St. 39. V Goriei, v soboto due 16. maja 1908. Letnik X. Iihaja TBak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prunik ixide d».n prej ob 6. iveöer. Stane po pošti prejeman ali v Goriei na dorn poliljan celoietno iO K, polietno 5 K in Setrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bukanian Schwarz v Šolakih ulicah, Jelleraitx y Nunakih ulicah in Le- binu Yerdijerem tekališiu po 8 »in. ' ^^^^H^^^ ^H ^^^^H^^ j|^H|^^^M^fe ^^^^^^ 4^^^^|^P ^^^^^^^^^^ 4HH^^hB fl^fl^^^^gflfc llrednitttvo iu upravniitvo ie nahajata r «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. it. 9. Dopiae je nasloriti na uredniätvo, oftlaie in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi »e raČunijo po petit- ˇrttah in licer ako ie tiakajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae večkrat tiakajo, raču- nijo ae po pogodbi. kdajatelj in odgoTorni uredaik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Kako se dela za kmeta , <;% efr. ali odkritje nainovejsega škandala z državnimi Mami. .'••.vDän^s nadaljujemo! V sledečem podajemo drugi in tretji izkaz. Izkazi so prepisi uradnih izkazov. Pod naslovom -Xase opazke* smo pa mi zapisali svoje opazke. Drugi izkaz. PROSIL DOBIL 1 ä Ime prosilčevo Stanovališče Riparija ! Montikola Riparija Montikola 1 : razvidno iz prvega izkaza. 17 Pipan Anton Preserje 14 — — 4000 — — ' — 2000 ! — Ta je naročil trte osebno na namestništvn in ne potom županstva. j 18 Jazbec Anton Sveto 49 — — 4500 — — — 2000 — Tega ni pod to hišno številko. Če je morda pod št. 53., je to že j I i tretje naročilo na njegovo ime. 19 Makovec Angelj Sveto 27 — — 4000 — — 1 — 2000 — To je drugo narocilo. Skupaj . . IßO.OOO, — | — | kolči 38.000 — proti plačilu K 114 Županstvo Komen, dne 18. januvarja 1908 L. S. Öotar m. p. Opazka c. kr. vinarskega nadzornika: Odposlane so bile te trte dne 23. januvarja 1908 po Jožefu Pipan, Preserje hšt. 16. Teh 38.000 trti je bilo torej odposlanih dne 23. januarja 1908 po Jožefu Pipan, trtorejcu in prekupčevalcu v Preserjah. V narocilu se baje glasi, da prosilei nujno potrebujejo še označeno število kolči, ter da jih sme z županstvenim priporočilom prevzeti imenovaiii Jožef Pipau iz Preserij hšt. 16. Kdo jih je naročil in kdo prevzel, je tedaj razvidno iz izkaza. Dejstvo je: 1. da se ni držalo točke 0 11 ab a vi t rti, v iiamestništvenem ukazu z dne 8. julija 1907 štev. II. 239/36—07 ki pravi: „Posebno strogo je paziti na to, da se podelijo trte samo takim prosilcem, 0 katerih se lahko z največjo gotovostjo trdi, da bodo rabili te trte v lastni kmetiji, zato, da se zabrani vsaka dob&karija s prejetim blagom", ampak, da se je ravnalo ravno nasprotno; 2. da niso podtaknjeni prosilei o naročilu vedeli. — Niti iupan Volčič ne, drngale bi moral sam podpteati iakas — 3. da se nahajajo v njem lmenovani prosilei že v prvem izkazu vsaj enkrat; 4. da je bilo — vsled namestništvenega izkaza ž e odposlanih po vsaj 2000 kolči navsakega. Najbolj zanimivo pa je, da je čitati v tem izkazu med prosilei — sicer pod nepravo hišno štev. — samega komenskega župana Volčiča. Nehote se nam vsiljuje prašanje : kdo je pravi, kdo pa le „Titularbürgermeister" v Komnu ? Vse kaže, da je Čotar pravi — Volčič pa le Titularbürgemeister. Iz zgorenjega izkaza pa posnamemo lahko še marsikaj. V Komnu imamo torej poleg podžupanov še dva župana, kar ni nikjer najti — niti v velikih mestih ne. Za danes nas zanima župan Čotar. Rojak je iz Škrbine, Bil je svoj čas c. kr. kancelist, a je bil odslovljen brez pokojnine. Na to je postal tajnik v Komnu. Dandanes pa je že „župan" istotam. To dokažuje zgornji izkaz. Ne smemo prezreti, da ima Čotar uradne dneve tudi v Gabrovici in Škrbini. Radovedni smo, kako cast ima v onih dveh občinah ! Je-li tajnik, titular-ali pravi župan ? Pokaže bodočnost! Sicer pa ni izključeno, da bodo morda 0 eksistenci tega današnjega izkaza še celo komenski paše sami danes prvič čuli, kaj pa še-le navedeni prosilei, ki morajo biti naravnost ginjeni nad tako nesebično dobroto! V naslednjem postrežemo pa še s tretjim izkazom občine Komen, katerega pa ne priporočamo samo nižjim volivcem v pazljivo čitanje, nego tudi vsem raznim kaporijonom in liberalnim „žepanom" sežanskega okraja. Tiste prosilce ki niso „slučajno" še trt prejeli, če ravno so na namestništvu kot obdarovanci zapisani, opozarjamo na to, da se začnejo pripravljati na do- stojno bakljado na cast svojim zastopnikom. Naj preskrbe takoj vse potrebno, da ne bo preveč zmešnjave in da ne bo morda M a v h i n j s k a „band a" že kie »zakaparirana". Trefji izkaz ali odgovor na odgovor deželnega poslanca 3osipa Streklja. S tem predlagamo tretji izkaz naprošenih in prejetih državnih trt v občini Komen, na katerega opozarjamo ne le pristaše S. L. S., marveč vso javnost, posebno pa Kraševce in Vipavce brez razločka strank. Čuditi se mora z nami vsak trezen človek, da je take ravnanje, kakor ga predočuje sledeči izkaz, sploh rao- S°ce; da se podpiše pod tako li siino m ož, v katerega je stavila polovica kraškega lj u dstva svoj e zaupanj e. Morda si je podpi- sani gospod, sedaj deželni poslanec, mel pri podpisu zadovoljno roke, češ, Kraševci v svoji omejenosti, katero je spoznal iz tega, da so kan- ldlrali njega in njegove.ga brat