijo s poniji in ptiči. Vložen je bil predlog, ki narekuje, da morajo prodajalci starine dobiti mestno licenco. Councilman Bannick je predlagal, da se napravi park na Carnegie Ave. in 46. cesti. Vložen je bil predlog, ki naj dovoli busom, da vozijo z enako hitrostjo kot potniški avtomobili. Busi smejo voziti sedaj le 15 milj na uro. Vložen je bil predlog, da se določi $50,-000 za eksperte, ki vodijo boj za znižane cene plina v mestu, župan Miller je doposlal predlog, da se izda bondov v vrednosti $4,000,000, da se začne z razširjenjem mestnega vodovoda, kar bo veljalo končno $58,000,000. To je vzrok, da so lansko leto vodo podražili. Končno je mestna zbornica sklenila, da ne bo zborovala prej kot 15. avgusta. -o-
Cleveland. Z davčno blagajno v Clevebndu se je delalo, kot bi bila privatna last onih, ki so bili od naroda izvoljeni, da pazijo in čuvajo narodni denar. Na pričevanju včeraj pred veliko poroto je pričal Clewel Smith, posebni ekspert, da je znašal deficit v davčni blagajni Cuyahoga okraja $2,500,000. Namreč, da je okrajni blagajnik enostavno vzel dva milijona in pol dolarjev v svoj žep.
Ob raznih časih je znašal primanjkljaj v davčni blagajni od $100,000 do $1,900,000. Po cele dneve in tedne se je nahajal ta deficit, ne da bi mogel kdo priti na sled, kajti sleparski uradniki so znali na skrajno zvit način prikrivati primanjkljaj. Dolžnost blagajnika je dnevno poročati okrajnemu avditorju, koliko je bilo dotični dan nabranega denarja za davke. Da je blagajnik pokril primanjkljaj, je enostavno poročal, da je prejel več denarja, kot ga je pa v resnici in izjavil, da ima toliko denarja, da je ravno prav."
Dne 19. avgusta, 1926, je znašal primanjkljaj v davčni blagajni $2,500,000, dne 10. sept. 1926 je tat že toliko vrnil, da je znašal primanjkljaj ,sam/o $1,-330,000. Pozneje se je polagoma vračal ta denar v blagajno, in sicer so dognali, da je nekdo vložil enkrat $80,000, drugič $100,^ 000, potem zopet $300,000, nadalje $60,000, $140,000, $2,000,-000, $50,000 in $400,000. Oči-vidno je, da je nekdo kradel davčni denar, da je z denarjem špekuliral na borzi, in je skoro gotovo zaslužil s tem precej denarja, nakar je ukradeni denar vra-
Garner žel velik aplavz, ko je napadal predsednika Hoover ja
Dallas, Texas, 19. julija. — John Nance Garner, predsednik poslanske zbornice kongresa in podpredsedniški kandidat demokratske stranke, je dospel v to mesto na potu iz Washingtona proti svojemu domu v Uvalde. Texas. Na postaji je, imel Garner govor, ko je dejal: "Prvič v dvajsetih letih imam političen govor, prvič v dvajsetih letih govorim občinstvu izven poslanske zbornice kongresa. Ko sem bil pred 20. leti prvič izvoljen v kongres, nisem potem imel nikdar več politične kampanje, toda ljudje so me vsaki dve leti ponovno izvolili v kongres, ker
Povratek zaupanja naroda se smatra kot glavna podlaga za prosperiteto
sem molčal. Danes pa ne morem več molčati, in več govorov boste slišali tekom prihodnjih treh mesecev. Rad bi prepričal vsakega poštenega moža in ženo v Zedinjenih državah, da je .skrajni čas, da se vzame vladna moč iz rok maloštevilnih, ki izkoriščajo vlado za privilegirane stanove. Rad bi vas prepričal, da mora priti vladna moč v roke stranke, kat,eri pripadam jaz, v roke demokratske stranke, da se bo vlada vršila v korist vsega ameriškega naroda." Garner je potem napadal predsednika Hoo-verja, rekoč, da je predlagal, da se vporabi $2,000,000,000 vredno narodno premoženje v korist nareda, toda Hoover je ta predlog prepovedal, češ, da do denarja smejo samo oni, katere ima on na posebni listi, in da nihče ne sme zvedeti, kdo dobi denar od vlade. Well, predlog je bil vseeno sprejet, in Hoover je rekel, da si bo premislil nekaj dni, predno bo podpisal. Najbrž je hotel imeti par dni, da pokliče Wall Street in Morgana, da. mu svetujejo, kako in kaj z denarjem. Narod, ki je Garner-' .ja poslušal, mu je pri tem divje pritrjeval.
Washington, 19. julija. "Bu- ( siness je ravno tako odvisen od javnega zaupanja," se je izjavil kongresman Lewis, "kot smo mi odvisni za življenje od zraka. Business je zgubil zaupanje, zato imamo depresijo. Javnost je j business zaupala brez vprašanja, toda business je zlorabil to zaupanje s tem, da je tekom let pognal na javni denarni trg bilijone dolarjev vrednosti na papirju, katerega se je predstavljale kot pravi denar, toda v resnici i ni imel nobene vrednosti. Kar naenkrat se je javnost streznila in spoznala, kako je bila zapeljana. iii isti trenutek je izginilo tudi zaupanje. Vse drugo nam je pa ostalo, imamo še ravno to-1 Hko prebivalstva, iste naravne vire, isti denar, isto deželo skratka, ves material imamo na razpolago kot tekom največje prosperitete, (dežela absolutno ničesar ni zgubila, razven javnega zaupanja. Prav imajo oni, ki trdijo, da so naši življenski pogoji zdravi, in da je treba pri- ; dobiti le javno zaupanje, da zgine depresija. Težava obstoji le v tem, da oni posamezniki, ki so uničili zaupanje naroda, danes najbolj kričijo po tem zaupanju. Toda žrtve morajo dobiti čas, da pozabijo. V deželi smo imeli leta 1870 strašno depresijo, in vzelo je sedem let, predno smo prišli zopet na nor- j malno pot. Današnjo depresijo j huje občutimo, kot smo občutili vsako drugo, ker je standard življenja veliko večji. Kako daleč , smo padli? Leta 1870 smo po- j rabili 75 procentov našega de-, narja za nakup potrebščin, in 25 j procentov za nakup razkošnosti.j Razkošnosti v krizi odpadejo,' torej smo v prejšnih depresijah j trpeli le za 25 procentov. Danes, pred sedanjo depresijo, smo pa vporabili 30 odstotkov našega denarja za potrebščine, in 70 'odstotkov za razkošje. Razkošje v depresiji odpade, torej ču-j tirno to krizo za 70 procentov. Prosperiteta se bo vrnila, in narod naj gleda, komu in kako bo zaupal."
-o-
Japonci osvojili zadnji del Mandžurije
; Tokio, 19. julija. Japonsko časopisje poroča, da so veliki oddelki japonskih čet zasedli provinco Jehol, ki je zadnja provinca v Mandžuriji, kjer se je še obdržala kitajska oblast. Prišlo je do krvavih spopadov med Japonci in Kitajci.
Nerodni policist
Ko je saržent Steiger na po-liciski postaji segel po svoj revolver, je slednji padel na tla in se sprožil, in Steiger je dobil nevarno rano šest palcev nad kolenom.
Izvanredna seja
Članice podružnice št. 14 S. ž Zveze se opozarja na izvanredne sejo, ki se vrši danes, v sredo 20. junija, točno ob pol osmi ur: večer, na domu predsednice m 19303 Shawnee Ave.
Grožnja po pošti
lik	Halle> Predsednik ve-
trgovine Halle Bros., je do-Grozilno pismo od nekega ne-j v nattca, da, mora poslati na do-c®no mesto $2500. Nobene v °znje ni v pismu, samo zahte-d ^a denar, in ako ne, tedaj bo edilo novo pismo. Poštni in-jPektorji, zvezni in mestni de-ektivi so na delu, da ' vlovijo
aduta.
Bernstein molči
-Bivši prvi pomožni okrajni Rajnik, Alex Bernstein, ki je "dolžen, da je kriv $580,000 g1 nianjkljaja v davčni blagajni,
vedno molči bol,
caT Pa -Je državni Pravdnik skli-j veliko poroto k zasedanju, tedaj bo moral tudi Bern-ein govoriti.
tj Plačilo davkov
davV doba' da se Plača->° j, , na nepremičnine, je bila
tem fnjena do 1,0> avgusta. Po m dnevu natopi 10 procentov
kov"1 Za °ne' ki ne Plačaj0 dav-
čal polagoma, toda do preiskave, ki se je začela lansko leto decembra meseca, je vseeno znašal primanjkljaj še pol milijona dolarjev.,
Kako so vračali ukradeni denar, je značilen zlasti sledeč dogodek: nabrane svote v dnevih 3. 4. 7. 8. in 9. septembra, 1926, so znašale vsega skupaj $30,933.74. Toliko se je v omenjenih dnevih v resnici plačalo za davke. Toda blagajnik je poročal avditorju, da je dobil $121,918.66, $255,-142.86 in $53,872.22. Vse to znese skupaj $420,142.86, in je natančno $400,000 več; kot pi-t'je> znašala svota v.resnici nabranih davkov, kar je tat vrnil v blagajno s spretnim manipuliranjem.
Od onega časa sem je pa stvar bolj zapletena. Da, niti dognati se ne da, če je bil vrnjen primanjkljaj v svoti $1.170,000, in kljub vsej preiskavi se tega, ne da dognati, ker je bilo ukradenih mnego knjig iz davčnega urada. Ves ta čas, ko so se vrši-
Tretja banka v Youngs-townu je odprla vrata
Youngstown, Ohio, 19. julija. The City Savings & Trust Co. v tem mestu je odprla vrata svojim 17,000 vložnikom. Banka ima dovolj denarja, da lahko plača vsem svojim uložnikom. Zavod je zaprl vrata lanskega oktobra. Sedaj je dobil od vlade potrebne milijone, da ugodi uložnikom. Dve drugi banki, ki sta bili zaprti, sta že prej odprli za redno poslovanje, tako da je bančni promet v Youngstownu. sedaj normalen.
Je še vedno 'an" in ni na razpolago. Med-
ke je Julio Maniu. Nacionalisti j pod vodstvom Jorge, sedanjega' ministerskega predsednika, niso dobili niti enega poslanca. Jor-j ga je velik prijatelj romunske- i ga kralja. Enako je bil poražen general Averescu, vodja ljudske stranke, ki ni dobila nobenega poslanca. Averescu je oster kritik romunskega kralja.
To je družina!
Sedeli so doma, vsi skupaj, John Hudak, 64 let stari oče, Ma.ry Hudak, njegova žena, 24 letna hči Suzana in 29 letni sin ■John. Družina stanuje na 2068 Halstead St., v Lakewoodu. Mati je opozorila hčer, češ, kako nemarno sedi na stolu, hči je pa bila jezna raditega, pa je udarila mater. Oče je ostro pokaral hčer, toda za sestro se je zavzel sin, oziroma brat, ki je prijel za sekiro in dvakrat udaril očeta po glavi. Oče je nevarno ranjen v bolnici, sina so pa aretirali!
Listnica uredništva
A. L. Ako niste ameriški državljan in greste na obisk v Kanado, je bolje, da vzamete s seboj kako izkaznico, kot vašo bančno knjigo, davčna potrdila, ali pa je najbolje, da iščete povratni permit, ker sicer se zna zgoditi, da imate sitnosti na meji. Tudi prvi državljanski papir je dokaz postavnega bivanja v deželi.
*	Pasji dnevi se začnlejo dne 23. julija.
*	Včeraj je umrl poznani angleški general lord Plumer.
Governer zahteva 45 milijonov za Pennsylvanijo
Harrisburg, Penna., 19. julija. ' Governer Pinchot od države Pennsylvania je danes naredil zahtevo na Rekonstrukcijsko korporacijo, pod kontrolo zvezne vlade, da se izplača državi Pennsylvaniji nemudoma $45,-000,000 za brezposelne. Governer piše: "Prepričan sem, da pišem bridko resnico, da bo prišlo do nemirov, ,ako lačnih ne bomo takoj nasitili."
Napačna vest
Policija je dobila na uho, da se hodi vsak večer, ko se naredi tema, nekdo kopat v vodni pristan, takoj zraven City Hall, da-si je tam kopanje prepovedano. In adut skoči kar nag v vodo, plava nekaj časa okoli, potem pa nenadoma izgine. Sinoči je policija čakala drznega, aduta. In dobila je — psa, ki je imel navado zvečer se hodit hladit v prepovedano vodo.
Drzen rop
Jphn Boich, blagajnik društva št. 99 HBZ je postal žrtev ja-
le te nezaslišane sleparije z davčnim denarjem, je bil eden prvih zaupnih republikancev, Alex Bernstein, prvi glavar v davčnem uradu, ki je ves čas užival največje zaupanje Maurice Maschketa. Republikanci so bili gospodarji davčne blagajne zadnjih 12 let.
-o-—--
Visoke kazni
Država je dobila, več pritožb, da lastniki gotovih trukov niso| kupili prave licence za svoje tru-ke. Licenca za poldrugo tono truk velja za 6 mesecev $10.50, toda za to licenco so zaprosili lastniki trukov, ki vozijo 10 ton, za kar velja licenca $380.00. Te dni so polovili pet takih lastnikov trukov, ki so morali plačati $3600.00 kazni, ker so slepa-rili državo.
Smrt mladeniča
V Lakeside bolnici je preminul mladenič John Bukvič, sin Petra in Jele Bukvič, star šele 22 let, rojen v Clevelandu. Poleg staršev zapušča še tri sestre in ti i brate. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina in Sinovi v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 1516 E. 26th St.
ko predrznega in dobro premišljenega ropa. Boič je nabral na seji asesmenta v svoti $1000. Skril je $200 v čevlje in $800 v [raznih žepih svoje obleke. To I je srečno prinesel domov, nakar I je od'šel z doma, in se vrnil po-izno zvečer. Ko je prišel v bliži-,no svojega stanovanja, so ga obkolili štirje moški, ki so ga z revolverji prisilili, da jih je spu-!stil v stanovanje, kjer so dobili $1000. Imel je tudi v čekih $500, toda roparji se tega niso polastili. Privezali so nato Boi-
Indijanci v stadionu
župan Miller je povabil cleve-landski baseball klub,, da igra že 31. julija v novem mestnem stadionu, dasi pogodba tozadev-
Mladi volivci
Komunisti zahtevajo v svoji platformi, da dobijo osebe, ko do-polnejo 18. leto, že volivno pravico.
ča s srajcami in rjuhami na stol in mu dali v usta zamašek, da ne bi mogel kričati. In ves rop se je tako mirno zvršil, da žena Boiča in trije otroci, ki so spali v stanovanju, niso o vsem ničesar1 čuli.
* V šangaju na Kitajskem, je kazal toplomer 102 stopinji.
Še nekaj dni
V korist orlih, ki niso mogli priti na vrsto pri ogromni razprodaji čevljev v trgovini Frank Suhadolnika na 6107 St. Clair Ave., se je razprodaja podaljšala še do sobote. Sobota je zadnji dan. Prosimo čitatelje, da prečitajo tozadevni oglas.
* 119 milj na uro je vozil z motornim čolnom včeraj Kaye Don.
no še ni podpisana.
Na počitnice
Mr. in Mrs. Pavlin sta odpotovala na dvotedenske počitnice. Podala sta se proti East Worcester, N. Y., kjer imata obilo sorodnikov in prijateljev.
* Nemec Scbmeling odpotuje avgusta meseca zopet v Ameriko.
Socialistična stranka v državi Ohio se trudi, da nabere 22,000 Podpisov, da. pride na ta način ime Norman Thomasa na volivni listek pri novemberskih volitvah. Thomas je socialistični kandidat Za predsednika. Ker socialisti Pri zadnjih splošnih volitvah niso dobili 10 procentov vseh glasov, morajo dobiti do 1. avgusta 22,000 podpisov od registriranih volivcev, ali pa ne pride njih kandidat na volivni listek. Kot trdijo so doslej nabrali že 11,000 Podpisov, ali polovico, kot jih Postava predpisuje, in čas imajo | 8e (1« 1. avgusta. Trdijo, da bo- ! cl° dobili najmanj 30,000 podpisov. Svoje delovanje so razširi-na 34 okrajev v državi, dočim
gp J,
Iarmarski okraji ne oglašajo. ^-o-
Veterani gredo
Washington, 19. julija. Dasi 80 še včeraj veterani trdili, da Se ne umaknejo iz Washingtona. dokler kongres, ki je sedaj odvoden, ne odobri bonusa, pa so veterani danes začeli na vso naglico odhajati iz Washingtona. ^asi so voditelji veteranov skušali na vse načine ustaviti vete-rane, pa se .jih je do zvečera oglasilo 3,086, zahtevajoč vožnjo do doma, in v par urah se je že odpeljalo 2,478 veteranov proti domovom na vladne stro-Walter Walters in Hoy, Ro-in'1"*011' voditelja veteranov,;sta ,, , Vs° moč skušala pregovoriti ne 01"ane> da Ostanejo, dokler1' se , snide izvanredno zasedanje ^"gresa, toda naletela sta na j a ušesa. Tisoče veteranov stalo v vrsti pred uradom, je vsak dobil vozni tiket in °oro večerjo, nakar je odšel y°ti kolodvoru. Pričakuje se, ja bo trajalo le' par tednov, pa
)Qdo vsi veterani iz Washingtona.
Washington, 19. julija. Dasi j je predsednik Hoover pred tre- J mi meseci naročil justičnemu oddelku zvezne vlade, da vztraja do konca in išče bandite, ki so odpeljali in umorili Lindbergh otroka, pa so se zvezni tajni agenti sedaj umaknili iz preiskave in se ne bodo več brigali za n jo. Ekspertni tajni agenti, ki j so delovali na Lindbergh sluča j ju dolge mesece, so dobili drugo delo. Zvezna vlada bo sicer še pazila na posameznosti, toda brez posebnega zanimanja. Vsa preiskava za banditi je sedaj v rokah državne policije v New Jersey. In zvezni tajni agenti so v resnici veseli, da so oproščeni te- : ga slučaja, kajti prepričani so, da je vso afero državna policija v New Jersey že takoj v začetku tako zamešala, da najbolj spretni detektiv ni mogel več najti rešitve. Kdor hoče loviti rafini-irane zločince, mora rabiti logi-jko in znanstvo. Vsak tak slučaj |je kot kitajska uganka; spraviti I je treba skupaj vsak kos posebej, predno je ves predmet zbran in se ga lahko ogleda od vseh strani. Tajni agenti so nadalje izjavili, da doslej so dobili le dva bankovca še od onih, ki so bili plačani banditom kot odškodnina, da, vrnejo otroka. O ostalih bankovcih ni nobenega sledu, j Vsa poizvedovanja, da doženejo, i kdo je dotična dva bankovca prinesel na banko, so bila doslej zaman.
n-
Cleveland. — Mestna zbornica i je pri pondeljkovi seji nakazala $200,745, kar je dobila mestna vlada za gasolinski davek, dobrodelnim družbam. Nadalje je bil ! sprejet predlog, da se pozove dobrodelne družbe, da predložijo načrt, kako mislijo voditi podporo za brezposelne prihodnjo zimo. Sprejeta je bila določba, ki I naklada $1.00 in $2.00 kazni za manjše prestopke avtomobilskih postav. Določeno je bilo, da Cor-lctt busi vozijo do Lee Road in Miles Ave. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo busi odslej vozili naravnost po W. 130th St., do Bennington Ave. Določilo se je, da se zgradi večja vodovodna cev po Taylor Road, kar bo veljalo $60,-000. Sprejeta je bila določba, da i se potroši za ureditev sveta med 1st. Clair Ave. in Rockwell $60,-; 000. Poražen je bil predlog coun-cilmana Bohn, da se določi $5,-
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Avgust Umek, ki je potoval iz Clevelanda v staro domovino, je na parniku umrl. Njegovo truplo so spustili v morje. Ranj-ki je bil doma iz Komna na Primorskem.
George Kukec, Box 2179, Tim-min, Ontario, Kanada, bi rad Joznal, kje se nahaja John Oswald, doma iz Drage pri Loškem potoku.
V	Calumctu je umrl zelo po-5nani rojak Jakob Stariha, eden najbolj poznanih in najstarejših naseljencev v Calumetu. Nekaj ini prej se je prehladil, in to je jil povod njegove smrti. Star je bil 66 let. Ranjki je bil rojen v semiški fari, in je prišel v Ameriko pred 47. leti. Delal je ves Sas v rudniku na Calumetu do zadnjega, ko so ga upokojili. Imel je. 17 otrok v zakonu, izmed katerih jih je 13 živih, izmed katerih so vsi prišli k pogrebu razven Louisa, ki se nahaja pri ameriški armadi v Texasu.
V	Milwaukee, Wisconsin, je umrl po daljši bolezni rojak Frank žugelj, star 43 let, doma nekje iz Belokrajine, odkoder je prišel v Ameriko kot 13 letni deček. Pokojni zapušča ženo Mary in tri nepreskrbljene otroke, ki bodo prave reve, kajti mati se nahaja na opazovalnici za umo-bolne.
Preminul je v Milwaukee star Slovenec, John Komar, po domače Zverov, ki je doživel 86 let starosti. Ranjki je bil doma iz Spodnjih Kraš pri Rečici v Savinjski dolini in je prišel k svojim otrokom v Ameriko pred 23. leti. '
-o-
Piknik vseh piknikov
V	nedeljo, 25. julija, se vrši največji piknik v vsej sezoni, in priredijo ga naši slovenski gro-ceristi in mesarji iz Collinwooda v korist svojim odjemalcem in njih prijateljem. Oni, ki ste bili zadnja leta na tem pikniku, dobro veste, da ni treba nositi velike svote denarja na ta piknik, kajti naši slovenski trgovci postrežejo napol zastonj ali pa popolnoma zastonj vsem gostom na pikniku. Kot nam zatrjuje odbor, bo pripravljenega vsega devolj za 10,000 ljudi na pikniku. Zlasti pa opozarjamo, da bo deležnih 1000 oseb na pikniku krasnih daril, popolnoma zastonj, in vsako darilo je vredno najmanj 50 centov, mnoga darila pa več dolarjev. Opozarjamo torej naše ljudi, da pridejo i v nedeljo na Močilnikarjeve far-jme.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVTOIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto «.80 Za Cleveland/ po polti, celo leto «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 9S.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznstelclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka B cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, $117 Bt, Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HKnderson 0638_
JAMXS DIBIVXO and LOTOS J. PIRO, Mlton and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
Sfc.83	No. 169, Wed., July 20th, 1932
Kongres je na počitnicah
Preteklo soboto ob polnoči — kako pomembna ura — je kongres spoznal za potrebno, da zaključi svoje zborovanje in privošči sebi, zlasti pa ameriškemu narodu, in še posebno borznim magnatom v New Yorku — zaslužene počitnice. Hvaležni državljani so sicer polni hvale za kongres za vse, kar je dobrega naredil in tudi za ono, kar je pozabil dobrega narediti.
' Vseeno, dolžnost slehernega državljana je, da pazi in motri delo onih, ki delajo postave, po katerih se moramo ravnati, ako se moremo, (na primer: prohibicije se ne moremo držati), dolžnost državljanov je, da zasledujejo delo svojih izvoljenih gospodarjev, in ne bo napačno, če površno vsaj pogledamo nazaj na delo kongresa, ki je zboroval sedem mesecev in pol — v blagor in korist ameriškega naroda v splošnem, v dobiček bogatim, v jezo in sovraštvp kršilcem prohibicije, in v največji srd ameriškim davkoplačevalcem!