a, itak ne bodo prišli na sled temu početju. Toda pozabil je, da se nahajajo na Krasu poleg res omejenih naprednjakov ^ai taki možje, ki si niso rustili še do sedaj ne od Štrekljev, ne od Svarov, ne od koga drugega tiste vrste izpiti možgan. G. Štrekelj! Kaj pravite na to, da si do- 0 jujerno za danes priobčiti od Vas podpisani in izdelani izkaz, ki se nahaja v originalu na c. kr. namestništvu v Trstu. Morali ste imeti Kraševce za silno neumne a ste se povspeli do tega koraka, ki je hvala Bogu dosedaj še nenavaden pri nas. (Prepis.) Blagorodnemu gospodu c. kr. vinarskemu nadzorniku v Trstu. Spodcj navedcni prosimo, naj bi se nam blagovolilo brezplačno kot revežem podeliti označeno število aineri- kanskih kolči, po katcre bi za vse skupno Šel v Tržič so- prositelj Pranc Budal iz Komna. Tek. štev. | Ime in priimck Bivališče Rupestris montikola Hiparia portal is ;l NASE OPAZKF 1 2 ! 3 4 5 6 7 8 9 10 11 )2 .13 14 15 Pranc Budal Martin Tavčer Vinko Pipan Miha Trost Franc Gulič Josip Besednjak Alojz Komel Alojz Makovec August Pipan Andrej Štolfa Josip Kukanja Josip Furlan Franc Pipan Alojz Kovačič Peter Ipavic Komen n n n n n >» n Volčjigrad Malidol Tomačevica Sveto n n 400 400 300 100 300 400 300 400 300 300 400 300 400 300 Ta je prevzel dne 4. iebruarja 1908 trte za vse skupaj. Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med narocniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tern naročilu ničesar ne ve. Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčiti je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med naročniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tern naročilu ničesar ne ve. ' Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med narocniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tern naročilu ničesar ne ve. Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med narocniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tern naročilu ničesar ne ve. Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med narocniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tern naročilu ničesar ne ve. Ta naročnik, ki je dobil 400 trt, je trgovec v Švarovem poslopju in nima nič zemljišča. Ta je Švarov delavec. Izjavlja, da ni o naročilu ničesar vedel in da ni ničesar prejel. Ta Josip Furlan je najpremožnejši posestnik v Tomačevici in ima na rafpolago lastne trte. Ta je krčmar v Svetem. Ta naročnik je učitelj v Svetem. Izjavil je, da ni o naročilu ničesar vedel in ničesar prejel, ker mu ni potreba. Ima namreč na prodaj lastne trte iz šolskega vrta. • Skupaj . . KOMEN, 28. decembra 1907. Po meni Josip Štrekeli. I. r. 2600 2400 Vsakdo naj pazljivo še enkrat prečita besedilo prošnji nad izkazom ! Podpisani Josip Štrekelj prost v imenn revesev naj bi se jim podelilo brestpialno v izkazu označeno Število trt iz državne trtnice. Na vsej tej prošnji kojo smo z lastmi očmi vpogledali ni druge resnice kakor ta, da je sestavljena in lastno- ročno podpisana po učitelju Štreklju. Istemu zdelo se je nevredno prej opozoriti pretvezne reveže, da prosi za-nje trte, kakor tudi pozneje izročiti jim za-nje prejete trte. Pa čemu tudi! Če je že kdo revež, da ne poseduje niti „kvarte" zemlje, čemu mu bodo trte ! Ali je trtorejec učitelj Štrekelj vže naprej vedel, da mu bodo zlorabljeni prosilci trte, kojih niti naročili niso, milostno darovali? Toda šalo na stran ! Stvar je preveč resna. Čeravno razvidi poznavatelj kraških razmer žeizrubrike „Naše o p a z k e" vse potrebno, hočemo vendarstvar tako razložiti, da bo lahko jasna tudi najbolj zabitemu naprednjaškemu „inteligentu". 1. „Soprositelj" Franc Budal, ki je prevzel dne 4. februarja 1908 trte za-se in za druge v izkazu podtaknjene prosilce, ni morda kak navdušen, novodoben trtorejec, ampak le plačan hlapec Štrekeljevega pobratima, Josipa Švara, bivšega župana. Torej je vsakemu jasno, koliko verjetnosti je na tem naročilu. 2. Martin Tavčar, Vinko Pipan, Miha Trost, Fr. Gulič, Jožef Besednjak in Jožef Kukanja so nam izročili pisane, podpričane in lastnoročno podpisane. oziroma podkrižane izjave, s katerimi potrjujejo: da niso trt ne naročili, ne prijeli in o naročbi ničesar vedel i. Te izjave ležijo pravilno urejene že na pristojnem mestu. Enako je izjavil ustno g. učitelj Peter Ipavic v Svetem, da niničesar naročil, ni- ce s a r o naročbi vedel, da trt ne potrebuje, ker nima zemljišča ter da še sam proda trte iz šolskega vrta. 3. Pripomniti moramo, da se nahaja izmed tu navedenih podtaknjenih prosilcev: Martin Tavčar, Vinko Pipan, Miha Trost in Jožei Besed- njak že v prvem izkazu, ki ga je podpisal župan Volčič in da niso ravno tako ničesar vedeli o naročbi, a tudi ničesar dobil i, Ce- ra v n o so došle trte na njih ime tudi takrat. Izjave so že oddane na pristojno mesto. 4. Gosp. Alojz Komel je trgovec z bogato zalogo vsakovrstnega blaga v hiši bivšega župana Švara. Kako se bode začudil, ko bode zvedel, da je tudi za- pisan mej podpore potrebne reveze. Prepričani smo, da se gosp. Komel niti zmenil ni za trte, ker nima zemljišča in se sploh za trtorejo ne briga. 