Pretekli kongres je ustvaril takozvano rekonstrukcij-sko finančno korporacijo, kateri je dal pravico spraviti skupaj dva tisoč milijonov dolarjev in razdeliti ta kapital "po svoji najboljši prevdarnosti." To je najsilnejša vladna kor-poracija, kar smo jih še imeli od onih časov, ko je bila zaključena svetovna vojna. Nadalje je dal kongres novo moč federalni rezervni banki, in zvezne podeželske banke so dobile nove pravice, da poslujejo s farmarji v teh kritičnih časih.
Poleg tega je pa kongres upeljal tudi nove davke, ki seveda v teh časih ameriške davkoplačevalce neznansko vese liio. V dveh mesecih je kongres izračunal in odredil, da mora ameriški narod prihodnje leto plačati $1,118,000,000 več v davkih, kot je pa plačal v letošnjem letu. Ta novi davek se razteza na dve leti, torej je kongres pravzaprav vpeljal za $2,238,000,000 novih davkov. Da pa ne bo samega godrna-nja, je kongres tudi znižal vladne stroške tako, da bodo ti stroški znašali v prihodnjem letu za $900,000,000 manj, kot so pa v tekočem letu.
In tudi brezposelnih se je kongres spomnil, kajti sicer bi bilo joj kongresmanom, ko bi se vrnili domov. Odločili so, da naj se plača iz zvezne blagajne $300,000,000 posameznim mestom in državam, ki ne morejo več podpirati svojih siromakov, ker so jim pošla vsa sredstva. Podelil je $325,-000,000 predujma posameznim državam za gradnjo javnih naprav, da dobi nekaj tis-oč ljudi izmed milijonov delo, in da seveda par milijonov priteče tudi v privatne žepe, kot ekstra dobiček, ostalo se je pa dalo.korporacijam, da, poživijo svoja podjetja, kakopa!
In še sledeče zadeve je odredil kongres: odvzel je zveznim sodnikom absolutno pravico izdajati injunkcije ali prepovedi v slučajih štrajka. Sprejel je ustavno določilo, ki spreminja uradni čas zavzeti urada predsednika Zedinjenih držav, a obenem je kongres ustavil izplačilo bonusa, za farmarje absolutno ničesar ukrenil ni, toda porabil je strahovita dosti papirja, 16,800 na drobno tiskanih strani.
IVlalo poguma je pokazal kongres glede prohibicije. Da-si skoro vsa dežela resno in dosledno zahteva odpravo pro-hibicij.e, oa je bil kongres ves čas pod kontrolo baptistov in fanatičnih enakih zelotov, ki z nasiljem pritiskajo s prohi-bicijo na ameriški narod. Kongres je še vedno strahopeten, in dasi 99 kongresmanov izmed 100 radi uživajo opojno pijačo, pa je uradnim potom ne privoščijo svojim sodržavljanom.
Nadalje kongres ni naredil nobenih načrtov, da se kriza direktno ublaži, nobenih vzornih delavskih postav ni bilo sprejetih, vse je ostalo po starem. Zdi se, kot da kongres zboruje v letih 1820 ali 1830, in ne v letu 1932, ko so razmere in potrebe naroda popolnoma drugačne.
Nič se ni omenilo glede priznanja Rusije in glede ruske trgovine, nič se ni naredilo glede visokega tarifa, ki je Ameriki požrl tisoče milijonov dolarjev vredne svetovne trgovine, nič se ni znižalo orožja, nič se ni sprejelo postavo, da se pristriže izkoriščanje od strani velikih korporacij javnosti. Filipinsko vprašanje se ni rešilo, v nebo kričeče postave glede bankrota, so stare 300 let, radio bo še nadalje pošiljal v svet same oglase, glasbo pa za silo, za zavarovalnino zoper brezposelnost in za starostno zavarovalnino se ni ničesar naredilo.
Če pa pomislimo, da republikanci kontrolirajo senat, demokrati pa poslansko zbornico, in je ta kontrola zelo pri malenkostni večini, in če pomislimo, da je to leto predsedniških volitev, ko se vsakdo igra s politiko, tedaj zahvalimo Boga, da se ameriškemu narodu ni pripetila še večja nesreča.
Toda povelje je povelje in končno se uda: "No, bom pa šla, če že ravno ni drugače." Možiček Tonček jo tolaži, da bomo že po poti kaj dobili za pod zob. Pa smo se odpeljali. Spotoma se ustavimo še na 185. cesti za kažipota v osebi Mrs. Skeby. Potem pa naravnamo naše avtomobile skozi Collinwood, Cleveland v prijazno naselbino Lorain, kjer smo nameravali obiskati naše stare prijatelje in znance. Obiskuvoli smo Rev. V. Vukoni-ča, našega bivšega župnika ter Mr. in Mrs. Joseph Konte, bivšega člana društva Cleveland št. 126 SNPJ, ki je sedanji predsednik društva št. 17 SNPJ in ki ima v S. N. Domu v Lorainu svojo trgovino. Veselo smo si segli v roke in se toplo pozdravili. Stisnili smo si roke tudi z Mr. Frank Ivančičem in Mr. Louis šemetom, ki sta razkazala vse prostore v SND in nas povabila na nedeljsko prireditev. Res, lepi so prostori, samo škoda je, da so spodnji prostori opustoše-ni.
Ko smo se poslovili od prijateljev pri Domu, sta se nam pridružila, še tajnik št. 17 SNPJ Mr. John Brus in Mr. Louis Ba-lant, gl. odbornik SDZ. Mr. Ba-lant nam je obljubil, da se nam pridruži pozneje, ko nas je Mr. Logar na muho udaril in spravil v majhno skrinjico. Vsa družba se je podala po okolici k našim slovenskim farmerjem. Iz Euclida, ali kakor jo nazivi jemo: bela Ljubljana, so bili sledeči: Prvi šofer: Mr. Anton Pušnar je imel zelo izbrano družbo in sicer: Mrs. Julia Kren, ki je bila ta dan izbrana za žrtev potegavščine, Mrs. Karolina Gabre-nja, Mrs. Skeby, Miss Alberta Laurich, ki je šla na počitnice k sorodnikom v Lorain.
Drugi šofer:. Mr. John Robida je imel pri sebi dobro poznanega in vedno veselega Mr. Anton Logarja, ki nam je vedno kakšno povedal. Mr. Anton Kren, ki je zadej za njim sedel, bi bil od smeha skoro umrl. Mr. John Gabrenja je pa žvižgal in pel in bil vedno vesel. Torej to je bil pravi kvartet iz Euclida.
V Lorainu so se nam pa še pridružili: Mr. Frank Ivančič, kot kažipot in izvrsten pevec, Rev. V. Vukonič so nam dali pa svojo pomoč kot dober član vesele družbe. V takih časih ne kaže pomoči odklanjati, torej so nam dali na razpolago svojo lizo in še za šoferja so se ponudili. Najlepša hvala!
Najprej se podamo na farme k Mr. John Ivančiču. Vem, da se nas je ustrašil in gotovo bi se nam bil skril, pa je prevelik, prava Rakovska korenina. Vseeno sem videl ,da je bil nekako iz sebe, pa ga vprašam: "John, kaj pa Ti je? Ali si se nas tako ustrašil, da se taka držiš, kot bi ribje olje pil?" Pa pravi Janez : "Ne zato, ampak nekaj drugega je. Ne bodi ga šment, zelo nerad, ali moram Ti povedati, da me je ohajčan zapustil, s katerim sva bila najboljša prijatelja. Sedaj pa kanadčana že 14 dni čakam, pa ga še vedno ni." Potem mi je pa razložil, da ima za nas nekaj bolj mehkega, ki nas bo ohladilo v tej vročini. Pa smo se poslužili ponujene stvari. Za ceno se nismo zmenili, ker nam je sam ponudil, torej je vse O. K. Na mizo pred nas postavi velikansko skle-ko kislega mleka. Njegova boljša polovica pa prinese čiče in ča-če, ki bi morale biti ribniške sorte, pa so bile bolj mestnega kroja: velik nož, kot v starem kraju za kolač režat, potem pa še štruco kruha. Mr. Ivančič nas-povabi v hišo, rekoč: "Fantje in dekleta, kar okrog mize (pa smo bili vsi v zakonskem jarmu, samo eden je bil za devet fantov); kislo mleko je tukaj, zunaj pa vročina kipi, kislo mleko vas lepo ohladi."
Dobro smo se imeli, samo Ja-kata je še manjkalo. (Pri kislem mleku že prav nič. Op. Ja-kata). Hvale, John, pa še drugikrat, kadar pridemo. Potem nam je razkazal svojo domačijo. Vse izvrstno urejeno: sadni vrt,
kokošnjak, zelenjava in razni poljski pridelki. Tudi lep. prostor, kjer se izobrazuje ohajčan. Ako bo sreča mila, da ga bo spravil pod streho, potem bo pa že dosti besed. Ampak, Janez, da ne boš pozabil na nas, kadar ga boš krstil. Bodi previden, da Ti brez krsta ne umrje, kakor je našemu Jamšku lansko leto.
Ko nam je vse razkazal, pravi : "Pojdimo do soseda farmer-ja. Pri njem se včasih ohajčan ustavi in tudi kanadčan." Gre v hlev, kjer je stala liza, pritisne na gumb, in že je sedel na li-zi in bi nam bil kmalu ušel, da se nismo požurili za njim. Tako nas je bilo že pet avtov, pa vsi zasedeni. Janez je podil naprej, da se v prahu skoro ni videlo kam drvi. Dobro, da smo imeli kažipota Frank Ivančiča. Pot je bila dolga, a vožnja kratka do Mr. Frank Matičiča. Tudi on je imel nekakšno smolo: velika družba, pripravljena za gasit žejo. Pa njegova ženica nam je takoj žejo pogasila, kakor nam je bil že prej John Ivančič obljubil, da jo bo.
Na potu proti Lorainu smo imeli cel kvartet, sedaj je bil pa že cel pevski zbor skupaj. Samo pevovodje ni bilo in je škoda, da nismo vzeli seboj Jaka ta, da nam bi povedal, kako se poje ali pije. No, si je pa vzel to nalogo Mr. Louis Balant in takoj se je izkazal, da je zrno žen. Pa smo jih en par rekli prav veselih. Seveda so nam tudi ženske pomagale. Torej smo imeli prav izvrstno zabavo pri Mr. Matičiču. Lepa hvala za vso postrežbo.
čas hiti, ura se bliža, noč prihaja in tudi Elija je zbiral svojo vojsko gori v oblakih. Segli smo si še enkrat v roke in se poslovili. Po poti proti Cleve-landu nas je Elija pozdravil z gromom in bliskom in nam pot pomočil, da ni bilo prahu in tudi suše ne. Sreča, da so bila naša vozila zaprta, drugače bi bili mokri zunaj in znotraj.
No, končno smo pa le prišli nazaj na prostor, kjer se je imela vršiti slavnost. Vse tiho in temno, le v kuhinji je luč. Stopimo z avta in Mrs. Gabrenja in Mrs. Kren zapojeta pred vrati tisto: Prej pa ne gremo dam . . . takrat se pa vrata odpro in cela ploha konfetija se vsuje na slavljenko in zasliši se veseli: surprise! Naša Julka je bila vsa iz sebe kot še nikdar tako, od veselja, katerega ni v toliki meri pričakovala. Potem smo pa nadaljevali, prav kot se je glasila pesem.	J.J.G.
Pravni nasveti
-Piše Frank V. Opaskar --
Predno pričnem z današnjo kolono, vas hočem opomniti, da cdslej pošiljate vprašanja na nov naslov: Frank V. Opaškar,
516 Hippodrome Bldg.
*
Vprašanje: V slučaju, da bi se zaletel po moji krivdi z mojim avtomobilom v drugega, bi bil li jaz odgovoren v odškodnini tistim, ki so se vozili z menoj, čeprav sem jih zastonj vozil?— D. L.
Odgovor: Seveda bi bili odgovorni v odškodnini, če je bila Vaša krivda, da so trpeli poškodbe. Vaša odgovornost bi bila seveda večja, če bi Vam ti plačali vožnjo.
Vprašanje. Moj sosed je postavil nov plot, kateri je pa več kot en čevelj na mojem zemljišču. Kaj naj storim?—A. M.
Odgovor: če Vi pustite to ograjo, da stoji 21 let, potem izgubite pravico do Vaše zemlje. Torej je Vaša dolžnost, da vložite tožbo ali prošnjo na sodni-ji, da se prisili Vašega soseda, da ograjo prestavi na svojo zemljo. Za to stvar boste morali pač najeti odvetnika.
Vprašanje: Nekdo, ki ga dobro poznam, se je zjezil nad mojim otrokom zaradi neke malen-koti in ga precej pretepel, tako da je bil več dni ves plav po obrazu. Jaz bi rad redi tega zadoščenje od dotičnega.—H. J.
Odgovor: Za kriminalno odgovornost v tem slučaju se posvetujte s policijskim proseku-torjem. Vprašajte za Slovenca Frank Surtza. če so dokazi zadostni, ga bodo prijeli in potem, ga bo sodnik obsodil na zapor ali pa denarno kazen. Kar se pa tiče odškodnine, Vam bo treba najeti odvetnika, ki bo vložil tožbo na civilnem sodišču. Odgovoren je pač ta človek za poškodbe Vašemu sinu in pa za bolečine. Nihče nima pravice pretepati drugega, zato imamo postave, ki Vas varjejo, ako se jih poslužite.
Vprašanje: Bil sem v neki avtomobilski nesreči. Moj avtomobil je bil razbit po krivdi nekega J., ki je drvil po cesti kakih 60 milj na uro in se zaletel v moj avtojnobil, ko sem ravno vozil preko ceste. Policija je bila kmalu na mestu, toda nikogar aretirala. Svetovala mi je, naj dam aretirat J., da bom dobil odškodnino ža razbit avto. Ne vem, ali bi to storil ali ne.—G. D.
Odgovor: Ako date dotičnega aretirat, bi melo seveda posledico, da bi bil kaznovan in morda zaprt če ga pronajde sodnik krivim. Direktno bi Vam pa to ne bi plačalo za Va§ avto. Morali bi potem še vložiti tožbo za odškodnino na civilnem sodišču. Vendar je mogoče, da bi se pogovorili za odškodnino tudi na kriminalnem sodišču, ker velikokrat sodnik oljša. kazen, če dotični plača odškodnino in za poškodbe.
Vprašanje: Kako to, da je bil odstavljen naš šerif Sulzmann že pred meseci in je še danes za okrajnega šerifa? Meni se zdi, da sodnijske odredbe so zanič. —F. P.
Odgovor: Pomniti morate, da ni vselej končana zadeva, na prvem zaslišnem sodišču. Obtoženec.ima pravico apelirat na najvišjo sodnijo te države. Tako je tudi v slučaju s Sulzmannom. Prvo sodišče ga je odstavilo. Potem je apeliral na okrajno prizivno sodišče, ki je potrdilo sodbo prvega sodišča. Od tam je Sulzmann apeliral na najvišje državno sodišče, ki ga pa še do danes ni zaslišalo. In dokler to sodišče ne izreče svojo sod-ob, je Sulzmann še vedno šerif, dokler ne izreče najvišja sodni-ja, če je bil rek prve sodnije pravilen ali ne.
-o-
Otrok v orlovih krempljih
Na norveškem otoku Leki so v neki družini v vasi Kaloju slavili krst. Vsi sosedje in znanci so bili povabljeni. Kakih sto oto-čanov je prišlo v goste. Med povabljenci je bil tudi Haldan Hansen iz vasice Hortabarja. Gostje so pravkar prišli iz cerkve in hoteli sesti okrog obložene mize, ko se je Hansenova žena spomnila, da bi se njena štiriletna. hčerkica Svanhild ne smela sama igrati zunaj. Zato jo je šla iskat. Svanhilde pa ni, bilo nikjer. Iskali so jo pri živini v hlevih, po vsej hiši, nikjer je ni bilo.
"Morda jo je pa orel odnesel?" je zinil nekdo pol za šalo pol zares. Drugi je pa dodal: "Tamle gori med skalami res gnezdi morski orel, ki je odnesel že marsikatero jagnje." Pri teh besedah se Svanhildina mati zgrozi, že je trdno prepričana, da je to res. Takoj se je odpravilo sto pogumnih mož za Svanhildo. Niti eden ni ostal, da bi se mastil ob dobro založeni mizi. Da. bi otroka našli živega, niso več imeli mnogo upanja. Skale so skoro navpične z globokimi brezdni. Samo en nepreviden korak pomeni gotovo smrt. Kljub temu hiti sto mož z vso silo svojih zdravih pljuč čez drn in strn in išče otroka.
Ure minevajo, zvečerilo se je in svetlo je bilo zopet. Norveški sever poleti ne pozna noči. Kako naj najdejo otroka? Kako naj ubogo mater potolažijo, ko se bodo vrnili brez deteta? Naenkrat pa se je po divjem skalovju razlegel klic: "Tukaj leži!" V skalni razpoki je ležala mala Svanhild. Klici veselja so
hiteli od skale do skale in oznanjali čudež, ki se je zgodil. Še bolj čudno pa se je čulo poročilo, ki so gai slišali iz ust deklice, ko se jim je naposled posrečilo, prebuditi jo iz zdravega spanca.
Ko se je igrala pred hišo, je naenkrat šinil velik ptič, jo zgrabil in odnesel v zrak. To je vedela povedati, še to je vedela, da jo je zabolelo na hrbtu, kjer so ji orlovi kremplji prebodli obleko in ranili kožo. Potem se je v svojo srečo onesvestila, če bi se bila branila, bi jo bil orel gotovo s kljunom usmrtil. Tako pa je ptič nesel osemnajst kilogramov težkega otroka visoko v skale, kjer je omagal. Otroško breme je bilo zanj vendarle pretežko. Veliki ptič, bil je res morski orel, o katerem so poprej govorili sosedje, svoje žrtve ni izpustil, kar navadno stori vedno, če mu je breme pretežko. Tako se je zgodilo drugo čudo, da je ptič položil malo Svanhildo v skrit kotiček med skale, kjer bi je ne moglo zagledati nobeno oko. Ko bi se bil odpočil, bi zopet prišel ponjo. In zgodilo se je tretje čudo, da so ljudje k sreči prej prišli do deklice, preden se je orel odpočil. Ko so ljudje otroka že imeli na varnem, je priplul z bližnjih vrhov morski orel in začel krožiti nac skalo, na kateri je pustil otroka. Toda nobeden teh miroljubnih kmetov in ribičev ni imel seboj puške, da bi bil ustreli roparja.
Po 56 letih se je sedaj zope prvič zgodilo, da je orel odnese otroka. Takrat namreč je na isti obali nekoliko bolj proti ju gu morski orel odnesel in umo ril dvoletnega otroka.
-o--
čE POLICIJA POZABI
Walter Shaw iz Stoningtona Conn., je bil radi prehitre vož. nje kaznovan na $25 globe. Ka zen je plačal lanskega junija čekom, na katerem je pa usta vil izplačilo, predno ga je ban ka izplačala. Policija si je pa ubila v glavo, da bo fanta na šla in ga je tudi našla pred ted nom dni. Prejšnja kazen in stroški iskanja znašajo $711.56 katere je moral sedaj plačati.
Ce verjamete al' pa ne.
Dnevna vprašanja
1. Kaj je liturgija? 2. V katerem letu je v Clevelandu izhajal slovenski tednik "Danica?" 3. Kako je ime velikanu, s katerim se je moral Martin Krpan boriti na Dunaju? 4. Katero mesto so Grki oblegali deset let in končno po zvijači se polastili mesta? 5. Kje se začenja Kras v Sloveniji? 6. Kateri angleški pisatelj je spisal znamenito povest dr. Jekyll in Mr. Hyde? 7. Kdo je bil Ivan Hradecki? 8. Kaj je glavno mesto države New York? 9. Katerega leta je dobilo mesto Lož svoje ustavne pravice? .10. Imenujte glavno reko Palestine?
Odgovori na vprašanja
1.	Liturgija je gotova oblika verskih obredov, javnih molitev in predpisov, kako se vrši služba božja.
2.	Leta 1907. Doživel je štiri številke.
3.	Brdavs.
4.	Mesto Troja. Potem ko*so Grki oblegali Trojo deset let, so se poslužili zvijače, da so prišli v mesto. Zgradili so velikanskega lesenega konja in ga poslali Trojancem, češ, da ga bogovi pošiljajo v darilo. Trojanci so morali podreti del ozidja, da so konja pripeljali v mesto, in ponoči so v konju skriti grški vojaki zapustili svoje skrivališče in odprli trdnjavka vrata Grkom, ki so se vsuli v mesto in zavzeli Trojo.
5.	Pri Vrhniki.
6.	Robert Louis Stevenson.
7.	Ljubljanski župan. (Njegovo ime se ne sme zamenjati z znanim avstrijskim maršalom Radetzkyem.)
8.	Albany.
9.	Leta 1477.
10. Jordan.
živel je mož, ki je za vsako malo stvar klical zdravnika. Ker je bil bogat, si je to lahko privoščil, toda okrajni zdravnik je bil mnogokrat prav nevoljen, ker je moral včasih sredi noči vstati in iti k bolniku, kateremu prav za prav ni bilo nič. Nekoč se ta možak ureže v prst. Seve, takoj so poslali po zdravnika. Ta pregleda rano, potem pa reče aolnikovi ženi: "Ali je doma hlapec?" "Ja, doma je." "Konji tudi?"
"Tudi," odgovarja- žena vedno bolj preplašeno.
Potem recite hlapcu, naj hi-';ro zapreže in naj podi v trg po zdravila."
Oh, gospod doktor, kaj je tako nevarno?" sklepa roke vsa prestrašena žena.
Nevarno ravno ni," pravi zdravnik, "toda rana se zna zaceliti, predno bo hlapec nazaj z zdravili."
A
Mož, ki se ni počutil prav dobro, pride k zdravniku. Ta ga preišče, potem pa reče:
"Vaš slučaj sicer ni posebno nevaren, toda paziti se morate. Predvsem se morate odvaditi kajenja, prenehati morate piti opone pijače in ne ostajajte zvečer pozno zunaj."
"Gospod doktor," pravi bolnik, "kar po pravici mi povejte, če vas ni našuntala moja stara!"
A
"Prav lepa hvala, striček, za lepo darilo za moj god," pravi mali Francek svojemu stricu.
"Eh, kaj se boš zahvaljeval, saj ni vredno besede."
"To sem tudi jaz rekel, a mama je rekla, da se moram vseeno zahvaliti."
A
Škot in Anglež se pogovarjata, kako je dandanes življenje drago. Posebno udrihata po visokih cenah tobaka.
"Jaz kadim sedaj samo pipo," pravi Anglež, "je še najceneje."
"Jaz pa kadim cigare," odvrne Škot, "kajenje iz pipe je zame predrago."
"Kako pa to," pripomni Anglež, "saj je vendar znano, da je pipa veliko ceneja kot so pa cigare."
"To pa ni res," trdi Škot. "Kako cigaro, dobim vedno v dar od prijatelja, a pipe mi ni še nihče podaril."
A
Anglež, ki je potoval po Kitajskem, je bil povabljen k nekemu mandarinu na kosilo. Tam mu je šla posebno v slast neka pečenka. Mislil je, da je to gotovo raca, toda ker ni znal kitajščine, se obrne do gostitelja, pokaže z roko na pečenko in vprašujoče oponaša raco: "Kvak, kvak, kvak?" Kitajec mu pa smehljaje odgovori: "Mnjau, mijau, mijau."
Od tistega časa se ni Anglež nikdar več odfcval vabilu na kosilo domačinom.
A
Ko je Bog ustvaril Adama, je premišljeval, iz česa bi ustvaril Evo. Ali naj jo ustvari iz moževe glave in oči? — Ne, potem bi bila koketna in zapeljiva.