5. Krono v izkazu je postavil Josip Štrekelj na zadnje mesto. Učivelj in poslanec Štrekelj bi sedel kar na tla, ko bi videl začudeni obraz svojega stanovskega kolege, g. Petra Ipavic, učitelja v Svetem, ko je isti izvedel, da je tudi on med narocniki — in dajeprejel tudi on kot reveš, 400 trti iz državne trtnice brezplačno! Nepobitno dejstvo je tedaj glasom tega izkaza, da je došlo na Josipa Štrekelj potom Švarovega hlapca, Franceta Budal, 5000 trt, o katerih niso v izkazu podtaknjeni prosilci ničesar vedeli. Zato hočemo dati Jos. Štrekelj, deželnemu poslancu, potovalnemu učitelju za kmetijstvo in zaupniku c. kr. vin. nadzornika v Trstu, pril'ko na drugem mestu, da obrazloži: zakaj je trte potom tujih imen od vlade izposloval in kje so iste sedaj?! Gosp. Štrekelja bode pač pot oblil ko bode treba dokazovati, da je šla stvar popolnoma naravnim potom!? Vsled obilnih pritožb kraških posestnikov opozorjeni so bili tudi pri namestništvu, da ni vse vredu glede razdeljevanja trt. Gosp. c. kr. vin. nadzornik obrnil se je. torej za pojasnila na zaupnika vlade g. Jos. Štrekelj. Po dolgem molčanju — prešli so 3 tedni — odgovoril je isti, kakor čujemo iz zanesljivega vira, v nemškem dopisu (glejte ga narodnega naprednjaka, ki drugače ne more čuti nemške besede) da je vse v redu in da ni nobene pritožbe. — S tem je mislil zaupnik Štrekelj, da je vse pokrito in vrejeno, precenjevaje svojo namišljeno uplivnost in uglednost. Toda obrnilo se je drugače — ker še so možje, ki čuvajo za pravice ljudstva. Deželnemu poslancu g. Jožehi Sfreklju. (Dopis iz komenskega okraja.) Ta pa je debel». Novi narodno-na- predni dež. poslaaec, Jožef Štrekelj, se pere v „Soöi" št. 54, z dne 5. maja 1.1. tako nerodno, da se še bolj amaze. On odgovarja camreč (kakor pravi) „Pritnor. Listn" kar po vrsti. Dobro! Zato pa ne sme zameriti, če ma tadi mi zaporedoma OTržemo njegove trditve. Štrekelj piše: „Ufamnost je, oöitati mi, da nisem rržil dolžnosti ob razde- Jjevanja vladnih trt, ko me vladni organi niso še nikdar v to pooblastili oziroma naročili, zato tadi ne vem, ne kdo niti koliko trt kdo prosi." Tako torej!? Štrekelj ne ye: ne kdo, ne koliko trt prosi? Za to bi bil primeren Vaä goirenji izkaz g. Štrekelj! Na čegav račun je bilo pri delitri v Korona oddanih 20.000 (dvaj&ettišoČ) vladoih trti? OJgovorite nam g. Šlrekelj ! Kdo torej zasloži go- renji izkaz, ali tisti, ki trdi, da so «e godile nepravtlnosti pri naročitti in raz- delitvi trti, ali tiati, ki se pere v „Soči" z dne 5. maja t. 1., da ne ve: ne kdo, ne koliko trti prosi, čeravno je sam na- ročil 5000 trt na petnajst pretveznih prosilceT in dotični izkaz Iastnoročno izdelal ter podpisal!? Odgovorite nam, ako morete, gosp. Štrekeij. Prav taka je tadi Vaša trditev : „Koran in kako se trte dele, ni moja briga"... Tega vendar ne bodete več tajili, da ate z laBtnoročnim podpisom naročili za pretvezne prosilce 5000 trti dne 18. de- cembra 1907. Iq te trte je vlada podelila. Draga predrznost v Vašem odgo- vora je informacijs, katero ate dali c. k. vin. nadzornika, g. PoBtl, kijepr&šal; ali so T vašem delokroga kmetje, ki bi bili pripravili zemljiiče, ne da bi trte dobili? Tadi mi vemo, da ste odgovorili po nemško, da ni nobenega takega. VaS odgovor imamo namreč v rokah. Cadna pa je taka trditev, ko spada vendar Vai najbližuji sosed, Jjž< f Bssodnjak, na ka- terega ime ste ie celo trte naročili, med ) take, ki so zemljišče pripravili, a niso dobili trt. Sicer ste trdili neresnico, ker vemo pozitivno, da ste nekatere nago- varjaii, naj reöejo, če bi jih kdo kaj vpraša!, da bo trte naročili in dobili, ter da dobe prihodnje leto vrcjene. In vendar bo npate trditi, da je „zloben namen, vtikati Vašo OBebo v stvar, ki Vam niö ne pritiče." G. Štrekelj! Res agodno bi bilo za Vae, če bi bili ne- doižni ! Ker pa ste o vsej zadevi z vlad- nimi trtarai vedeli, in ker ste tako dobro prepričani, kakor mi, da se ne apajo komenski „veljaki" brez Vašega vedenja niti — kihniti, zato &e smete zameriti, ako vtaknemo proti Vaši volji Vašo osebo v V8o to zanimivo zadevo. Našo trditev bo potrdile zaslišane stranke v Komna doe 12. in 13. maja g. kocnisarja, — ki je zabeležil za enkrat na Vaäe ime 25.000 (reci petindvajaet) tisoČ trti. Storili smo pa to zato, ker zaslu- žite, da Vas Ijadstvo še bolj „poznau in tndi primerno scdi! Da „pomerili smo", prijatelj, „pomerili", in tadi dobro „za- deli". S cer je .äajba" dovolj velika ! V znamenju neposte- nosli. Danea smo nameravali pr««topiti k iötrski vol. reformi, k tema KE linosti- uema" vzora nasproti našema vol. reda, da saznanimo ž njim naSe čitatelje bolje, nego bo naši nasprotnici vieč ali ker se nam je ta naia tržaška prijateljica z no- vici frazerakim člankom zagnala med noge, jo moramo spraviti naj prej s pati Koiike vrednosti je ta najnovejsi izvod iz f«brike „Edinostinih" fraz, nam izpovedaje tskoj v zaöetka ona sama, pišoč: „Ne bojte se (öitatelji), da boate morali zopet čitati nova dokazovanja za stvar, ki ježe nepob.tno dokazana".,. in mi kar precej dostavljamo : dokazana z — molkom na naäe prvotne dokaze, z — molkom na naše protidokaze. — H«\ „K d i n o s ttt, k j p i e d o k a z, d a bj bili mogli nHfti posl a n c ' z vol. reformo izviti L»hn"l (D&lje g ej v prilogi.) Priloga „lioncr st. 39 z one ib. maja laua. zborniftno večino? kjeiedo- k a 7, d abi bili mogli brezpri- dobljene večine potom vol. refor me pridobiti v narodno- p