Ali naj jo ustvari iz moževih ust?
Ne, potem bi bila preveč klepetava.
Ali naj jo ustvari iz. njegovih ušes?
Ne, postala bi preveč radovedna in bi vedno nategovala ušesa in prisluškovala.
Ali naj jo ustvari iz moževih rok ip nog?
Ne, nikakor ne, ker potem bi možu ušla.
Iz česa naj jo torej ustvari? Končno najde Bog Adamovo rebro in iz njega ustvari žensko-To je menda vzrok, da nimajo ženske danes nobenih napak. . •
Euclid, O,—Minulo sredo, 13. julija, ko je bilo napovedano po i gotovi šarži, da ni bilo že pet let tako vročega dneva, nas vseeno ni ugnalo. Po vremenskem preroku torej napovedano zelo vroče, toda kadar je povelje, mi nej odnehamo, pa naj bo vroče ali j mrzlo, ali pa če črne maline pa- j dajo, ka je ravno čas zanje. In j to posebno velja, kadar kaže ko-
ga prav pošteno potegniti.
Prišel je čas in povelje, da odrinemo točno ob enajstih. Pa se je oglasila tista, katero smo hoteli potegniti: "Pa ravno sedaj, ko bo kosilo gotovo in ki sem ga malo boljšega napravila, ker je ravno moj god, tega pa že ne. Ako hočete, me počakajte, da se malo nafrontam, potem bom pa šla."
DOPISI
—Jesenice. Umrl je na Savi Pri Jesenicah splošno znani tovarniški ključavničar Fr. Mencinger, pristna bohinjska korenina. Pri KID je bil zaposlen skoraj 54 let in sicer še v onih časih, ko je imela družba svoje tovarne v Bohinju. Splošno je bil znan po vsem Gorenjskem kot velik šaljivec, saj je sploh vsako besedo obrnil na "špasno" stran, odgovoril v šaljivem tonu vsakomur, pa bodisi sotova-rišu ali pa ravnatelju. Celo v svoji hudi bolezni ga humor ni zapustil. Tako je n. pr. pravil duhovniku, ki ga je prišel obiskat, da je imel v bolnišnici so-seda-bolnika ,ki je tako zelo kaš-Jjal, da je omet s stropa padal. Zdravnik, ki ga je operiral, ga 3vf vprašal, če jo kaj prida pil v življenju. "I, kakoršno je bilo vreme," se je odrezal pokojni Mencinger. Svoj. čas je celo palico nosil pred godbo Kat. del. društva.
V gavi, malo nad krajem, per Se stekata Bohinjka in Do-hnka, so našli že močno razpadlo ruPlo neznanega moškega utop-Jenca, ki so ga prenesli v mrtvašnico v Ribno. Splošno se je
omnevalo, da je to ponesreče-111 ^epovž, katerega je jeseni zasul piaz lapora pri gradnji hi-|lrocentrale pod vasjo Zasip.
gotovili pa so, da najdeni utop-Jenec ni pogrešani Repovž.
Obesil se je v svojem stanovanju čevljarski pomočnik, splo-Sn° znan le pod; imenom Andrej-C€k. En je dolgo let zaposlen pri čevljarskem mojstru g. Ra-kiču na Jesenicah. Kaj je An-drejčka gnalo v smrt, ni točno
znano.
—-V Ljubljani je v visoki starosti 80 let mirno v Gospodu zaspal' gospod Franc Pavšek, železniški nadsprevodnik v pokoju.
—V Polhovem gradcu je umrla gospa Helena Zupančič, mati izseljenskega duhovnika v Franciji, g. Val. Zupančiča.
—V žalni je umrl g. Josip Javornik, trgovec in posestnik. Dosegel je visoko starost 85 let.
—Pri kopanju utonil. V vodi Zastava, ki teče čez Ortenek, so našli 17 letnega fanta Jerneja Adamiča iz Velikih Poljan. Dne 19. junija po vročem delu pri senu je šel v Ortenek k vodi, ki je komaj dober meter široka in pol metra globoka, da se okop-lje v družbi mlajšega fantka. Ko je nesrečnik stopil v vodo, ga je najbrž prijel krč ali mr-tvoud, in je padel v vodo, kjer je utonil. Fant je bil mirne narave in v obče priljubljen.
—čudna pota strele. Na dan sv. birme je plašila ljudi na Velikih Poljanah v ribniški dolini strela. Naenkrat se je iz črnih oblakov vlila ploha med votlim grmenjem in treščilo je v dimnik hiše Ivana Peternela, št. 33. Domači so bili ravno pri kosilu, 21 letna hčerka je stregla in ravno, ko je odprla vrata kuhinje, je strela udarila v dimnik. Strela je šla od dimnika ob špiri in skozi obok v kuhinjo in tam oplazila domačo hčerko, katero so našli nezavestno ležati na hrbtu. Iz kuhinje je švignila strela po železni cevi na hodnik, od tam najbrž v gnoj, kjer pa ni poznati sledi. Strela je bila vodena, pravijo ljudje, ker ni už-gala, pač pa je nAredila gospodarju precejšnjo škodo, ko mu je vrgla raz streho okrog 200 kosov opeke, ki se je deloma razbila, streha pri dimniku pa se je zrušila na tla. Hčerko so spravili k zavesti, naslednji dan pa je iskala radi udarca po obrazu zdravniške pomoči v Ribnici.
V Chicagu menjamo zrakoplove. Dvignemo še v večerno zarjo obzorja in zdi se, kot bi vozili naravnost v samo zlato. Še ena ura poteče in noč nas objame. Sedaj se prične najbolj zanimiv del pota. Luči iz malih mestec in farm migljajo kot iskre k nam. Avtomobili, ki drve po cesti s prižganimi lučmi, se vidijo kot bi brzeli po cesti dve žareči igli. Kadar ni nobene luči spodaj, sS nam zdi, kot bi viseli v zraku pri miru. Naenkrat se prikaže pred nami brilijant-na luč. Vsakih deset sekund se posveti 2 milijona sveč močna žarnica, ki nam kaže pot. In dalje naprej vidimo drugo in zopet drugo enako. To je veriga iuči, ki nam kaže pot proti vzhodu, preko osamljene prerije.
Pri vsaki tretji luči vidimo poleg bele in rdeče luči tudi zeleno, kar je znamenje, da je tu zasilno pristanišče, kjer lahko pristanemo v sili. V tem slučaju bi pilot prižgal močne luči pod krili aeroplana in razsvetlil pristanišče.
Večerja se servira med Iowa City in Des Moines. Zeleno oblečena postrežkinja nam servira, fino večerjo, katero poplak-nemo z veliko množino kave. Kako čudno se človeku zdi, sedeti na stolu, drveti 120 milj na uro v višini 4,000 čevljev in zraven tega udobno sedeti pri večerji!
Postalo je bolj oblačno in samo eno luč vidimo pred seboj. Sedaj se poslužita pilota radio telefona, ki nas obvešča od minute do minute o pravi smeri. Torej ni mogoče, da bi se izgubili.
čuvaj v svetilniku v Omahi čaka na nas. Po pristanišču se razlije ogromna množina svetlobe. Velika pšica, napravljena iz samih žarnic nam pokaže smer vetra. Pot, kjer naj se spusti aeroplan na tla, je obrobljena z raznobarvnimi lučmi, kakor tudi vsa poslopja okrog, tako da pilot natanko ve kje pristati.
Tukaj menjamo pilote. Dobimo veterana- pilotov, Ham Lee-ja, ki vodi aeroplane že skozi 16 let in je prevozil že več kot en milijon milj v zraku. Na tej poti vozi že 12 let in ima rekord, da še ni izgubil nobenega zavitka pošte in da noben potnik še ni bil poškodovan, ko je on vozil. In ti piloti na teh glavnih zračnih progah, niso mladi fantje. So to možje z bogatimi izkušnjami, oženj-eni in družinski očetje. Najboljši pilot je, katerim se človek lahko zaupa,.
Zopet se dvignemo. Naši stoli so pregibni. Naslonjala se zga-nejo nazaj, postrežkinja nam prinese blazino in odejo« Komur se ljubi, lahko brez skrbi zadre-mlje. Iz osrednjega zapada smo prišli na pravi zapad.
V North Platte menjamo zopet pilota, v Cheyenne pa aero-| plan . V Salt Lake City se umijemo in imamo zajterk v zrako-i plovnem pristanu. Dobimo zo-
f##tfftHif:
EARL DERR BIGGERS:

KITAJČEVA PAPIGA

F kanci s vivian drake :
potovanje z ekspresom v zraku
• sled svojega trgovskega po-a sem večkrat prisiljen biti v an Franciscu, in ker moram iti Je večkrat v letu, se peljem z f^oplanom. Zakaj? Tukaj so
•'e razlogi: v Hitrioa. ' New York zapustim . Pondeljek zjutraj ob devetih 111 sem v Oaklandu v torek ob Veh popoldne, če bi se peljal z vlakom, bi dospel tje šele v pe-tek dopoldne.
Varčnost. Round trip značka vožnja, stane $288 s hrano Z vlakom stane $317, pri cemUr je vra£unana p0Stelja in kosil.
. Zabava. Da vidim Ameriko lz zraka, vso njeno lepoto, drža-v° za državo, polja, doline, reke, ^Zdove. Vse to je nepqzablji-
let
Pa napravimo skupaj ta po-ln si oglejmo to zračno pot, obrežja do obrežja, dolgo 2,-, miU, na kateri poti je po-^avljenih 900 svetilnikov, ki Kuzej0 pot pilotom, ^us nas pripelje na zrakoplov-a Pristanišče, kjer nas že čaka n Motorni aeroplan na konkret-■ ^ Poletišču. Vreme izgleda iepo nad Newarkom, toda Za našo pot nima nobenega ' 0rnena. Morda je tukaj lepo reme, 50 milj dalje v hribih pa gnojne vile. Treba je Piti poročilo o vremenu za ^ak presledek naše poti. Tr-^anje p0 kosteh, revmatizem in gibanje tukaj nič ne šteje. Po-^jčila morajo biti pisana in to j. najbolj trainiranih in zanes-vremenskih opazovalcev. ^ edtern, ko Pregledujejo na-\ozne listke, prihajajo poro-Ja od vseh 12 postaj, od New-^ «a do Clevelanda, ki poročajo ^stanju vremena, in sicer kak-
at-1 Je 13110 vreme na vsaki po-aji zadnjih pet minut, ne pa
non VČeraj' ali pred enim ted-aer Ak° je količkaj dvoma, je u °Wan zadržan, dokler ni njf za Potovanje. Niti pilot, t manager ne bo podpisal for-' dokler ni siguren.
na prvi zrakoplovni postaji in čakal boljšega vremena.
Iz visočine se nam zde vrhovi hribov, kot nepregledna vrsta morskih valov, dolin in zasek, ki se razprostirajo na vse strani. Hrib je hribu podoben, vendar nobene nevarnosti ni, da bi se izgubili, ker pilot pozna vsako drevo pod seboj in ima poleg tega, zanesljiv kompas.
V eni uri ostane valovita zemlja za nami in plujemo nad farmami. Pilotov pomočnik postavi pred vsak sedež malo mizico in nam servira mal dojužnik: juho, sendviče, sadje in kavo.
Pristanemo v zrakoplovnem pristanišču Linndale. Kar nas je potnikov, izstopimo, da se nekoliko razgibljemo. Pilota ostaneta na svojih sedežih, kajti to je za nju nekaj vsakdanjega.
"Vstopite za Chicago!" se kmalu oglasi glavni pilot. Po-lahno rosi dež, oblaki so do 2,-500 čevljev visoki. Glavno vprašanje je: kaj je pred nami? Osem postaj pred nami poroča, da je vreme ugodno. Dvignemo se v višino 2,000 čevljev in plovemo pod odejo oblakov, ki se razprostirajo nad nami.
pet nova pilota in odplujemo proti puščavam in gorovju.