o 1 i t i 6 D em (lezikovnem)ozira kak z b o I j ä e k ? teje je d o k a z, da n i naša trditev reanična, da a t a imel a liberalna poslanca prav tako kot naSi poslaaci o d p r t o pot i a m o 6 z a p r e p r e- č e n j e vol. reforme? Leto je že minalo odkar smo na „Eiinost" na- slovili z&htevo po teh dokazih ! koliko- kr&t smo ji ta vpraianja že ponovili! kolikokrat jo na odgovor pozivljali 1 Na- glhšali smo še nedavno, da so to v tej pravdi najužnejše, glavne, bistvene točke, in da, če nam doprinese „El." le te dokaze (dolžna jih je še lepo kopico drugih), položimo orožje in se izjavimo premaganim). la „Eiinost" na vae to ie vedno molči, molči kot grob in noč. To previdno molčanje so tiaii njeni „nepo- bitoi dokazi", na katera se vedno opira, nanaša, Bklicnje. Ti „nepobitni dokazi" bo ji cgrodje, na katero razpenja veli- kanaka pregrinjala pohlega beaediöenja, na katera poaiplje živo barvne cvetke z vrta svojega klevetanja. In glejte jo hi- navko, v kako resno pozo se postal lja pred svojim oblinstvom, naslanjaje se na „d o k a z a n i n i č", vzdihuje: Kdor je sledil tej pravdi... temu ni treba ničesar več dokazovati. »Go- rico« prepričavati bi bilo prena- ivno, Sisifovo delo. Treba zaupati zdravi razsodnosti slovenske javno- sti, da ne bo jemala „Goričinih" laži za resnico. Tadi prepričevati ,,Goričine" čitatelje, bi bil zavržen trud. Kdor smatra za svojo dolžnost, narekovano po zvestobi do stranke, da veruje vse, ka,r strankino glasilo pise, ta si zatiska oči in si maši ušesa, da le ne vidi nič in ne sliši nič, kar je za stranko neugodno... Ta je torej „Eiinost" zopet abrala pot Bvoje jokavosti. Človek bi moral po- tegniti malodaoe rato iz žepa, da se nbrani solzam sočatja za to vzorno re- sigaacijo, za to požrtvovalno ndanoBt v asodo „krivice", če bi ne bile to le „krokodilove solze". — Ha, ha, ali ni to krasno! Dokazala ni še prav nič bistve- ne ga ; in pravi, da čitalca te pravde ni treba ničesar več dokazovati. Našim po zivom, naj dokaže vsaj glavne točke, se skriva za fraze ; in piše, da bi bilo Si- sifjvo delo, nas prepričevati. Javnost brezveBtno „farb&" z vsemi pripomočki o vol. reformi; in zanpava tej „farbani" javnosti, da ne bo jemala „Goriöinih" „laži" za resnico. Sanoa drži svoje či- talce tako „na kratko privezane", dajim ni niti objavila našega nov. vol. reda (na katerem je že toliko glodala), da jim je aamolčala vse naše glavne dokaze; našim čitalcem pa, katere smo podrobno obveščali o njeni polemical snovi, da so si mogli sami asUarjati sod bo, naiim či- talcem zabruša v obraz žalitev, da si za- tiskajo oči in mašijo ašesa, da ne vidijo in ne slišijo, kar je za stranko ne- ugodno. Mi bi ta prav lahko postavili piko ; kajti že famo „Edinostino" molčanje, izogibanje glavnim dokazom, je najboijši dokaz, da njeni čitalci „nepobitnih do- kazov" še le pričakujejo, in da je vse oje rohnenje na naše poslance zarad vol. refjrme goli hambag in ivin- d e 1, za katerim se skriva le ena želja : naii stranki škodovati in bankrotiranim liberalcem pomagati. Mi bi torej za zdaj lahko molčali in čakali na glavne dokaze »Eiinosti", ali ker nam je na tern, da to ävindlerico docela razkrinkamo, Lho- čemo na najnovejši njen članek v celoti reagirati. Najprej naletimo na debelo tiskano westo. Gajmo, kaj je tako važnega 1 Po- zivlja naB, naj pojasnimo, čema je naša stranka nprizorila protestno akcijo proti ˇol. reform! I Joj 1 in ona („Ed") misli, da nam je a tern sapo zaprla, saj pravi, da se plaiimo in sačemo okoli tega ostrega ogla z obilico praznega besedi- čenja in scliatetij. Ne, ne, draga prija- teljica I Če bi si mi soliaterije „äp gaL", bi 86 prav na kratko odrezali in rekli: Čemu se izpodtikaš ob tej protestui ak> ciji, saj soglaäamo po njej 8 tvojim hli- njenim etališčem nasproti naši n formi I Pa pustimo šalo ! „Eiinost" polaga ve- liko važnoBt na to vprašanje ; v dobrih treh tednih, naa je dvalrat podrezala ž njim. Mi smo že prvo vzeli ad notam, a nismo ategnili odgovoriti, ker smo imeli drago gradivo v rokah. Ona bi bila labko imela naa cdgovor že pred enim letom, že takrat je nasloviia na nas ta poziv. y: smo ji takoj odvrnili, da imamo od- govor pripravljen, a da zahtevamo prej od nje, naj pore, kako stališče da za- vzema ona nasproti dejstva, da so libe- ralni slor. poslanci glasovali z Lahi zo- per naše za preosnovo občinskega vol. reda'"), a so potem z našiini vred vpri- zorili akcijo proti njemo. Odgovora še vedno zastooj pričakajemo. Če „Edinoät" stavi nam pcgoje za objavoSpinöicivega govora zoper iatr. vol. refjrmo, zakaj bi ne ostali mi pri svojemlanskem pogoju? Torej na dan z besedo ! Ako se pa ona niti na ta ponovljeni poziv ne odzove, potera bomo vedeli, da so niti ne plazi in enöe okoli ostrega ogla, ampak da se naravnofet za ta ostri ogel mevžasto — skriva. Iz našega članka, kjer smo opiaali glasovanje pri vsprejetja vol. rcbrmsje menda vsakdo razamel, da naii poslanci niso glajovali zoper novi vol. red, ker niso hoteli kratiti Ijadstva ugodnosti, ka- terih prejSnji vol. red ni imel, dalje, da so naši poslanci glasovali za novi vol. red, ko so videii, da glasnjeta tadi lib. poslanca zanj. Kdor je to razamel, je moral priti do prepričanja, da mi ne de- lamo nobene razlike med liberalnima in naäimi poslanci glede zaalag ali nezaalug za vsprejetje vol. rt forme, da mi sodimo : Oboji bo imeli prav, da so gla- sovali za vsprejetje, in da bi morala tadi „Elinosl" reči, če bi hotel» ostati dosledna svojema hlinjenema sta- lišča : oboji so izdajice! Tako je raoralo biti razamevanje naiih beaed; ali čojte kako brezobrazao laž je sko- vala „Eiinoat" iz teh besed ! Ona pravi, dt* dajemo krivdo le slov. liberalaim po- slancem, da je bila vol. re forma vspre- jet». Nimamo beied, da bi to peifidno zavijanje resnice dostojno ožigosali, sodbo prepaščamo čitateljem. Ali to ni še naj- hnje! Mi smo že lani septembra meseca na podlagi aradaih virov v članka „Li beralni poslanci in dež. vol. red" kon- statirali, ds ste bili liberalcem, öe tadi bi jim ne bilo tik pred prvim čilanjem zak. načrta nič znano — kar ni sereda res — odprti dve poti za preprečenje vol. reforme : 1. protest, da se zak. načrt poslancem v postavnem času ni vročil; 2. pravočaani predlog, da se zak. načrt odkaže odsekn. To je gola resnica, kakor je gola resnica, da sta lib. poalaoca prvo pot popolnoma opaatila, in da sta na drago krenila, ko je bilo že prepozno, ko sta glasovala že za vae poaam6zne paragrafe. — Na to čisto resnico, zajeto iz aatentičnega vira ni „Eiinost" doalej niti z besedico reagirala, zamolčala in utajila jo je svojim čitalcem. A ne le to ! Z brezobraznoBtjo, katere bi se sramo- val najnesramnejši podlež, laže naprej ! Le strmite in berite, kaj si apa ta oko- stenela lažnjivka avtentični reanici t zasmeh zapisati: „Oai trije poslanci (lib.) liiio imeli niti mesta niti priliko, da bi 86 bili pravočasno nprli nakanam navihanega Pajerja in so dobili v pogleda v načrt še le tedaj, ko je bilo prepozno". — Eaj rečcte, ljudje božji, k tej neza- ališani zlobi? Dotični nesramnež, ki to laž vedoma ponavlja, ve iz našega poro- čila, da je le en lib. poslanec se izgo v a r j al, da ma ni doftel zak. načrt (draga dva sta ga prejela torej istočaano z na- iimi poslanci); v e, da je imel ta posla- nec zak. načrt v roki, ko je v klubana- *) Za to zadostuje absolutna večinti. S:h poslancev pred sejo — naglaiamo, pred sojo! — v^klikal : nov. vol. red ne sme stare krivica (glede zbornične večine) potrditi ; v e, da ta vzklik priča, da je ta lib. poslanec že pred sejo v klaba naših poslancev pozaal glavnona- pako novfga vol. reda; tp, daje moralo poznaoje glavne napake tema poehnca zadostovati za modri in ospeäni nastop v zbornici v svrho preprečenja vol. re- iDrme ; ve, da je bil poslanec popolnoma dovclj ins irmiran za protest ali pa pred- log v Bviho odkazanja zsk. načrta od- seku ; v e, da je dragi lib. poslanec pr€- jel načrt toliko časa prej ˇ roko, da bi bil lahko načrt za časa prešladiral ; v e, da so lib. poslanci že d?a tedna prej vedeli, da se predloži načrt vol. preos nove in sicer v najkrajsem časa, ker je bilo zasedanje dež. zbora ie pri koaca... in vzlic tema, da vse to vp, vkljab tema, da tadi ve, da je marsikateri čitatelj „Edinostin" čital to autentično dokazano v naii MGDric»rt, koraka ta „Elinostin" brezstidnež preko vseh teh neatajljivih dejstev z mirnim in hladnim od raze min še dalje laže: „0 kateri (vol. reformi) niso (trije lib. poslanci) niti vedeli ! No, taka moralna propalost — tadi v politiki — nam v resnici — eapo zapira. PoliHčni pregled. Ministrov časopis razžalil cesarja. „Rfcichspost" je bila kuuf akovana, ker ]e kritikovala podobo, ki jo je objavilo gla- silo ogrskega trgovinskega mini- at ra Koäata.„Reichapost" pise : „Uradno glaailo neodvisne straake in glasilo trgo- ' vinskega miniatra Koiata, „Badapest" | objavlja na prvi strani sliko „Veliki ja- bilej", ki najsramotneje smeSi >ladarski jobilej naiega vladarja in osobito poklc- nitev nemških knezov. Nadaljnje besedilo je zaplenil državni pravdnik. Konec ni zaplenjen in slove : Nepotrebno je, ia izgabimo besedico o nesramaoati Roša- tovega lista, ki dopnati pobalinako in protivitežko za ^ramoTati veličanstvo, kate- rega minister in tajui ssretaix J3 in ki ga je ie pred kratkim odlikovalo z visokim redom ! Pris Ino zavarovanje proti ognju. Državnozboraki odaek o uimah je imel 13. t. m. sejo, v kateri so sklenili zahtevati od viade, naj predloži vei ma- terjal o obstoječem zavaroranju proti äkodi, ki jo povzroie požari iu toča. Na- dalje so zahtevali, naj predloži vlada zakonski načrt o obveznem zavarovaoja proti požara. Končno so tadi še sklenili, naj sa avede obvezno zavarovanje proti požaia, toči in živinsko zavarovanje. Vstaja v Bosni. „Srbobran" objavlja besedilo oklica, ki se širi po Bosni in ki pozivlja sererno bosanako srbsko prebivalatro, naj ne štedi v boju z Avatrc-Ogrsko ne krvi in ne denarja, ker Avstro*Ograka prosto/oljno ne bo prepastila okapiranih dežela. Srb- sko ljadstvo dokaži, da res smrdi po smodnika in naj ne odneha, dokler ne postane domovina svobodna in samo- stojna. — Darovi. Za „ŠDlski Dom" je došlo našema apravništva : Priapevek gor. gimnkzijcsv za mesec april K 9.80. — Veaela dražba pri „Fona", v Solkan nabrala 1 K. — Jas. Skočir, dekan Ddvin 20 K. Novice. Kraška trtua zadeva. Dne 12. in 13. t. m. preiskovttl je v tej za liberalce i hadi zadevi c. kr. okrajni kornisar W.c- i zek iz Ssžane v oböini Komeaski in Skrbinski. Zislišal