V Reno ustavimo. Vzamemo morda par novih potnikov in se zopet dvignemo. Nos aeroplana se dviga kvišku, ker je potrebno najhitrejše dviganje na vsej poti. Pred nami se dvigajo s snegom odeti vrhovi Sierras.
Pri Dooner Gap dosežemo vrhunec in pred nami se prikaže californijska ravan, 11,600 čevljev globoko. Iz ledene pokrajine med palme in oranže, iz zime v pomlad. Naša vožnja se bliža koncu.
Mala mesteca, eno za drugim, cementna pota, zelena polja, civilizacija. V Oaklandu smo. Ko ise kolesa našega aeroplana dotaknejo tal, naznani uradnik v j pristanu: "Number one, Coast-to Coast Limited, now landing. On time!"
---o--—,
*	Babe Ruth, junaški baseball igralec New Yorka, se je močno poškodoval.
*	štrajk 27,000 unijskih čla-'nov krojaške industrije v New
Yorku je bil preprečen.
De Lisle se je zaupljivo sklonil k njemu: "Za božjo voljo, ne povejte tega nikomur v Eldora-du," je šepetal. "Toda včasih si sam zaželim, biti zopet v dobrem, starem Chicagu."
"Ali bi hoteli malce počakati zunaj, dragi De Lisle?" je predlagal Holley.
"Razumem. . Pojdem do svoje prodajalne, da vidim, ali vodomet še teče. Tam me dobite." Mladi mož je odšel. Namesti* njega je vstopil Charlie Chan.
"Ali ste vse čuli?" je vprašal Bob.
"Seveda! To je zelo zanimivo!"
"Na pravi sledi smo!" je modroval Will Holley. "Delaney je v sredo ob sedmih zvečer prišel na farmo, in sicer s spremljevalcem. Prvič nastopa četrti igralec v naši drami. Vse se mi zdi da je bil to najbrž profesor Gamble. V tem sem se domislil Tudi v nedeljo zvečer je pač nekdo moral priti po Phil Maydor-fa k doktor Whitcombovi . . . Ali je bil to tudi Gamble?"
Chan je prikimal. "Mogoče. Dotični je vedel, da se je vrnil Louie. Ko bi mogli dognati—' "Toda Gamble je stal v kavarni 'Oaza' ob baru, ko je vstopil Louie," je menil Bob. "Saj se spominjate, Holley?"
Urednik se je posmejal: "Vse se izvrstno ujema: kakor svizec je hitel semkaj z novico, da prihaja Louie. On in Phil May-dorf sto stala pri vratih, ko ste se vi pripeljali."
"Toda Thorn? Njegov razparan suknjič?"
"Smo bili pač na napačni sledi. Nova teorija je preveč jasna. Kaj smo še izvedeli od De Lisleja? Po Delaneyevi nesreči sta Madden in Thorn bila ono noč z doma. Kje sta bila?"
Chan je vzdihnil. "To ni dobra novica. Truplo sta zavlekla kam daleč."
"Tudi jaz se tega bojim. Brez pomoči koga, ki mu je ta tajnost znana, ga ne bomo našli. Zato moramo doseči svoj cilj tudi brez dokazov, ki bi nam jih nudilo truplo. Toda sedaj jih je že toliko, ki o tem vedo, da se bo morda kdo za,rekel, preden nam bo vse jasno."
Chan je slonel, na Maddenovi pisalni mizi in se igral s podlogo. Zdajci je začel odpirati pivnike. "Kaj je to?"
V debeli detektivovi roki je šumel pisemski papir. Chan si j,e natančno ogledoval pisanje ter ga izročil Edenu. Pismo je bilo pisano s krepko moško roko in datirano zadnjo sredo. Bob je bral na glas:
"Ljuba Evelina, naj ti sporočim nekatere dogodke, ki so se zgodili na farmi. Kakor sem ti že poprej pravil, sem se letos z Martinom Thornom slabo razumel. Danes popolfdne je končno počilo in odpustil sem ga, iz službe. Jutri se peljem z njim v Pasadeno, kjer se bova razšla za vedno. Seveda ve marsikaj, kar bi bilo bolje, da ne bi vedel — sicer bi ga bil pognal že lani. Mogoče nam bo delal še kakšne sitnosti in svarim te, Če se morda prikaže v Denveru. To pismo ponesem drevi sam v mesto na pošto, ker Thorn ne sme o njerfi nič vedeti ..."
Tu se je končalo pismo, nenadno in brez zveze.
"Zopet je posvetil žarek na dogodke v sredo večer," je menil Holley. "Ne bo težko pred-očiti si sliko. Vrata se odpro, vstopi Delaney, mož, ki se ga je P. J. Madden bal že leta in leta. i Nastane ostro prerekanje — pri-jdeta v Thornovo sobo in končno leži Delaney v lastni krvi. Med-den tedaj uvidi, da Thorna ne more odpustiti. S tajnikom se mora pomiriti. Kako sodite vi, i Charlie ?"
"Zdi se mi popolnoma logično."
"Vse je tako jasno kakor soln-čni zahod v puščavi. Preudari-mo še enkrat. Mladenka se boji Delaneya. Zakaj? Kajpada radi izsiljevanja! Delaney ve nekaj o njem, morda nekaj, kar je v zvezi z igralnico v Newyor-ku. Na Thorna se ne more zanesti, z njim se je namreč spri in Thorn sovraži svojega gospodarja. Madden kupi bisere. Tolpa malopridnežev izve za to in sklene, polastiti se jih. Kje bi jim to bilo laže, kakor tukaj v samoti? Maydorf izvabi Louie-ja, zvesto dušo, proč. Vse je izvrstno napeljano. Delaney pride s svojimi grožnjami. Zahteva bisere in denar. In konec je ta, da togotni Madden izsiljevalcu za vedno zapre usta."
"To zveni verjetno," je pritrdil Bob.
"Tedaj dalje: ko je Madden ustrelil Delaneya, je mislil, da je Delaney prišel sam. Kar spozna, da je imel pomagače. Ti ne le, da vedo vse, s čimer je Delaney grozil, temveč morejo Maddena še bolj obteževati: sedaj ima " umor na vesti. Mora se jim odkupiti. Zahtevajo odkupnino — in bisere. Tako preplašenega prisilijo, da po telefonu naroči, naj mu bisere pošljejo semkaj. Kdaj je to naročil, Eden?"
"Prejšnji četrtek zjutraj."
"Vidite: tedaj, ko se je vrnil s strašne ponočne vožnje. Tako daleč so ga pritirale pijavke! To je rešitev vse uganke. Tudi sedaj še izsiljujejo iz njega. Najprvo se je Maddenu ravno tako mudilo za bisere, kakor drugim — hotel je zadevo čimprej urediti in odpotovati. Umevno. Kajti tam, kjer je bil kdo umorjen, ni prijetno prebivati. Toda v teku1 dneva se mu je povrnil pogum: začel je iskati izhoda. Skoraj se mi smili v svoji stiski." Holley je premolk-nil. "Da, to je moja teorija. Kako jo presojate vi, Charlie?"
Chan je Maddenovo nedovrše-no pismo počasi obračal med rumenimi prsti. "Zdi se mi čisto jasno. Toda vendar imam pomisleke."
"Na primer?"
"Madden je zelo mogočen gospod. Delaney in njegova tova-rišija ne pomenijo mnogo. Lahko bi se izgovoril, da je ravnal v silobranu."
"Da — ko bi se mogel zanesti, da ga bo Thorn podpiral! Toda tajnik ga sovraži in bati se mu je, da bi pričal proti njemu. Pomislite pa tudi, da mu ti možakarji očitajo ne le to — ampak vedo tudi, kar je vedel Delaney!"
"Le še nekaj: Zabodli so Louieja, ki se je tako dolgo dobro razumel s Kitajčevo papigo. In vendar je odpotoval Louie v Frisko že v sredo zjutraj, dvanajst ur pred nesrečno nočjo. Ali ni bilo potem nesmiselno, umoriti ga?"
Holley je premišljeval. "To je resen pomislek. Toda bil je Maddenu vdan — zato ga je bilo treba odstraniti. Hoteli so vdano jagnje imeti v krempljih samo in brez pomoči. Morda ta razlaga malce šepa, toda za sedaj ne vem boljše. Kaj morete sicer ugovarjati mojemu nazira-nju?"
"Dolga izkušnja me uči, da je lahko zelo usodno, če se človek preveč krčevito oprime kake teorije. Potem ji poskuša vse ^rile goditi. Toda vedno sem se grizel v kakšno teorijo. Za enkrat pa seveda odkrito priznavam, da tavam v temi. Treba bo paziti in čakati, morda kmalu najdemo pravo sled."
"Upajmo," je vzdihnil Bob. "žal slutim, da ne bomo mogli dolgo opazovati in čakati. Preslepil sem, Maddena, da se bosta danes z gospodom Draycottom sešla v Pasadeni. Kmalu se bo vrnil prazpih rok ter bo zahtev val pojasnila."
"Nesrečna naključje!" je sko-mizgnil Chan. "Drayeott in on sta se zgrešila. Kaj podobnega se je že večkrat zgodilo, če sta se domenila za sestanek dva tu-
ja si človeka."
"Mogoče. Zato le želim, da se vrne dobre volje! Drugače bi utegnil zopet seči po samokresu Billa Harta in misel, da bi ležal tam kje za posteljo in kazal le svoje čevlje, mi nikakor ni simpatična."
16.
Solnce je zašlo za daljne snež-nike; škrlatno je žarela puščava v siju zvezd, živo srebro v toplomeru, ki je visel na verandi, je začelo naglo in neusmiljeno padati. Oster veter je bril čez golo pustinjo in samota je težila dremajočo zemljo.
"Sedaj smo potrebni tople jedi," je menil Chan. "Z vašim dovoljenjem bom odprl nekaj škatel."
Le nikarte škatle z mišjico !" se je pošalil Bob.
Holley se je že davno poslovil. Mladi Eden je sam sedel pri oknu in strmel v mračni molk. Amerika ima še dovolj prostora, je razmišljal. Ali vedo to vrveče množice, ki se se-dajle prerivajo po podzemeljskih železnicah, ki v šumnih restavracijah hrepeneče škilijo za praznimi stolicami ter končno upehane in zgarane splezajo tja gori v podstrešne luknje, ki jih imenujejo svoj dom? V puščavi je dovolj prostora za komolce, prostora, da se človeku širijo prsi! Obenem pa tare človeka plaha skrb, kajti puščava mu j kruto razodeva, kako smešno majhna stvar je človek v vesolj-stvu.
Chan je postavil na mizo poln pladenj jedil zraven kadeče se prstene sklede ter povabil Ede-na, naj zajame.
"Premišljal sem, Charlie," je modroval mladi tovariš, "in sedaj vem, zakaj me samota vedno vznemirja. Sam sebi se tukaj zdim čisto majhen. Poglejte venkaj veličastno daljo; odkod naj si vzamem poguma, da bi se v svetu napihoval, kakor bi me res kaj bilo?"
"Za belega moža taka izkuš* nja ni slaba," je pritrdil Azijec. "Kitajcu tako občutje vedno tiči v srcu. Ve namreč, da je naj neznatne j ši prašek na robu večnosti. In posledica? Zato je skromno tih in ponižen. Nima razburkanih živcev, kakor hlastajoči Kavkazijec."
"Da in zato je najbrž srečnejši !"
"Gotovo! Mirno je ponudil tovarišu konservo lososovine. "V San Frančišku sem videl belega moža vedno vročičnega in razburjenega. Njegovo življenje je kakor vročica, ki je vsak dan hujša. Čemu? Kje se konča? Prav tam, kjer se konča Kitajčevo bitje — mislim."
Ko sta povečerjala, je hotel Bob pomagati pomivati posodo, a je oni vljudno odklonil. Zato je odšel v izbo in pripravil zvočnik. Napovedalčev glas je napolnil mirno sobo.
"Sedaj, gospoda, vam nudi/ mo nekaj prav posebnega: Pela bo od vseh oboževana gospodična Norma Fitzgerald, ki gostuje v komediji 'Junijska noč'."
In razledel se je čudovito čist sopran. Chan in njegov mladi prijatelj sta ginjena poslušala.
"Zopet ena mnogih skrivnosti belega moža! človek je človeku tako blizu, a vendar sta si tako daleč narazen. To damo morava poiskati!"
"Kako pa?" je vprašal Bob.
"Bo že kako!"
Chan je tiho odšel in Bob je odprl knjigo, čez dolgo časa ga je zmotil telefon.
gore pisane svetiljke in je zbranih mojih deset otrok!"
"Deset? Moje spoštovanje vrli oče!"
"In tudi ponosen oče! — Toda kaj? Vi hočete oditi?"
"Rad bi za hipec v Eldorado. Gospodična Wendell je klicala, da so prišli filmski igralci. Sicer pa jim je za jutri Madden dovolil, da smejo obiskati njegovo farmo. Stavim, da je na to pozabil."
"Skoraj gotovo. Rajši ga ne spomniva na to! Sicer bi utegnil dovoljenje preklicati."
Ko je Bob "stopil v hotel, je opazil, da je nocojšnji večer drugačen od drugih. Iz gostilniške sobe na levi se je oglašala godba, smeh in govorjenje. Nasproti mu je prišla Pavla Wendell in ga peljala noter. Starejši igralec z bronasto rjavim obrazom je tolkel po klavirju. V kotu, malo proč od množice, je sedela neka dama poleg patrijarha z belo brado in Eden je prisedel k njima.
"Kako je že vaše ime?" je vprašal sivolasi mož, z roko za-slanjaje uho. "Me prav veseli, gospod Eden, da sem spoznal vas, Pavlinega prijatelja! Nocoj je tukaj kaj glasno! Kar budi se mi čut, da doživljam zopet tiste čase, ko sem pripadal potujoči gledališki družini—" (Dalje prihodnjič.)"
-o-
Laške ženske so požrtvovalne za domovino
Rim, 19. julija. V zadnjih
dveh mesecih so laške ženske prodale za $900,000 vrednosti zlatnine in izkupiček vložile v laško narodno banko, da pomagajo zlati rezervi. Obenem je banka dobila za $300,000 zlatih novcev od patrijotičnih Italijanov. To ugodno vpliva na laške finance.
MALI OGLAST"
Naprodaj
je grocerija in mesnica. Samo $800.00 Na novo barvano, nova zaloga. Ustanovljena pred 25. leti. Izvrstni posli. Blizu Norwood in Superior Ave.
Naprodaj "je konfekcijska trgovina, cena $700. Samo oprema je vredna $1500. Posluje že 15 let. Blizu St. Clair in 79. cesta. Vprašajte pri McKenna, 1383 E. 55th St. Tel. HEnder-son 5282.	(169)
Za posestvo
v bližini Ljubljane se zamenja* lepa, moderno urejena družinska hiša blizu 185. ceste, na vzhodni strani mesta. Za podrobnosti vprašajte na 19108 Muskoka Ave.	(Jul. 15. 20.)
V najem
se da tri sobe, s kopališčem. Zelo poceni. Vprašajte na 1106 E. 64th St.	(Jul. 18. 20. 22.)
Aug. Kollander^ Co.
(poprej Mlhelich Ctf)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
"Filmovci so tu v mestu!" je oznanil jasni glas Pavle Wendell. "Pridite noi sem!"
Pohitel je v svojo sobo. Chan; je v pati ju zakuril ogenj in če~' pel ob kaminu. Soj ognja je tre- i petal na njegovih debelih licih. Bob se je vrnil s klobukom in: postal pri Kitajcu. "No, imate kak nov načrt?"
"Ne! Pravkar sem daleč od Maddenove farme. Sem v Ho-noluluju, kjer noči toplo in ljubko božajo, niso trde kakor mrzla puščavska noč. Priznam, da se moja duša bori z domotožjem. j Mislim na skromno hišico, kjer[
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
led in premog
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI KAZVAZAT.EC LEDU IN PUEMOGA
1194 E. 167 th St.
l*okli£itai KErnnnrn »J81
<
Vesti iz domovine
Potem podpiše format manager in podpiše ga pilot. Podpišeta se pod sledečo izjavo: "Jaz . . . smatram vremenske pogoje ugodne za polet."
Na potu smo! Aparat deluje in naznanja vsem postajam do Clevelanda, da smo na potu in da naj se poroča, ako. bo kaka iz-prememba vremena.
Dvigamo se višje in višje, površina zemlje naglo zaostaja za nami. Pri inštrumentih sedita pilota, s telefonskimi slušalkami na ušesih, če se vreme pred nami izpremeni, bosta obveščena o tem pilota in dobila bosta nasvete kako in kaj. Ako je pred nami mala nevihta, se jo bo izognil s tem, da bo naravnal aeroplan levo ali desno, ali pa bo plul čez. Ako je vremene pred nami neugodno, se bo spustil pilot z aeroplanom k tlom
Za "Ameriško Domovino" priredil M. D,
Pri tej družini morajo pa ku-povati čevlje precej različne mere. Oče, Leon Wyatt, tehta 185 funtov in je visok pet čevljev in devet inčev. Njegova boljša polovica tehta samo 35 funtov. in je visoka en palec več kot tri čevlje. Otrok^ ki je stav šest mesecev, je pa normalen. Družina živi v New Yorku.
<7/mewifftel7N ■wSUNWAL
Podaljšal sem razprodajo še za par dni, da se okoristijo tisti, ki niso imeli prilike do sedaj poslužiti se te velike razprodaje.
Sedaj imate priliko, kakršne še niste imeli v svojem življenju, da si nakupite obuvalo po neverjetno nizkih cenah, in to samo do sobote.
Prostovoljni "sužnji" v Los Angelesu. Tam, so na javni dražbi najemali delavce in delavke. Plača je bila 35 do 59 centov na uro. Slika kaže voditelja dražbe in "sužnjo." Kdo da več zanjo? Poleg nje je druga kandidatinja za delo.
Poseben lot ženskih sliperjev, vredni $5 in $6, sedaj po
$ 1.00
Deški čevlji in oxfords, vredni $3 in $4, sedaj
$1.49
Moški čevlji in /h «| rj F-oxfords, vredni	I /
$5 in $6, sedaj iD I • I O
Kupite s zaupanjem po znižanih cenah za vsakega člana družine, od trgovca, ki trguje z obuvalom med vami preko 30 let in ki je poznan, da prodaja samo najboljše blago. Samo najboljše blago po znižanih cenah.
Frank Suhadolnik
6107 St. Clair Ave.
Državna milica je z bajoneti razgnala vrsto piketov v Belmont okraju. Do nemirov je prišlo, ko so šerifi in njegovi pomagači spremljevali vrsto stavkolomcev na delo v ru-dokop.
Tukaj je nekaj posebno nizkih cen, ki jih nudimo:
Ženski sliperji, posebno široki, mere 7, 7i/2, 8, 8y2 in 9, po
$2.45
Ženski sliperji, male mere, V/z, 4, 4y2, 5 in 5!/2, po
$2.45
Podaljšanje razprodaje!
Zelena žaba
Pospremila ju je v kuhinjo, ki je bila tlakovana z rdečimi škrlami, a v stekleni omari je bi' la porazdeljena razna posoda. Srebrna skleda in par originalnih slik je pričalo o nekdanjem blagostanju.
Graham bi se bil najraje takoj poslovil, a gospa je zahtevala, da se ustavi. Narezala je mrzlega mesa in svežega belega kruha ter .pripravila sočivja z vrta. Grahamu se je zdelo, da ni še nikdar v svojem življenju bolje jedel. Nekak mir ga je prevzel po strašnih dogodkih zadnje noči. In tudi so ginevali dvomi, ko je videl sedeti nasproti sebi dekle, tako sveže, kakor so bile cvetlice na mizi. S kako pravico pa je pravzaprav sklepal domneve ali pa verjel takemu človeku, kakoršen je Barran. Ali mu bo pa ona odpustila? To pot jo je že vdrugič razžalil. Senca pa. se je umikala. Violet ni niti z besedico omenila vzroka svojega povratka. Govorili so največ o minulih časih, kajti Graham je bil nekdaj njih stalen gost v Londonu, ko je še živel polkovnik Baynes. Violet je bila sicer molčeča, a mirna in vedrega (Juha.
"Gospod Graham, sedaj, ko veste kje živimo; upam, da nam boste izkazali češče čast," mu je dejala gospa Graham, ko je baš vstopal v svoj avtomobil. Druga ženska na njenem mestu bi se bila gotovo opravičevala nad skromno postrežbo, svojim ubo-•štVcm. Gospa Baynes tega ni storila. Graham je obljubil, čeravno ni Violet dejala niti, besedice vabila.
Ko je Graham odšel in ste pospravili posodo, sti ^le mati in hči v sobo. V tej sobi so bili razni spominki na pretekle dni. Gospa Baynes je bila ženska, ki je pač vedela, da ne more nikdar več vspostaviti življenja, kakršnega je imela v preteklosti. Se' daj je posvečala vso svojo skrb in pozornost svoji edini hčerki. Polkovnik Baynes je bil za svoje dni skozi in skozi vojak, sicer pa dober in ljubeč soprog. Gospa Baynes se je kaj kmalu vživela v razmere vojakovega! zakonskega življenja, posvetila se knjigam in dobrim delom in svojemu vrtu. Nenadoma pa ji je ugrabila smrt moža in tako je ostala sama z nalogo, voditi hčer skozi dorastujočo dekliško dobo Nato je zadel gospo Baynes najhujši udarec. Nekega dne ji je sporočil soprogov odvetnik, da je bil postavljen v oporoki za oskrbnica Violeti nek gospod Barran, o katerem ni gospa Baynes še nikdar slišala. Izgledalo je, da je polkovnik Baynes služil z imenovanim pred leti v istem polku, da sta postala tesna prijatelja, a da je on to prijateljstvo ves čas nekako pred soprogo skrival. "Mislim, da sta se seznanila v Indiji," ji je dejal odvetnik, "čudno pa, da vam ni soprog tega nikdar omenil."
Prišel je Barran, s katerim bi se vsekakor dali izhajati, si je mislila gospa Baynes. Le ene njegovo vprašanje jo je izredno presenetilo: "Dali je ime) njen soprog kaka njegova pisma — fotografijo?" Ona mu je zatrdila, da ni še nikdar čula o njem —< in izgledalo je, kakor bi bil s tem gospod Barran izredno zadovoljen, nekako potolažen. Gospa Baynes je bila uboga. Nekega dne pa je prišlo pismo, V katerem je gospod Barran Violeti ponujal mesto družabnice in tajnice svoje soproge. Gospa Baynes je ponudbo sprejela — saj ni mogla zakopati dekleta za vse življenje v tej vasici.
Sedaj pa je prišla Violet zopet domov. Mati jo je pose-
dla v star naslanjač — ni ji mo- 1 glo izbeči, da so bili hčerini živci zrahljani. Nalila ji je čaja. Skozi odprta okna je prihaja) vonj cvetja in žumor z vasL-
"Nu," je pričela gospa Baynes, "ali se mi hočeš sedaj zaupati?"
"Mati, morala sem stran. — Ne, nobene zveze ni pri tem z gospodom Grahamom. Kakor mi ni bilo ugodno, da se poslu-žim njegovega avtomobila — morala sem stran od tam."
"Vem, dragica. Bojim se, da ni gospod Barran baš tak prijatelj, za kakršnega sve ga smatrali."
Violet je napol vstala ter globoko dihnila. Osuplo je vprašala: "Kaj meniš s tem?"
"Pisal mi je danes zjutraj. Pismo je prinesel šofer, še predno si prispela ti."
"Tega mi nisi povedala. Kaj je pisal?"
"Sedi otrok, sedi. Raztrgala sem pismo in ga zažgala — bolje je bilo tako. Nesramno te ob-dolžuje nečesa. Jaz pa ne verujem njemu. In tudi ko bi mu verjela, ne bi to spremenilo mojih čuvstev do tebe, dete — ampak jaz mu ne verjamem."
"Nesramnež!" je vzkliknila, trpko Violet.
"Nevaren človek je — vendar jaz ne razumem. Ko bi bile me-dve bogate, bi dejala, da skuša izsiljevati. Nekaj je za vso stvarjo, čemu bi le skušal pri-
spodobiti tebe kot--tako?
Tak človek bi se s tem vsekakor hotel okoristiti. O, jaz vem : tudi jaz nisem bila vedno samo na vasi."
Violet je skrila svoj obraz v roki. "Moj Bog, kaj bi dala, da nisem nikdar prestopila praga njegove hiše ..."
Mati pa je pila čaj- ter zamišljeno gledala skrušeno hčerko. "In gospod Graham?"
"Mati — to je najslabše — tudi on misli tako. In nima prav, da tori tako — zakaj mi ne zaupa?"
"Ah!" je vzdihnila gospa Baynes — pač poznala je svef in njega pota.
Violet je odločno vstala, sedaj je bila zopet mirna. "Mati, prosila te bom neke usluge. Ali mi jo boš storila?"
Stara gospa je položila roko svoji hčerki na ramo. "In ta bi bila?"
"želela bi--kako naj ti
povem--želela bi, da bi mi
ne bilo treba nikdar reči bese-diče o onem, kar se je zgodilo pri Brrranli! Ali me uslišiš.j mama?"
"Da, ako želiš; vendar ali ti ne bi bilo drago, da mi poveš zakaj Nisem radovedna."
"Da, mati. Strašna nevarnost . . . Slutim jo. Lagala sem, da bi jo mogla odvrniti. Edino v mojem molku je še upanje."
"Nevarnost? Za koga?"
Dekle se je treslo po vsem telesu. Gospa Baynes jo je tesno objela. Violeta pa je zašepeta-la: "Nevarnost za gospoda Gra-hama, mati."
"Tedaj ti . . . ?"
"Da, mati, že odkar sem bila še v šoli. Vedno sem ga ljubila. Seveda, on tega ne ve. Vendar njegovo življenje je v nevarnosti — tega sem gotova." Strmela je skozi okno, ob katerem so se pregibale v lahnem veterčku zavese. "Radi zelene žabe — strašne pošasti — sovražim jo!"
IX.
Glas iz preteklosti
Jack Graham se je odzval točno pismu policijskega ravnatelja Hendona. Vse minule dni je posedal v klubu, nezmožen za vsakršno delo, niti za razgovor
s prijatelji. Nemogoče mu je ailo, pisati povesti — zadnji dogodki mu niso pustili niti spati, [n Violet! Včasih je čutil, da ji nora pisati — povedati ji, da ji saupa — da je Barran nesramno lagal. Njegov ponos pa bi ;ja vsakokrat zavrnil: kaj ko ne bi mu ona sploh odgovorila? Te« sja ne bi mogel prenesti. A zopet — kaj ko bi bila v nevarnosti? Da je ostala v Sussexu, bi bil lahko podvzel potrebne korake.
Hendonovo pismo mu je prineslo nekoliko tolažbe. Oba detektiva sta proučevala njegovo poročilo. Graham je bil ponosen na to svoje poročilo. Napisal je je dvakrat. V prvem se mu je zdelo, da prepogosto omenja neko gospodično Violet o Baynes. Raztrgal je je in napi sal drugo, ki je bilo docela suhoparno, skoro podobno poročilu najetega pregledovalca knjig ka-ke propadle družbe. Tako je zopet napisal prvega še enkrat.
Watkins ga je pozdravil z be sedami: "Zelo izvrstno poročilo, gospod Graham. Zdi se mi, da ste se v svojo vlogo dobra vživeli."
Tega Graham ni pričakoval, vsledčesar je dejal: "Bilo je zelo razburljivo. Kaj menite pa vi. gospod Hendon?"
"Precejšnja zmešnjava, kaj? Baš sva z Watkinsom pretresa-vala dejstva. Ker smo že pritegnila v najino zaupanje tudi vas, menim, da vas bo zanimalo, kaj se je vse zgodilo." Graham je sedel. Hendon je nadaljeval. "Ugotovilo mrliškega oglede glede mrtveca v avtomobilu se glasi: 'Umor neznane osebe, umorjen po neki ali nekakih neznanih osebah.' Tu je zadeva končana — v kolikor se tiče širše javnosti, časopisje pa zahteva naše krvi. Zame pa ni zadeva rešena. Mislim pač na ta umor — smrt našega detektiva Thompsona — in na tatvine ... Izgleda, da so vsi slučaji v nekaki zvezi. In da povem naravnost: -vsi so v zvezi z Barra-nom."
"Naša naloga je, da jih razrešimo," je dejal Watkins navdušeno.
"Kaj menite vi, gospod Gra-ham?" je vprašal Hendon.
Graham se je čutil izredno počaščenega. "Nu, predvsem je bil mrlič oblečen v Barranovo obleko in tudi ste ga našli v njegovem avtomobilu. In avtomobil je prišel naravnost iz Sus-sexa — za to tudi vemo. Tatvine — ki se dogajajo vse le v okolici Barranovega gradu — in konečno še, ko smo bili vsi tamkaj — Thompson. Ne verujem, da bi bil Thompson izvršil samomor."
Hendon je dvignil pogled. "Tako pišete v svojem poročilu. Vendar ne smete pozabiti, da ima Barran popoln alibi." Graham je bil tiho. Hendon pa je bobr.al s prsti po mizi. "In gospodična Baynes — vidim, da omenjate tudi njo." Nekak suh smehljaj je zaigral okoli njegovih use. "Mislite, da bi bila stvari ukradla ona? — Ne, nikar se ne razburjajte. Morebiti pod Barranovim vplivom — te možnosti vsekakor ne smemo prezreti."
Graham se je komaj zadrževal: "Zakaj govorite tako?"
"Nu, gotovo je, da me je ona nalagala."
"Nalagala?"
"Dejala mi je, da je videla Thompsona, kako je prinesel dragulje in denar nazaj. Opazoval sem njen in Barranov obraz. Prisegel bi, da je lagala. Thompson ni bil še nikdar'prej v gradu — kako naj bi tedaj vedel za ono skrivališče? Vso laž si je skovala tisti trenutek. — Gospod Graham, moramo pač opustiti trenutno vsako čustvovanje. — Kako je razmerje med gospodom Barranom in gospodično Baynes?"
Graham je zarenčal: "Tega ne vem — pač pa vem, da je ona poštena, kakor bi le katera mogla biti. Morebiti je on poskušal —"
"Tako je," je pripomnil Wat-
kins. "Kaj pa ta zelena žaba? Kak pomen?"
"Resnično, dvomim. Tamkaj
—	v atmosferi kraja — stari grad in vse stvari — kaj lahke premamijo človeka. Ako pa premislim natančno, nisem stvari tako gotov — morebiti je vse le neumnost. Samo stvar, ki plaši ženske."
"Tako je. Nu, pronašli smo pa marsikaj. Povejte mu, Watkins."
"Da, o avtomobilu. Prišel je semkaj nek možak, navaden trgovec po imenu Butler, ki živi v Crawley-u. čital je poročila v časopisih. Rano zjutraj istega dne, ko smo našli avtomobil z mrtvecem v Bond ulici, se je peljal s svojim avtomobilom iz Crawley-a v London. Na poti pa se mu je avtomobil pokvaril
—	to se kaj rado zgodi, ako se človeku mudi. Po! poti pa je pri-vozil drug avto, a on ga je ustavil. Kakor nam je pripovedoval, se je postavil v to svrho sredi poti in bi ga bil oni drugi kmalu povozil. Zatrjuje nam., da je gotov, da je bil isti avtomobil, ki smo ga našli mi. Avto je vozil nek moški, a na zadnjem sedežu je bil zavit možak, kakoi bi spal. Le mimogrede je tega pogledal, ker se je zanimal v prvi vrsti za voznika. Ta pa se je zdel našemu gospodu Butler-ju kaj poseben. Ne more ga popisati, ker je izgledal skoro ne človeško, nenaravno. Lahko si predstavljate, kaj se je zgodilo Gospod Butler je vljudno in dostojanstveno prosil za pomoč, pojasnjujoč svojo zadrego. Oni drugi pa je pognal in se odpeljal Pri tem pa je nekaj zamrmral
—	in to vas bo zanimalo. Butlei pravi, da ga je glas voznika iz-nenadil. Tenek, piskajoč glas! Zatrjuje, da ga je kar streslo pe vsem telesu."
Graham je obstrmel in vzklik nil: "Telefonski pogovor!"
"Tako je," je pripomnil Watkins. "Butler pa je bil tako jezen, da si je zapisal številko av tomoblla."
"AH je bil Barran v avtomobilu?" je vprašal Graham.
"Tu je ravno zagonetka," se je nasmejal Hendon. "Pokazali smo mu Barranovo fotografijo. Voznik pa ni bil Barran — tega je gotov. Vendar pa je bil mož v ozadju — ne smemo pozabiti, da ga je videl le mimo-
grede — Barran. Tega je bil gotov, kajne, Watkins?"
"Gotov," je pritrdil Watkins. Možje so se spogledali.
."Kaj ste storili potem, ko sem jaz odšel? Pač sem smatral za potrebno, da izginem," je vprašal in pojasnjeval Graham.
"Šel sem po vsem gradu — od podstrešja do kleti. Z menoj so bili možje krajevne policije in Barran. Moram priznati, da je bil Barran pri tem jaHo dosleden
—	pokazal mi je nek zazidan hodnik in hotel na vsak način, podreti steno. In neko skrivališče, ki pa ni bilo že leta in leta odprto. Izmerili smo vse. Na
—	to leži vse preveč globoko."
Grahama je zamrzelo, čeravno je bil dan precej vroč. "Mar živi v gradu kak vampir ali sam hudič?"
"Mislim, da to docela lahko iz kij učimo in označimo kot domišljijo dekleta — ali pa . . . "
"Ali pa?" je hotel vedeti konec Graham.
"Ali pa prevara, ako naj stvar tako imenujemo," je odvrnil Hendon.
Graham se je čutil nekako ponižanega. Skoro se mu je zdelo, da občujejo z njim kakor z otrokom.
"Tu je Torrance," je vzkliknil Watkins, ko je začul v predsobi korake. "Poslušajte, kaj nam bo povedal on."
Vstopil je kaj čuden možak. Z glave si je snel velik, široko-krajen klobuk. Oblečen je bil v sukneno srajco in kaj široke hlače, človek bi ga skoro smatral za potepuha, posebno vsled njegovih predrznih oči in globoko razoranega, opaljenega obraza.
Brez uvoda je vprašal Hendon: "Kake novice nam prinašate?"
"Bil sem v Sussexu — v Ro-verfield Hali —"
"Samo trenutek, prosim," ga je prekinil Watkins. "Gospod Graham ne ve še ničesar. • Gospod Torrance, to je gospod Graham, ki dela roko v roki z nami."
Možak se je nasmehnil ter krepko stisnil Grahamu roko. Precej bolj priljuden je izgledal, kadar se je smejal.
"Gospod Torrance se je od>-zval nekemu oglasu, ki smo ga uvrstili v časopise. Poznal je gospoda Barrana, ko je bil v
Afriki."
"Nisem bogve kako izvežban v pripovedovanju, vendar bom skušal na kratko pojasniti, kako pridem v zvezo s tem slučajem. Kakor sem že povedal gospodoma Hendonu in Watkinsu, sem se sestal v Tiger Kloof-u, južno od Vryburg-a v Bechuana deželi, z nekim Jurijem Barranom.
Pač le slučajno srečanje! Bil sem na lovu za antelopami, a on me je povabil v svojo kočo. Nenadoma pa je nastal pravcati južnoafriški vihar, a on mi je nudil prenočišča. Tako sva se pobliže seznanila. Bil je skozi in skozi uslužen, poštenjak — izgledal pa je precej bolan. Pre-ipričan sem bil, da je jetičen.