je baje kakih 30 po- sestnikov, ki so bili vpiaani v izkazih, pa niao ničesar dobili. Gjvori se, d* je bil gosp. komisar zelo natančea. L bera- lahi so pa tadi begali ia lctali okrog \o- tičnih zlorabljeaih poaeatnikov, kojih imena so ae v izkazih zlorabila, da bi njim v prilofif izpovedoval». No. doaegli niso doati. Stvar je v teka in nihöe je ne astavi več. V „Soči" nedavno hva- lisana liberaina gospodarska organixacija na Krasa ae mora podreti do cela ! Prvi vspeh v (ej afrci je, da je dični deželni poslanec in „kmetijaki oöi- tel/' Josip Štrekelj iz Komna izginil iz dnevnega reda vinarskega shoda v To- maja, kjer |e im«l dne 17. t. m. govoriti o amnera kletarstvu. Zt>al se je menda, da bi isto ne bilo v pretesni zvezi z amno trtorejo amerik. kolöi in bilf, koja se boje ie bolje izplača nego vinoreja in umno kletaratvo. Namesto Štreklja govoril bode o tej točki potovalni ačitelj gospod Lab iz Sežane. Upamo, da pride na vinarakem shoda na razgovor tadi vprasanje kam je zg nilo atotisoč in s to ti a o ö trt, ki ai bile namenjenje za abogega kraikega kmeta. Zin&ga S. L. S. v Grgarju. V četrtek 7. t. m. so se vriile v Grgarja občinske volitve. S. L. S. je zmagala ˇ dveh razredih, agrarci v enem. Dosedanji agrarni žapan Doljak je popolnoma po- gores. Bil je zanj to pravi sodni dan. Komisija ma je vzela pravico, voliti in voljenema biti radi pomanjkljivih raöa- nov. — Slava vrlim in zavednim vo- livcem I De9etletnica „Slov. katoiiškega delavskega društra v Gorici bo bo praznovala sloveano dne 17. t. m. v dvo- raci „Central". Vapored veselice bo ob- 8iren. Naatopil bo prvikrat tadi tamba- raški zbor. Sodelovalo bo tadi žensko draštro „Sialnicaa. Mej poaameznimi točkbmi bodo lahko kratki pozdravni go- vori bratskih delavakih draitev. Opozar- jamo na to slavnost vse naše somišlje- nike in prijatelje. KriŽikič pogorel. Prejeli smo : „Kanal, dne 11. maja 1908. Slavno aredniätro ! V zaaisk § 19. tisk. zak. proaim slavno uredništvo v prihodn.i številki „Gorice" aledečo popravo |ob- javiti: „Z ozirom na članek priobčen v tarnoSQjerr, časnika „Gorice" z dne 5. t. m. št. 36 pod zaglavjem : „Križoič kot tožitelj pcgjrei" izjavljam, da ni res, da bi bil jaz kot sodnik v zadevi g. Križniča zoper gg. Malniča in Zegj pri proglasitvi razsodbe, atemeljevaje oprostitev obto- žencev, med dragim povedal zmisel, da „mora sodnik izreči g. tožitelja kot ža- pana grajo glede ravnanja z občinskim premoženjem" izraz, kateregi niiem iz- pregovoril niti bi imel pravice ga izgo* vorit»". Spoštovanjem dr. Diego Ziegler, sodni pristav in tač. vodja c. k. okrajne sodnije v Kanala". Za priorja usmiljenih bratov je bil izvoljen p. Longin Horäk. Prejinji prior p. Hiilinger pa je izvoljen za priorja v Linca. Prdvzvišeai kaezo-nadškof dr. Ffančišek Sedej je daroval za „Slov. sirjtišče" 100 K. Ta velikodaini dar naj bi vzpodbad.l vse naie dobrotaike in Bomisljenike, da bi mogli sprariti pod strebo prepotrebni zavod še v tern leta, ko praznajemo destdesetletnico slavnega vladarja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. V Lurd se je odpeljalo v pone- deljek nad 600 Slovence? in Slovenk. To je pravo narodno romanje. Tadi z Goriäkega jih je šlo mnogo. Prav zate- gadelj se nam to romanje letoa zdi tako važno, ker liberalci ir naaprotniki kato- ličanatva pri nas let. prasnajejo Tra- barjevo slavje, slavje otipad* od vere. Na vse načine skaaajo naši nasprotaiki do* biti tal med ljaddtvom. la zato je vazno da se Siovenci poklonimo ravno v teh časih čadežni kraljici neba in zemlje, da bi tamo vodila mali čolnič našega na* roda. „Sloreniki Narod" je tadi po svoje pozdravil laräko božjo pot s tern, da jo imenaje „najveöji iriadt»lu. Kakor kdo zna. — — Skkp obrtuo nadaljeralne dole. Sklep 14. Solskega let« obrtno-nadalje- valne sole bo dne 17. maja ob 9. ari dopoladne ? „Šolskem Damn". Zt tem se odpre razstava izdelkov obrtnih izdelkov obrtuih uöencev, ki ostsne odprta ta dan do poladne in od 3. do 6. popoldne. lmenovanje. — V GDrici biva- joči roons. Drexler je imenovan dopiso- valnim članom avatrijakega arheologič- nöga zavoda. Nov list. — V Gorici je zaöel iz- hajati no? kmetijski list pod imenom „Kmetov prijatelj". lihajal bo dvakrat na mesec in bo atal na leto 2 kroni. Ic Miruika. Podpisani javi 8 tem, da ga je gosp, Josip KoBtonjevec iz Go- lobrda o priliki pobiranja listko? veli- konoöne spovedi n^proail, naj bi t liata „Gorica" objavil, da on ni bii t nikaki zvezi z onim dopiBom v „Siöi", kateremu je sledil odgoTor v „Gorici" z doe 14. apr. t 1. štev. 30. V M rnika, dne tl. m&ja 1908. Aif. Biažko, karat. Imenik porotnikov, izžrebanih pOTOdom I. zasedanja porotniških obrav- nar c. kr. okrožne sodoije t Gorici za leto 1908. — Zattioni Jasip. Medea, Šfi- ligoj Joaip, Dobravc, Mikaž Anton, Sr. Lncija, Leghigsa Josip, Krmin, Toso Blaž, Romans, Gerzeli Pavel, Tržič, Logar Jo- sip, Srpenica, Sardagoa Janez, Gorica, Droö Karol, Sr. Peter, Marcazzi Anton, Gorica, Kerševan Alojzij, Gradišči Rdnče, Reaen Ferdinand, Gjrica, Potatzky An- ! ton, Gorica, Kriataaoič Iran, Višnjevik, ! Zavadlav Franc, Štandrež, Panzera Ivan, ! Krmin, Montanari Joaip, Tarriaco, Gici- ' goi M ba, Gorica, Miloat pi. Rnggero, ! Gorica, Del Mestri grof Viktor, Gorica, ¦ Marniič ŠUfan, Lokrica, Velikogna Pe- ter, Gorica, Pincherle Jjsip, Gorica, Jach Josip, Gorica, Paronitti Anton, Roncbi, Zoliani Mohor, Gradež, Bramo Iran, G)- \ rica, Bombig Jarij, Gorica, Lapanje Wan, Kobarid, Maraž Jakob, Dai. Vrtojba, Codellia Josip, Gorica, Galot- Lacheaig Franc, Renče, Deklera Jakob, Fianoi- cello, Cbiozza Anton, Scodovacca, Rocco Anton, Goric8, Bolaffio Amadej, Gorica. Imena 9 nameatnih porotnikov : Loavier Erneat, Gorica, Paulin Silvester, Franc, Gjrica, Pasiani Hugo, Gorica, Paaletig pi. Efgen, Gorica, Pich Karol, Gorica, Sticsa Elvard, Gorica, Bolaffio David, Gorica, Perinzig Edvard, Gorics, Jernay Ladialav, Gorica. — ObčinaSt. Peter pri Gorici je kupila, kakor znano tiste stare hide pred cerkiijo, da jih podere. Po sklenjeni kap- čiji pa se je eden prodajavcev, g. Peter Bra mat, b svojo ženo skesal kupöije in radi tega hiäe ni hotel izročiti občini. Izgovarjala ata Bf, da žena ni dala moža dovoljenja za prodajo. Prišlo je do pravde. Pri obravnavi, ki se je vräila v petek popoldne Je občina Št. Peter, ki jo je zafitopal dr. P a v 1 e t i 6, zmagala na vsej črt. Peter Bramat in njegova žena, ki jn je zaUopal dr. Treo, morata v 14. dneh izprazniti hišo ter jo izročiti ob- čini, obenem morata placati stroške prarde. — Prošnje za dopust ob cam žetvc ftktivuih vojakov sb morajotla gati pctom žapaost^, kijih imajo pred- ložiti svojim priBtojnim okrajnim glavar- stforr, ker jih mcra aicer okrajno do- polnimo povelje ob navzočnosti naj- manj 42 članov deželnega zbora, ki odločnjo lestriče- trtinsko v e č i n o. Doloöbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor; ki se ne strinjajo s to novo postavo, se s tern nkinejo. Ko deželni zbor to sklene, bo raz- delitev atrank v deželnem zboru kranj- skem dozdevno po sedanjem razmerja Bledeča : Dež. zbor bo štel z virilistom kne- zcškofom 50 članov. 5. L. S. ntegne imeti 26 poalancev, liberalna stranka 12 poslancev in nem- ika stranka ohrani svojih 11. Z narod- nega stališča je velik uspeh, kerse znatno pomnoži števiio slovenskih poslancev in ker je pričakovati, da bo odslej ena bIc- venska stranka v deželnem zbora imela sama zase absolatno večino. Velepo- membno za meščanstvo je to, da bo imelo'mesto Ljubljana odslej samo zase pet poslancev. Ribnica, ki je dosedaj vo- lila s Eočevjem, t>e loči in priklopi dru- gim dolenjskim roestom, mesto Kočevje bo pa imelo samo zase enega poslanca Liberalni poslanci so povdarjali, da se s tern nstreže želji ribniškega trga. — V sploäni skupini bo imela Ljubljana e n mandat, deset drngih pa se krajevno in po število prebivalstva razmerno razdeli po deželi. Ob zakljnčkn seje se je najprej oglasil k besedi deželni predsednik baron Schwär», potdarjajoč velikanski pomen dosežene sprave, zabvaljajoč se vsem, ki ko 8odelovali pri tern, da se je dosegel srečni ospeh, ki bo v blagor celi deželi. 6. deželni glavar se je pridrnžil beaedam deželnega predsednika, povdar- jajoč, da je danes zgodovinsko važoi dan za deželo, ki tako nnjno potrebuje stv»r- Qega dela v deželaem zbora in izraža Dado, da bo soglasje, ki se je danes po- kazalo, ostalo tudi nadalje. Dr. Sasteräiö se je kot poročevalec zahvalil vladi in vsem straakam povdar- 1*1®, da je v skapni namen vsaka stranka oekaj žrtvovala in da bo predlog, ki ga b° itavil odsek v deželnem zboro, delo in zÄBloga vseh strank. Dr. Tavčar smatra za svojo pri- jetno dolžnost, zahvaljevati se predvsem * imeno svoje Btranke načelniku odseka 1 ^reku, ki je s svojim niirnim nasto- P°m in simpatiönim vodstvom razprav ˇehko pripomogel do srečnega nspeha. I• t¦> tako se zahvaljaje referenta, po- adarjajoö osobito njegovo lojalno delo- vanje, ki je privedlo do srečne izvriitve zipoöetega dela. EkEcelenca baron Schwegel se pri- dražnje v Imena svoje stranke zabvali načelnikn, rei^rentn in vladi, izražnjoč svoje veselje, da te je delj posrečilo. Ko se je bil podpisal zapisnik o dovršeni spravi, so sp vsi člani odaeka razišli v zavesti, da je bil to res zgodo- vinski dan in da po dovriili delo, ki po- menja pi rod nove dobe za kranjsko vojvodino. Gospodarske vesti. g Koliko ima ineear pri volu do- bička. — Na shodu kranjskih mesarjev je trdil meaar Kovač iz Starega trga, da da rad 2000 kroo, če se dckaže, da ima mesar pri vola 140 krnn dobička. Uradni zapiski „Agrarische Hilbmonat- schefie" pa imajo ta-le račan : V nekena itajerskem deželnem zavoda so 16. ja- naarja 1905 ubi i vola, ki je veljal 409 kron in je bil težak 610 kg. Stroüki so zoaiali v Gradca : Gena za vola 409 K vžitoinski davek 15 R 13 v, dvadnevna hlevna pristojbina 40 v, krmljenje 40 v, taksa za abitje 2 K 80 v, plača osobja, ki je abilo vola 2 K. petdnevna pristoj- bina za vkladeno meso 1 K 35 v, skapni stroški iznašali «o 432 K 26 v. Dobička se je pa napravilo : Koža, težka 52 kg. a 90 v, znese 46 R 80 v, 30 kg. loja a 38 v, 11 K 40 v, jezik, pajšl, noge 7 K, ska pa j torej 65 K 20 v. Octane torej ie stroškov 366 K 6. Mesa za prodajo je ostalo še 297 kg. Stroäki za kilogram so torej znašali iz graške klavnice 22. ja- nuarja 1905 še 1 K 23l/4 v, brez 19 odstot. priklade s kostmi. Prodalo se je meso za 457 K 20 v, h kateri vsoti pa . še pride dobiček 19 odstot. priklade v - trgovini na drobno, to je 15 odstotkov teže mesa 297 kg, kar je znašalo 62 K 37 v. Odračanati se pa mora cena za kosti. 44>/2 kg, ki jih je kapil mesar za 8 K 40, kar znese 53 E 47 v, skapaj torej znaSa- mesarjov dobiček za sred- njega pitanca 144 K 61 v. Ero, in smo dokazali, da ima mesar pri vola več kakor 140 kron dobička. g O našem zemljiškem davku. — Reklo bi se nositi vodo v Savo, če bi hoteli dokazovati, tcako slab in krivi- čen je naš avstrijski zemljiški davek. Največja krivica nz njera jp, ker obdači premoženje^ne glede na to, ali isto pri- naia kaj dobicka ali ne. Upanje je, da se vsaj ta kričeča krivica poprizadevanju kmečkih poslancev raznih strank v do- glednem časa odpravi. Saj je agrarna zveza v državnem zbora tako močna, da jej pripada več kot polovica vsah poslancev. — Zanimivo je pri tern zvc- deti, koiiko čaBa, koliko trnda in koliko denarja je stalo, da so zaieli ta davek pobirali. Zakon o zemljiškem davka je izšel dne 24. maja 1869 ter bil razzgla- šen v št. 88. drž. zak. Potem so do leta 1880 merili, ceniii in poizvedovali na vseh koncih in krajib, da so mogli do- biti splošno podlago za pobiranje zern- Ijiškega davka. Vsa ta pripravljalna dela so stala nid manj kot 60 milijonov K, od katerih je odpadlo samo na canitev 36 milijonov kron. Se-le leta 1881 so prvič določili zemljiško-davčno glavno svoto z zakonom 7. junija 1881, it. 49 drž. zak. — Skoraj celih 12 let dela in 60 milijonov kron stroškov je torej naä zemljiSki davek stal, predno se je le en vinar davka nabral. Književnosf ¦- umefaiost. * €erkvene razmere med S lc~ venci v petnajstem stoletja. To knjigo je spisal naš znani ačenjak dr. Graden. V njej je zbranega mnogo novega gradiva, ki kaže cerkvene raz- mere v precej dragačni Inöi, kakor pa so jih slikali doslej naši natprotniki. Priporočamo temeljito delo. Knjiga velja 5 K, s pošto K 5.20. Dobi se v „Kato- liäki bakvarni" v Ljobjani. Lovski pes in sicer velik, erne dolge dlake, pri- bližno eno leto star se je zgubil; na vratu nosi pasjo znemko z napisom: občina Komen 1907; sliši na ime „Bizi". Kdor bi vedel kaj o tem psu, naj bla- govoli sporočiti proti nagradi nanaslov: Rafael Zimic, krčmar Poddeskle pošta Plave. MtOH čevljar v Semeniški uiici 1 v (*orici priporoda se za ra znovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Rojaki! I hupujte nnrodni hoick „Solshep Oomfl". Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Začasnega zaslužka v kaki |)isarni ali ])a kot instruktor isce visokošoleo jurist. Ponudbe upravi lista. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Sch wa- tt en-Apoth eke, Frankfurt A. M. Tam vdobi tozadevno brošuro brezplačno. ; Izvrstno pecivo ! priporoča spoštovanim meäcanom in okoličanom ' pekovski mojster lilROB BRUTUS ; v Siorici Šolnka ulica St. 6. j V zalogi ima iri prodaja moko prve vrste ( Majdičevepa müna. Št. 467 Razglas. „Goriško kmetijsko društvo" v Gorici bode razdeljevalo brezplačno mrjasce in presice ciste velike jurk- širske pasme kmetovalcem na deželi v svrho, da se zboljša domače pleme. Tozadevne nekolekövane pro^nje je vložiti pri tem društvu do konca junija t. 1. Natančnejša pojasnila in pogoje daje „Goriško kmetijsko društvo'* v Gorici v uradnih urah. Goriško kmetijsko dništvo. ? Predsednik: Tajnik: Anton Jakončič. Franc Kocjančič. ZAHVALA. Vsem onim, kateri so sprejeli k večnemu počitku prerano nam umrlega gospoda flvgusta Schlegl kakor tudi vsem, kateri so nam poslali sožaljke ali na drug način častili spomin preblagega pokojnika, izrekamo tem potom najtoplejo zahvalo. Dalje prosimo vse one, katere nismo neposredno obvestili o britki izgubi, da nam z ozirom na nenadni in težki udarec, ki nas je zadel, blagohotno oproste pomoto. ŠTURIJe, dne 12. maja 1908. ŽALUJOCI OSTALI. Naznanilo. Tem potom naznanim vsem gospodom obiskovalcem moje gostilne v ulici Rabatta st. 16, da sem se dne 14. maja t. 1. preseli! v Trzasko ulico St. 64 in se priporočam gospodom v mestu kakor tudi na deželi za mnogobrojni obisk. Točiin izvrstno b ponočne , | klečalnike i. t. d. i omarice j i. t. d, s stolice j ______________i i. t. d. 1______________ ŽAUOGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev, važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno ponilno silo. JMaFdiui 4 Wolf zključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Friiuorsko cenientiie asbestove plošce za pokrivanje streh GORICA via Vetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Lternit-> Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burij^ nevihti, in ognju. CENJ. PAME IN (JOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostaiie „Original" vedno ie najboljši. Qriginnl-üictoria stroji deiajo š«. Po is- letni uporabi brezšumno. Original-Victapia stroji so neprekosiüv, na domaOo rabo in obrtne namene. Orjginal-Uictaria stroji so najpnpravnejsi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-üictri a strji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. | Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priiiko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Ouomo) St. 9. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavamje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja? zvonove, pre- mičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica!