Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 3.	V Liubljani, dne 16. Januarja 1930.
Posamezna Itev. Din
Leto XIII.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11,, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 »in. polletno 18 Din, celoletno 3« Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Di«. j Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.1
Zastopstvo slovenskih občin v prestolnici
Prisrčen sprejem v Beogradu — Pri Nj. Vel. kralju
V petek so odpotovali s posebnim vlakom v z vsemi silami sledilo pozivu Nj. Vel. k delu za
Beograd zastopniki slovenskih občin, da se poklonijo Nj. Vel. kralju. V Beograd so dospeli v soboto ob 9. dopoldne, kjer so jim na kolodvoru
napredek in povzdigo naše lepe Jugoslavije,
Potem je pozdravil Nj. Vel. kralja ljubljanski župan dr. Puc, ki je kratko orisal zgodovino in
priredili zelo prisrčen sprejem. Ko so pričeli za- j pot Slovencev do sedanje svobode. Končno je stopniki slovenskih občin izstopati, jim je zado- j izjavil, da so se prišli zastopniki dravskih oočin nela v pozdrav naša lepa državna himna, ki jo je ' zahvalit v imenu vseh Slovencev Nj. Vel. kralju, svirala vojaška godba. Gostje so se podali potem ki je še ob pravem času z zgodovinskim činom v čakalnico 1. razreda, kjer so jih z nagovori po- od 6. januarja 1929. rešil državo in narod pozdravili trije zastopniki beograjske občine. Na-1 gibeli. Zahvalil se je tudi za akt 3. oktobra, ki po-vzoče občinstvo, med katerim so bil tudi številni menja novo dobo v državni upravi.
beograjski Slovenci, je ves ljalo slovenske zastopnike.
;as toplo pozdrav-
Kot tretji se je zahvalil Nj. Vel. kralju dunav-ski zastopnik novosadski župan dr. Branko
Istega dne dopoldne je sprejel ministrski pred- Borota. sednik zastopnike slovenskih občin, ljubljanskega j Zuključii; besede vsakega govornika so bile župana dr. Dinka Puca, mariborskega dr. Alojzija sprejete od prisotnih z dolgotrajnimi vzkliki Juvana, ptujskega Mihaela Brenčiča, celjskega Nj.Vel. kralju Aleksandru I., Jugoslaviji in kraljev-dr. Alojzija Goričana, novomeškega dr. Josipa skernu dvoru.
Režka in kranjskega Cirila Pirca, ki so ga prišli j Kq sq se ovacjje polegie< je povzei besedo pozdravit v imenu svojih mest. Zupan dr. Puc je ^ yg| ^rajj jn c]eja].
izjavil v imenu vseh, da je sedanje delo vlade našlo polno razumevanje in odobravanje med prebivalstvom, ter je prosil g. predsednika vlade, naj vztraja v tem pravcu. Isti župani so popoldne . posetili tudi predsednika (župana) beograjske občine Miloša Savčiča.
Popoldne sta prispeli še poklonitveni zastopstvi iz Dunavske in Drinske banovine, ki sta bili enako prisrčno sprejeti kakor gostje iz Dravske banovine. Oficijelni sprejem se je izvršil šele
Gospodje predseduiki! Gospodje!
Od srca se vam zahvaljujem za lepe pozdrave in za izraze zvestobe in vdanosti.
Posebno mi je drago, da vas vidim v svojem domu in da vas lahko pozdravim skupno kot predstavnike Drinske, Dravske in Dunavske banovine.
S posebnim zadovoljstvom pa slišim od vas,
sedaj za vsa tri zastopstva. Ko so se zbrali člani | kakor sem te dni slisal tudi od predstavnikov
vseh treh zastopstev pred kolodvorom, je goste; ostalih banovin, da je prebivalstvo pravilno
po odigraniu državne himne nagovoril podpred- I razumelo in pojmilo potrebo izpremembe v dr-
sednik (podžupan) beograjske občine inž. Vojislav Zadjina s prisrčnimi besedami in poudarjal, da sprejema Beograd dravske, dunavske in drinske goste z enako ljubeznijo, kakor je sprejel zastopstva iz drugih banovin, ki so se enako prišla poklonit našemu vzvišenemu kralju, da se mu zahvalijo za očetovsko skrb v dobro vsega našega naroda.
Po njegovem nagovoru se je preji! skozi
žavni upravi. Drago mi je, ker se uvideva, da se
je krenilo na boljšo pot, na pot čvrstega, mirnega razvoja in napredka kraljevine Jugoslavije.
Moja je želja in moja prizadevanja gredo za tem, da se vse zdrave sile usmerijo h konstruktivnemu delu v polni enakosti, ravnopravnosti ter v bratski ljubezni, da bi se mogle razviti vse lepe posebnosti našega sposobnega naroda.
Moja skrb je, da kraljevska vlada in vsi javni organi s svojim delom in pravičnim izvajanjem zakonov utrejo pot ugodnim pogojem za napredek in blaginjo poedincev, kakor ostalih za-jednic, udruženj, občin, srezov in banovin, h katerim pripadate.
Naš narod zasluži zaradi svoje delavnosti in svojih vrlin ter zaradi žrtev, ki jih je doprinesel za pravico in pravičnost ter zu skupno kulturo in srečno življenje, da lahko v miru živi in da se gospodarsko in kulturno razvija in utrjuje.
Ponesite moje kraljevske pozdrave na svoje domove in vsemu dragemu prebivalstvu vaših banovin.
Recite, gospodje, med potjo in doma recite vsem in vsakomur, da vas nobene meje, niti razdvojenost v preteklosti,niti Dunav, Sava ali Drina ne bodo več razdvojile, marveč da vedno spajajo in združujejo narodni interesi in narodne duše v nerazdeljivo celoto — Jugoslavijo, ki je nikoli nihče ne bo mogel razdvojiti.
S temi željami vas pozdravljam! Živeli!
Kraljevske besede so izzvale navdušene ova-cije, ki se dolgo niso mogle poleči.
Ko so se ovacije polegle, so bili Nj Vel. kralju predstavljeni posamezni zastopniki, s katerimi se je kralj prav prisrčno razgovarjal in jih spraševal o krajevnih potrebah in željah.
V teku noči iri naslednjega dne so se zastopniki zopet vrnili domov z najlepšimi vtisi in. spomini.
Imenovanje uprave Sokola kraljevine
Jugoslavije
Na podlagi zakona o ustanovitvi Sokola kra-. (Ijevine Jugoslavije in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sta minister za prosv.eto Boža množico mlad dijak, ki je pozdravil goste v imenu ; Maksimovič in minister za vojsko in mornarico jugoslovenske omladine.	j general Hadžič imenovala naslednjo upravo So-
V imenu slovenskih zastopnikov se je nato'kola kralievine Jugoslavije:
zahvalil za pozdrav zastopnikom beograjske občine ljubljanski župan dr. Puc, ki je v nagovoru poudarjal, da prinašajo Slovenci polna
Podstarešine: Gangl Engelbert, oblastni šolski nadzornik v p. v Ljubljani; Paunkovič Gjuro, generalni ravnatelj «Rossi Fonciere» v Beogradu;
srcahkremhxčustev v Beograd, daje poklonijo Križ £acko> upravitelj mestnih stanovanjskih hiš
v Zagrebu; dr. Mergenthaler Pavel, odvetnik v
našemu vzvišenemu vladarju in se mu zahvalijo za vse, kar je storil, nadalje, da se poklonijo divnemu Beogradu, ki ga vsi ljubijo in obožujejo.
Za dr. Pucem sta govorila še zastopnika Dunavske in Drinske banovine, nakar se je se-
Osijeku.
Načelnik: dr. Murnik Viktor, tajnik Zbornice za trgovino, obli in industrijo v Ljubljani; na-
' stavil sprevod, ki "je korakal z'dvema godbama mestnika: Vojinovič Miroslav, referent ministr-po mestu, prisrčno pozdravljali od beograjskega ,stva za prosveto v Beogradu, m Mrzljak Dragan, občinstva?	.zastopnik ravnatelja podružnice Prve hrvatske
; V nedeljo popoldne kmalu po 6. uri so bila štedionice v Subotici. zastopstva vseli treh banovin sprejeta na dvoru.
Sprejem na dvoru je bil zelo prisrčen. Prvi je pozdravil Nj. Vel. kralja vodja drinskega zastopstva predsednik sarajevske občine Asim beg Mutavelič, ki je med drugim izjavil, da se je prišlo prebivalstvo Drinske banovine poklonit pred lice Nj. Veličanstva in položit večno prisego, da bo
Načelnica: ga. Skalar Elza, privatna uradnica v Ljubljani; namestnici: ga. Ilič Dana, gimnazijska nastavnica v Beogradu, in Šulc Micika, učiteljica v Osijeku.
Predsednik prosvetnega odbora: dr. Belajčič Vladimir, predsednik prvostopnega sodišča v Novem Sadu.
Člani uprave: dr. Benkovič Viktor, občinski senator v Zagrebu; Brzakovič Gjuro (za inšpekcijske posle), inšpektor-ministrstva notranjih zadev v Beogradu; Brozovič Ante, tajnik ministrstva notranjih zadev v Beogradu; dr. Buič Mirko, tajnik Trgovske in industrijske zbornice v Splitu; Vandekovič Tomo, predsednik občine v Kočanah; dr. Werk Hugon, odvetnik v Zagrebu; dr. Gra-dojevič Mihajlo, docent vseučilišča v Beogradu; dr. Dragic Milorad, zdravnik v Beogradu; Kne-ževič Stevan (za inšpekcijske posle), pešadijskl polkovnik v Beogradu; Korunovič Mojrnir, arhitekt ministrstva javnih del v Beogradu; Lukič Mihajlo, profesor vojne akademije v Beogradu; dr. Matulic, odvetnik v Splitu; dr. Mazura Lav, odvetnik v Zagrebu; Milic Čedo, trgovec v Mo-staru; Nogler Hinko, nadšumar v p. v Zagrebu; Nešič .Stevan, državni svetnik v Beogradu; dr. Pavlas Ignjat, odvetnik v Novem Sadu; Polič Ivo, ravnatelj Jadranske plovidbe na Sušaku; Todor-ovic Vojislav, brodolastnik v Beogradu; dr. Fux Riko, magistratni svetnik v Ljubljani; dr. Hanžok Lavoslav, odvetnik v Križevcih; dr. Hadži-Omerovic Ibrahim, sodnik upravnega sodišča v Sarajevu.
Namestniki članov uprave: dr. Besarovič Vojislav, tajnik Trgovske in industrijske zbornice v Sarajevu; Branovački Momčilo, višji uradnik Hipotekarne banke v Beogradu; Živanovič Dragotin, pešadijski polkovnik v Beogradu; Živ-kovič Branko, gimnazijski ravnatelj v Zemunu; Kovač Ivo, poročnik vojne ladje prvega razreda v Dubrovniku; dr. Ražem Ivo, tajnik Jugosloven-ske udružene banke v Zagrebu; Stevanovič Milan, industrijec v Nišu; Olujevič Franjo, trgovec in predsednik Hrvatskega Radiše v Zagrebu.
Revizorji: Veselic Vlado, ravnatelj osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu; Vranic Vlado, carinski uradnik v Zagrebu; Niša-vič Radiša, šef knjigovodstva Mednarodne letalske družbe v Beogradu; Radkovič Pavel, ravnatelj «Dunava» v Zagrebu; Sterlekar Milan, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani.
Namestniki revizorjev: Jelačir Milivoj, trgovec v Mostaru; Kantočija Gjuro, mestni uradnik v Zagrebu; Markovič Lazar, inženjer v Prnja-voru v Bosni; dr. Obersnel Makso, industrijski uradnik na Jesenicah; Pavlic Mate, uradnik
osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu.
Imenovanje prve vrhovne uprave Sokola kraljevine Jugoslavije je bilo v javnosti sprejeto z velikim zadoščenjem. Sokol je s tem izročen preizkušenim sokolskim delavcem. V smislu zakona je prvi podstarejšina g. Gangl obenem zastopnik starejšine Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ter poslevodeči član glavne uprave. Ganglova stara sotrudnika sta podstarešini Paunkovič in Mer-genthaler. Tretji podstarešina Lacko Križ je bil v Hrvatskem Sokolu iskren zagovornik ideje spajanja Sokolstva ter je tudi on preizkušen šo-kolski delavec. Z imenovanjem načelnika Mur-nika, načelnice Skalarjeve, podnačelnika Vojino-viča ter podnačelnice lličeve je dana garancija, da se bodo priprave za sokolski zlet v Beogradu z vnemo nadaljevale. Tajniške posle bo vršil član zvezne uprave Ante Brozovič.
Prihodnje dni se bo sestala zvezna uprava KSJ k svoji prvi seji, na kateri se bodo razdelili posli ter se bo reorganizirala dosedanja zletna pisarna. Najbrž bo na tej seji že tudi izvršeno imenovanje župnih uprav.
Prijave za znižanje dopolnilnega zemljiškega davka
Davčni zavezanci, ki imajo pravico za znižanje dopolnilnega zemljiškega davka, morajo predložiti zadevne prijave do 31. t. m. Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1.) da se davčni zavezanec bavi izključno samo s kmetijstvom, 2.) da obdeluje svoje posestvo sam s člani svoje družine, 3.) da ima v' domačem skupnem gospodarstvu več kakor pet rodbinskih članov, 4.) da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 Din, 5.) da vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazcu.
V smislu zakona se za člane skupnega domačega gospodarstva po tem zakonu ne morejo smatrati: 1.) osebe, ki so stalno odsotne (za stalno odsotne se ne smatrajo osebe, ki bivajo izven doma zaradi odslužitve kadrskega roka, šolanja, zdravljenja itd.); 2.) osebe, ki se bavijo poleg kmetovalstva ali izključno z obrtjo, industrijo ali drugim pridobitnim poslovanjem ali s samostal-
nim poklicem, ki je zavezan pridobnini; 3.) osebe, ki so v razmerju stalne javne ali privatne službe; 4.) žene in otroci oseb, omenjenih v točkah 2.) in 3.); 5.) hišno služabništvo in nameščenci.
Prijave se morajo vložiti pri pristojnem občinskem oblastvu na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri istem oblastvu. Vložiti jo mora zavezanec zemljiškega davka. Prijavo more vložiti tudi pooblaščenec, priložiti pa mora tozadevno pooblastilo.
Na zahtevo davčnega zavezanca mora izpolniti prijavo pristojno občinsko oblastvo po i-po-vedbah zavezanca. Prijave, ki se predlože po preteku odrejenega roka, se za znižanje dopolnilnega davka ne bodo upoštevale.
Za resničnost števila članov skupnega domačega gospodarstva kakor tudi za podatke po točkah 1.) do 5.) je poleg davčnega zavezanca odgovorno tudi občinsko oblastvo.
ZALOG. V nedeljo 22. decembra se je vršila v Devici Mariji v Polju seja občinske uprave. Na dnevnem redu je bil med drugim občinski proračun za leto 1930., ki ima naslednje postavke: Izdatki: izpopolnitev inventarja 1000 Din, zavarovalne premije 4560 Din, letna nagradr županu 9000 Din, letna plača tajniku 19.200 Din, letna plača občinskemu slugi 10.500 Din, povračilo za potne stroške 500 Din, snaženje, kurjava in razsvetljava uradnih prostorov 1500 Din, pisarniške potrebščine 2000 Din, zakoniki, knjige, uradni in drugi strokovni listi 800 Din, odgonstvo 500 Din, gasilstvo 1000 Din, izolirnice in razkuženje 10C0 Din, primanjkljaj ubožnega zaklada po proračunu 54.540 Din,-vzdrževanje cest, mostov 40.000 Din, plača cestarju 10.800 Din, cestni napisi 1000 Din, razsvetljava cest in podaljšanje voda 15.000 dinarjev, za povzdig živinoreje in kmetijstva se vloži prošnja za oprostitev, šolske potrebščine za šolo v Devici Mariji v Polju 23.790 Din, za šolo v Zalogu 33.852 Din, za šolo v Dolskem 1207 Din 96 p, za obrtno šolo v Devici Mariji v Polju 3000 dinarjev, članarina za Akademijo in za Društvo slepih 200 Din, za vojaške namene 500 Din, nakup zemljišča za blagovno skladišče v Devici Mariji v Polju 60.000 Din, podpore pri elementarnih nezgodah 2000 Din, za nepričakovane stroške 6000 Din, razne komisije 2000 Din, fond za občinski dom 200.000 Din. Vsota izdatkov 505.449 Din 96 p. Dohodki: verjetni prebitek minulega leta 70.000 Din, najemnina poštnega urada 686 Din 40 p, od podelitve domovinskih pravic 500 Din, od stavbnih ogledov 3000 Din, od raznih zabavnih prireditev 1500 Din in občini prepuščena lovska najemščina 12.500 Din. Skupaj 92.186 Din 40 p. Primanjkljaja je tedaj 413.263 dinarjev 56 p. V pokritje tega primanjkljaja se je sklenilo pobirati v letu 1930. naslednje občinske davščine: 80 odstotno občinsko doklado na zgradarino, 80 odstotno občinsko doklado na posebno pridobnino in družbeni davek, 80 odstotno občinsko doklado na zemljarino in rentnino, 100 odstotno občinsko doklado na državno trošarino od vina, na pivo hI po 25 Din, na žganje od hI.
GUSTAV STRNIŠA:
Francozi in rokovnjaei
(Dalje.)
Uršiko je pa obšla težka slutnja. Spomnila se je, da je enkrat povedala Matevžu, kje ima grajski spravljen svoj denar. In kar zabolelo jo je srce, ko se je spomnila, da je morda Matevž res v Zvezi s tatvino. Sklenila je, da mu vse pove.
«Če je on storilec, mi bo morda sam priznal«, si je dejala.
Takoj se je pa pričela jeziti sama nad seboj, da dvomi nad poštenostjo svojega krepkega fanta.
«Tak zal fant že ne bo hodil ponoči na krajo! To se mi zdi prav tako neverjetno, kakor če bi naš žlahtni gospod lazil za kravjo deklo», si je rekla.
Tisti večer je prišla Uršika zelo zamišljena na grajski vrt.
Na nebu je sijal mesec. Mlečna mesečina je oblivala drevesa. Široke veje so kar plavale na njenih valovih. Tako tiho in mirno je bilo vse okoli!
Uršika je obstala pod nizko jablano in trenutek počakala.
Začule so se stopinje v travi, lahne, komaj Slišne in že je slonela deklica v Matevževcm cbjemu.
«Tako rad te imam, dekle moje, da je moja 'duša vedno samo pri tebi!» ji je šepetal rokovnjač.
«Tudi jaz te imam rada. — Ali veš, kaj se je (Janes zgodilo?* je hitela Uršika v eni sapi.
«Ponoči je nekdo vlomil k nam in odnesel denar. Tisti Cene je obdolžil tebe, čeprav te je samo od daleč videl«, je pripovedovalo dekle.
«Tepec! Kaj se briga zame? Ali ima pre-zdrave kosti? Menda bi rad šepal še na drugo nogo?» se je razhudil Matevž.
«Ne jezi se! Siten je in dekleta ima rad. Pa nesrečen je tudi, saj ga nobena ne mara», je takoj omilila Uršika.
«Ti boš govorila, da me nobena ne mara, ti trapa bebasta!« se je tedaj oglasil za njenim hrbtom šepasti Cene, ki je lezel za njo in se postavil pred Matevža.
Rokovnjaču so se oči zasvetile. Dvignil je roko. Tedaj ga je pa objela Uršika:
«Pusti ga, Matevž!»
«Glej, da se pobereš!« je vzkliknil fant in divje, pogledal Cenca.
Bedni Cene! Sam je bil strahopeten fant. Zdaj je mislil, da bo rokovnjač kar zbežal iz tujega vrta, če se on samo približa. «Pobegnil bo! Jaz bom pa sam pričel pihati Uršiki na dušo. Tako lepa noč je! Drevesa kar gore v mesečini. Tudi moje srce plameni zs. lepo Uršiko. Menda bo ta nor užgala tudi v njej ogenj ljubezni«, je modroval pri sebi Cene, ki je bil precej ozke pameti. Matevžev nastop mu je pa takoj razblinil vse lepe privide. Žalosten je odšepal nazaj, odkoder je prišel.
Matevž je hotel svoji izvoljenki povedati, da ni navaden kmečki fant. Čudil se je, da še sama ni čula o njem. Prišla je pač malo med ljudi. Ko je pa pogledal njen mili obraz in tiste zagonetne globoke oči. ie molčal.
Pri slovesu je obljubil dekletu, da se kmalu zopet vidita. Z rožmarinovim vršičkom je srečen odšel v jasno noč.
Med rokovnjaei.
«Rokovnjači so v Črnem grabnu oropali Francoze in jim odnesli blagajno«, se je kakor blisk širila novica po Kamniku in okolici.
Francozje so se zato maščevali. Že itak so pazili na rokovnjače ter jih poskušali dobiti. Zdaj so pričeli še bolj paziti na to nesrečo Kmečkega ljudstva.
Francozom se je posrečilo s pomočjo kmetov zaslediti nekaj rokovnjačev v Udnem borštu. Dva so ustrelili na begu. Ostali so se pravočasno umaknili.
Med temi sta bila tudi Matevž in predoselski suhi Jurij, ki je imel na Primskovem svojo ljubico.
Matevž in Jur sta jo mahnila skupaj po skrivnih stezah čez hoste na Prevalje. Nad Savo sta imela varno skrivališče.
Med potjo sta obiskala Šmajdov grad, ki ni bil drugega kakor naravna skalnata trdnjava. V duplini nad reko Kokro blizu Predaselj je pri-roda sama napravila dokaj udobno bivališče. Morda je res pred rokovnjači tu kdo prebival, ali pa tudi ne. Rokovnjačem je pa prav prišel. Ozka soteska, na eni strani zavarovana s prepadom, v katerem je tekla Kokra, na drugo stran pa z navpičnim skalovjem, je nudila dobro pribežališče.
Tedaj, ko se vrši naša povest, se je naselil v Šmajdovem gradu nekdanji rokovnjač Krajček.
Starec se je čutil tukaj najbolj varnega. Vedel ie. da ga imajo oblastva zapisanega v svojih
stopnje 6 Din, na poslajeno žganje 3 Din od litra. Samostojne občinske naklade na meso: govedo nad 1 letom 20 Din, teleta pod 1 letom 10 Din, prašiči 10 Din, drobnica 3 Din in od 100 kg mesa vseh vrst 20 Din. Prosilcu Francu Prošku, zidarskemu pomočniku v Zalogu, se izda iz ozira, ker je občan in ker obstoji v okolišu občine Device Marije v Polju krajevna potreba, zidarska koncesija. Prošnji Franca Globokarja iz Studenca glede brezobrestnega posojila 1200 Din za najetje stanovanja se ugodi. Sklene se, da se mu to posojilo dovoli pod pogojem, da posojilo vrne občini v teku leta 1930, oziroma da podp;še izjavo, da pristane na to, da se mu v tovarni odteguje od njegovega zaslužka po 100 Din mesečno. — Umrla je v Zalogu ga. Jaki jeva, mati postaje-načelnika g. Jaklja v Celju in vozovnega mojstra Otona Jaklja v Zalogu. Na Studencu je umrla ga. Paternostrova, mati posestnika in mesarja g. Janeza Paternostra v Zalogu. Ciril Požar, občinski svetovalec .
GORENJI LOGATEC. Naša občina je mala in ima tudi temu primeren proračun. Zato ni mogla poslati posebnega delegata v Beograd, kakor so to storile večje in premožnejše občine. Pač pa je županstvo poslalo na kabinetno pisarno brzojavko v naslednjem smislu: «Občina Gorenji Logatec se v duhu pridružuje poklonitveni depu-taciji Dravske banovine in udano pozdravlja svojega viteškega kralja, ustanovitelja mogočne Jugoslavije.«
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo 5. t. m. se je vrši! redni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva pri Sv. Jederti. Udeležba je bila povoljna. Sklenilo se je, kar je zelo umestno, da se sedanji sadni vrt razširi za trikrat. Po preteku nekaj let bo dana prilika, da se bo zopet razdelilo med člane okrog 4000 komadov dreves po ugodni ceni. Vsi, ki stremijo za napredkonrsadjarstva in ki jim je za obstoj tega društva, naj čimprej pristopijo kot člani. Omenimo naj še to, da gre v glavnem zasluga za napredek tega društva učitelju g. Vidmarju.
PIRNIČE. Dne 26. decembra se je ustanovila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Pirničah. Član pripravljalnega odbora g. Maca-rol Alojzij je prečital po primernem nagovoru podružnična pravila, katera je še posebej pojasnil šolski nadzornik za vrtove g. And. Skulj. V
smislu pravil se je nato izvolil naslednji odbor: za predsednika g. Oman Janez, za podpredsednika Trojanšek Alojzij, za tajnika Macarol Alojzij, za blagajnika Rožanec Valentin; za odbornike: Knapič Anton, Štrus Lovrenc in Zaje Franc. Po izvršenih volitvah je prevzel predsedstvo g. Janez Oman ter se zahvalil za izvolitev z izjavo, da hoče delovati po svojih močeh za procvit in napredek podružnice. Nato je govoril šolski nadzornik g. Skulj, ki je v kratkih orisih dal navzočim nekoliko navodil o umnem sadjarstvu in vrtnarstvu, posebno kar se tiče čiščenja, gnojenja in sajenja sadnega drevja. V podružnico se je vpisalo 27 članov, a upati je, da pristopijo še drugi, ki jim je mar zboljšanje sadjarstva v našem kraju.
SEVNICA OB SAVI. Naše Sokolsko društvo je z navdušenjem kakor vsa druga bratska društva pristopilo k Sokolu kraljevine Jugoslavije. Naša dolžnost je, da sedaj še z večjim veseljem pobiramo prostovoljne prispevke za naš Sevniški dom Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je že precej dograjen. V teku treh mesecev zapusti Sevnico in obenem napredujoče društvo šest aktivnih članov telovadcev, ki odidejo v vojaško službo. Bratje Sokoli jim nameravajo prirediti lepo od-hodnico.
STUDENEC PRI KRŠKEM. Pepca Levstikova prosi čitatelje, ki bi vedeli, kje se nahaja 28letni sodarski pomočnik Josip Križnar s Koroške Bele, da ji to javijo. Križnar je izvabil od nje na nepošten način večji znesek denarja, srebrno moško uro, zlat prstan in dežnik ter neznanokam izginil.
IVANJKOVCI. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe je priredila pletarski tečaj, ki se je pričel 7. t. m. Tečaj bo trajal letos 14 dni in se bo drugo leto nadaljeval z istimi učenci. Tečaj poseča 18 fantov in mož.
LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. cGospod ureduik, pošiljam Vam po položnici znesek za naročnino za to leto in Vas prosim, da mi dovolite malo prostora v tej naši ljubi «Domovini», čeprav se pri nas vrši huda gonja proti temu koristnemu in priporočljivemu listu. Ali vsak pameten čitatelj mora pripoznati resnico, da list ^Domovina ne bo nikogar napravil nepoštenega. Seveda tisti, ki zgrešijo svoja poštena pota, pridejo po pravici v list. Njihovih zgledov
i pač ne sme nihče posnemati. Pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti; tudi ni vsak čist, čeprav je bel ko sneg. Čitateljem se bom večkrat oglasil z dopisi o domačih dogodkih, ki jih bom potrdil s svojim podpisom. — Matija Flu-dernik.
ORMOŽ. Tukajšnji okrajni cestni odbor je imel 7. t. m. svojo proračunsko sejo. Stroški so določeni takole: za vzdrževanje oblastnih cest I. in II. razreda ter upravo po odbitku prispevka banske uprave 113.483 Din 34 p; za vzdrževanje občinskih cest I. razreda 204.650 Din; za vzdrževanje železniških dovoznih cest na okrajni cestni odbor odpadajoča vsota 3170 Din; za obresto-vanje posojil 25.000 Din; za odplačevanje posojil 25.000 Din; za stroške odborovih sej 3300 Din; za gradnje novih cest 350.000 Din; za pisarniško opremo 3000 Din; za uradne liste in zakonike 1000 Din; za pokojninsko in bolniško zavarovanje uradnikov 3220 Din; za bolniško zavarovanje cestarjev in delavcev 15.000 Din; za izredne in druge nepričakovane izdatke 5000 Din; skupaj 751.823 Din 34 p. — Kritje je naslednje: obresti glavnice 1000 Din; prispevek banske uprave k socialnim zavarovanjem 10.000. Din; prispevek banske uprave k novogradni ;m cest 100.000 Din; nepredvideni dohodki 5000 Din; skupno 116.000 Din. Primanjkljaj znaša torej 635.823 Din 34 p, ki naj se krije s 60odstotno do-klado na zemljiški davek in 30odstotno doklado na zgradarino, pridobnino in rentnino. Uslužben-ski davek se ni upošteval. Kot novogradnje cest se upoštevajo: dograditev ceste čez Staro goro (100.000 Din), dograditev ceste Savci—Rucmanci (100.000 Din), nadaljevanje gradbe Ivanjkovci— Trebinje (65.000 Din), gradba ceste Ivanjkovci— Lahortci (65.000 Din) in gradba iste ceste v Ša-lovci (20.000 Din). Celoten proračun je bil soglasno odobren.
SV. VID PRI GROBELNEM. Ob praznikih smo čitali dopis o slabem petju, ki je še vedno tako, kakršno je bilo. Ko sem v nedeljo stopil iz cerkve, sem slišal kratek pogovor dveh deklet, Pričel se je takole: «Dobro jutro, Micika. Kako ti je ugajalo današnje petje?» ««Ne vprašuj me! Le poglej ljudi, kako beže iz cerkve, da ne bi čuli tega petja. Prav tako beže, kakor da bi bili ukradli gospodu župniku zadnji blagoslov in bi se hoteli skriti z njim. Le počakaj, čez par nedelj bo
črnih bukvah. Zdelo se mu je pač najbolj varno, če se skrije pred njimi, čeprav ni imel nobenega večjega greha na svoji vesti.
Rokovnjaška tovariša se nista dolgo mudila pri Krajčku. Kmalu sta odšla dalje.
Matevž je bil preveč predrzen. Tiste dni je bil v Kranju sejem. Šel je kar tja.
Med sejmarji je bil tudi kozasti Tone, tisti ki je bil nanj jezen radi ljubice.
Ko je Tone od daleč opazil Matevža, je takoj letel k biričem in jim povedal, da postopa po Kranju mladi rokovnjač.
Ker so branilci pravice dobro vedeli, kakšen tiček je drzni Matevž, so poklicali na pomoč francoske vojake.
Matevž je sedel pod mestom v gostilni. Pil je vino in jedel pečenko ter se prerekal s kmeti, ki so veseljačili pri sosednji mizi.
Slučajno se je ozrl skozi okno. Zagledal je dva biriča. Že se je hotel pognati kar skozi sprednje okno na cesto, da bi pobegnil, saj je videl, da sta biriča vstopila v vežo.
Tedaj je pa zagledal puške francoskih vojakov. Dva sta obstala pod vsakim oknom, dva sta pa z biričema vstopila.
«Ne trudi se, Matevž», je dejal Tone, ki je prijazno pozdravil vstopivši v gostilno in pokazal z roko rokovnjača. Videl je, kako je Matevž dvignil stol in mislil, da se hoče braniti.
«Ne bom se branil! Le tebi izdajalec dam svoje plačilo! Na ga!» je zarjul fant z vso močjo svojih zdravih pljuč in treščil v Toneta stol. Fant se je zazibal kakor nihalo in padel. Sreča zanj, da ga je stol zadel samo na ramo, sicer bi mu prebil črepinjo, kajti Matevž j«t meril na glavo.
Naslednji trenutek je že dvignil roke, ko sta se vojaka pripravila na strel.
«Tu me imate! Udam se vam», je mirno dejal rokovnjač in pustil, da so ga zvezali.
Tisti ponedeljek so govorili po Kranju samo o rokovnjaču, ki so ga zajeli francozovski vojaki in ki je pred aretacijo poplačal svojega izdajalca in mu s stolom zdrobil ključnico.
Suhi Jurij se je tedaj vračal iz Primskovega.
Kmetje so pripovedovali o mladem rokovnjaču. Jurij je čul pogovor na cesti in ustavil jih je. Povedali so mu, kaj se je zgodilo. Vprašal je kmete, kam so francozovski rokovnjača zaprli. Kmetje so povedali, da v Kranju v pun-grški stolp.
Na koncu Kranja stoji še zdaj visok stolp, v katerega so zapirali razne zločince. V ozkih zidanih celicah z zamreženimi okni so še danes vzidani železni obroči in ljudje trdijo, da so bili ti obroči vzidani baš tedaj, ko se je začela na kranjskem rokovnjaška nadloga.
V taki celici je bil zaprt tudi Matevž in z rokama prikovan k steni.
Suhi Jurij se je kar prestrašil, ko je čul, kaj je doletelo njegovega neustrašljivega tovariša. Takoj je hitel v Šenčur. V hosti za vasjo je stala stara polrazpala bajta. V tej bajti je bival Šen-čurjan Gaber, ki je bil eden najspretuejših rokov-njačev. Pa še drugo srečo je imel. Skoro vsi rokovnjači so bili med ljudmi znani in kolikor toliko tudi opisani pri gosposki. Za Gabra pa ni nihče vedel, da je rokovnjač. Mlad je bil in vitek ter spreten kakor veverica. Če se je v njegovi družbi govorilo o rokovnjačih, je pričel zabavljati čez nje, da se je vse kadilo. Klel je in
robantil in žugal, da bo pomagal gosposki, da vjame in postreli to zalego, ki mu je umorila očeta.
Gabrovega očeta pa niso imeli rokovnjači na vesti, temveč žganjica. To je seveda vedel tudi Gaber. Nenadna starčeva smrt mu je pa prišla baš prav. Vsakomur je pravil, kako ga je našel mrtvega v hosti in vsega višnjevega.
K temu Gabru se je zdaj napotil Jurij. Fant se je baš mastil s pečeno kuro, ko je vstopil Jurij.
«Pozdravljen fant in na kozla postavljen! Zažvižgaj in poženi v Črni graben! Smolo imamo!» je dejal Jurij.
«S kakšno novico si pa spet ti prikolovratil? Ali me spet hočeš pognati iz mojega mirnega doma?» je vprašal nejevoljno mladi Gaber.
«Naš tovariš je v nevarnosti.®
«In jaz naj spet letim v Črni graben. Pa še nobenega konja ni pri rokah. Hej, Gaber, mlad in poskočen si. Kar poženi se v Črni graben in povej glavarju, kaj se je spet pripetilo! Kajne, tako željo imaš. Vsi postopate in služite lepe denarce, jaz pa vedno moram prenašati tiste vaše neumne rokovnjaške vesti. Odpovedal vam bom!» je rentačil mladenič.
«Ali še veš, kako si včasih v Črnem grabnu skakal čez vrv? Kar med dve drevesi smo jo privezali«, je prijazno menil Jurij, kakor bi se nič ne mudilo.
«i, kaj bi ne vedel!® je odvrnil Gaber, ki je bil ponosen na svojo spretnost.
«Vidiš in zato si ti eden najvažnejših med nami. Pa kradeš ne, tudi ne ropaš ne. Ubil še nisi nikogar. In če bodo naše glavice enkrat povišane, ne bo tvoje vmes, kajti mi smo rokovnjači,
župnik kar sam v cerkvi s svojimi pevci.»» V tem poslušanju me je prekinil prijatelj in me povabil na čaj. Ko sva izpila čaj, mi reče: «Goltanec sem si očistil, žal da si še ušes ne morem, ker mi še kar cvili po njih.» Pričela sva se poslavljati in mi je še dejal prijatelj: «V nedeljo 19. t. m. pa le pridi gledat veseloigro ,Tat v mlinu', ki jo bodo ponovili naši korajžnji fantje in dekleta. Doma si prej trebuh zadrgni, da ti ne bo počil od smeha. Pa tudi ne pozabi agitirati za našo ljubo .Domovino', ki jo bo zaradi njene krasne vsebine vsakdo rad čital!»
STUDENCI PRI MARIBORU. Gasilno društvo v Studencih, ki je eno najbolj agilnih v vsej mariborski okolici, namerava zgraditi nov večji gasilni dom in nabaviti drugo motorno brizgal-no, tako da bo društvo razpolagalo z dvema. Studenški gasilci vsestransko napredujejo in zato smo prepričani, da bo znala vsa javnost ceniti njih človekoljubno delo. Lani so gasilci uspešno nastopili pri treh večjih in sedmih manjših požarih.
LJUTOMER. Obiskovalcem ljutomerskih sej- j mov javljamo, da so ljutomerski sej.ni skoro v, vseh koledarjih in pratikah napačno vpisani. V letu 1930. se bodo vršili v Ljutomeru naslednji sejmi: 14. t. m. živinski sejem, 11. februarja živinski sejem, 11. marca kramarski in živinski sejem, 8. aprila kramarski in živinski sejem, 13. maja konjski in živinski sejem, 10. junija kramarski in živinski sejem, 8. julija živinski sejem, 12. avgusta živinski sejem, 16. sentembra kramarski in živinski sejem, 14. oktobra konjski in živinski sejem, 11. novembra živinski sejem in dne 16. decembra kramarski in živinski sejem.
STANETINCI PRI SV. BOLFENKU. Tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo je imelo 5. t. m. svoj redni občni zbor in volitev novega odbora. Izvoljen je bil razen enega popolnoma nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen agilen društveni delavec g. Anton Krathaker. Od njega z zaupanjem pričakujemo, da bo društvo dobro vodil. Kličemo mu vsi: Le pogumno na delo!
ROGAŠEVCI V PREKMURJU. V nedeljo 19. t. m. ob 4. popoldne uprizori prosvetno društvo «Ledavski GIas» tragedijo enodejanko «Tri maske», ki je zelo lepa in pretresljiva slika iz časov, ko je še vladala na otoku Korzika krvna osveta. Nadalje uprizori enodejansko komedijo
«Priljudni komisar«, ki je polna humorja, tako da1 se bo vsakdo pošteno nasmejal. Sodelujejo naši poznani dobri igralci, kakor gg. Felicijan, Višner, Weis in drugi ter gdčni Šiligojeva ter Mahničeva. Upamo, da se bo odzvalo naše občinstvo prav tako mnogoštevilno kakor pri veseloigri «Ženi-tev», ki je bila igrana s popolnim uspehom. Prosvetno društvo «Ledavski Glas» ima tudi svojo lastno knjižnico, ki zaradi premalega zanimanja počiva, namesto da bi naše ljudstvo posegalo v zimskem času po lepem slovenskem štivu. Knjižnica je odprta vsako nedeljo dopoldne v društvenem lokalu gostilne Bagari. Kdor še ni član Vodnikove družbe, ki prinaša za malenkostnih 20 Din pratiko in tri knjige, naj se tudi takoj zapiše isto-tam ali pa pri poverjenici gdč. učiteljici Mahni-čevi. Naj bo geslo vseh: Čim več izobrazbe in .branja med nami! — Omenjamo še, da zadnje igre «2enitev» ni režiral g. Černi, nego gdč. Šiligojeva.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
PRIDELUJMO TRAVNA SEMENA DOMA!
Travna semena imajo danes vse večji pomen kakor pa v prejšnjih časih. Z njimi zboljšujemo travniško rušo, napravljamo nove travnike, menjalne senožeti in razne travne mešanice, ki jih sejemo na njive. Vsako leto izdamo bogate tisočake za travna semena. Če se pa vprašamo, zakaj jih doma ne pridelujemo, ne ve nihče pravega odgovora. To je dokaz, da bi se dala tudi pri nas dobivati, če bi se za to zavzeli. Naše podnebje kakor tudi zemlja in druge razmere bi bile ravno tako ugodne, kakor so po drugih krajih. Edini pomislek je v tem, da so naše kmetije majhne in da bi ne ostajalo dosti prostora za vpeljavo takih novih kultur, po drugi strani pa, da niso naši gospodarji nič prav dovzetni za take novotarije.
S pridelovanjem deteljnega semena se pečamo tu in tam, tudi preko domače potrebe, s pridelovanjem trav pa ne, dasi bi imeli tudi za travno seme dosti odjemalcev. Trebalo bi le primerne organizacije od strani semenskih tvrdk, da bi se
to uvedlo. Če se po severnih krajih izplačajo take kulture, bi se tudi lahko pri nas. Ni nobenega razloga, da ne bi s takim pridelovanjem dosegli tudi pri nas ugodne uspehe.
Pridelovanje travnega semena je enostavna stvar. Veliko vredno je tudi to, da trajajo mnoge trave po več let, da dajejo varne letine in ne potrebujejo posebnega dela. Pred boleznimi in škodljivci so bolj zavarovane kakor druge rastline. Trebalo bi le malo več zanimanja in dobre volje, pa bi se tudi pri nas lahko osamosvojili od tujega pridelka. Kmetijska družba se je že pred leti lotila take akcije, toda brez zaželjenega uspeha. To pa ne daje povoda, da bi v tem stremljenju odnehali. Vsak začetek je težak.
Za početek takih kultur je treba vnetih delavcev in skrbnih rok. Važen pogoj za ugoden uspeh je predvsem čista zemlja in zemlja, ki ima zadosti moči v sebi. Plevel je glavni nasprotnik takih pridelkov. Zato je trave sejati v vrste, ki so toliko narazen, da jih lahko okopujemo, kajti med rastjo jih je treba čistiti od plevela, ob enem pa zemljo rahljati, da bo več pridelka.
Pri nas bi morali začeti vsaj s pridelovanjem semena tistih trav, ki jih rabimo za posetev deteljnih mešanic in za napravo menjalnih seno-žetij. Vsaj od teh trav bi lahko semena doma pridelovali, da ne bo šlo toliko denarja v tujino, ker smo ga doma bolj potrebni. Kmetijska družba bo šla pridelovalcem rada na roko s potrebnim semenom.
OPUŠČENA HMELJIŠČA, PRIDELOVANJE FIŽOLA IN PESE.
Po praznh hmeljiščih je zemlja dobro in globoko obdelana in vgnojena. Po takih prostorih nelahko sejemo, kar je. Večina kmetijskih rast.in bo dobro uspevala in dobro obrodila, posebno pa okopavine (krompir, pesa) in globoko vkorenhije-ne deteljne rastline. Med temi sadeži so posebno važni tisti, ki so večjega pomena za našo živinorejo. V tem pogledu zasluži posebno pozornost naša lucerna, ki se odlikuje s svojo trpežnosejo in po svojih bogatih košnjah in izredno dobri tečno-sti. Lucerna je za naše kraje tako važna, di bi jo morali povsod vpoštevati, zlasti na naših malih kmetijah. Domača detelja pride v drugi vrsti v poštev, dasi ima to veliko prednost, da je za dobro kolobarjenje nenadomestljiva. Tudi ona
o tebi pa ne bo nihče mogel tega trditi in še zaprli te ne bodo», je tolažil Jur mladeniča.
Gaber je naposled pomirjen vprašal, kateri rokovnjač je v nevarnosti.
«Matevž, naš Matevž je zaprt v kranjskem turnu. Če ga ne rešimo nocoj, ga bodo jutri vlekli v Ljubljano in izgubljen je», je pripovedoval suhi Jurij.
«Saj to ni mogoče!» je kriknil Gaber. Matevža so vsi rokovnjači radi imeli. Menda so spoštovali njegovo divjo moč, kajti tudi med njimi je bil znan kot najmočnejši.
«In zdaj naj grem povedat Dondežu, da ga poskusi osvoboditi? Daleč je!» je omenil Gaber. Pri tem si je pa že zapenjal pas. Tako tesno se je fant prepasal, da je izgledal, kakor bi bil sestavljen iz dveh delov. Pri tem je govoril:
«Takole bo zdravo in prav! Dobro, da me je kura okrepčala! Spočetka bo že malo kiju vala po želodcu in malo okoren bom. Pa se bom hitro razgibal! Tega fanta moram rešiti! Tak junak je in zdravje kar diha iz njega.»
«Tudi ti se ne moreš pritožiti!« je odvrnil 'Jurij in ga potrepljal po rami. Kar oddahnil se je, ko se je Gaber odpravil.
«Pozdravljen bodi, Jur, pa za mano pridi!» je 'dejal fant in že je izginil med drevjem.
i
■ «Danes bi moral dospeti Matevž. Ne vem, zakaj ga ni», je omenil pri ognju v Črnem grabnu glavar Dondež in našobil svojo mesnato spodnjo ustnico.
«Slabe volje je», so si namigavali rokovnjači. Menda ga je ujezila njegova rokovnjaška baba, ki je bila grda kakor smrtni greh. Dondež se je
ni mogel otresti, čeprav sta bila poročena po rokovnjaško pod jelšo.
«Dan še ni končan. Matevž še lahko pride», je omenil mali Milež, ki je bil zgovoren kakor stara klepetulja. Možiček je bil boječ kakor zajec, sam jezik ga je bil. Rokovnjači so ga trpeli med seboj, ker je znal vohati nevarnost kakor lovski pes divjačino.
Tedaj je javil stražnik, da nekdo prihaja. Že naslednji trenutek je bil med rokovnjači Gaber, ki se je zasopel zgrudil v travo. Najprej si je zrahljal pas in se oddahnil. Potem je pričel pripovedovati:
«Tekel sem, kar sem mogel. Jurij je bil pri meni v Šenčurju. Povedal mi jer da so v Kranju ujeli Matevža na sejmu. Na sejem je šel. Ne vem, zakaj. Čemu se izpostavlja biričem?»
«To je moja stvar in njegova!» je zavrnil govornika Dondež. Glavar je sam poslal rokov-njača na sejem. Naročil mu je, naj gre na vsak sejem, da bo izsledil mešetarja Lukača, ki je dobavljal rokovnjačem konje. Tega je hotel Dondež izplačati. Goljufal je včasih glavarja pri konjih. Enkrat je pa prodal konja, ki je čez par tednov poginil. In tega ni mogel Dondež pozabiti. Matevž mu je obljubil, da bo že dobil mešetarja ter mu jih izplačal pošteno, pa ne po roki, temveč po podplatih.
Ko je zdaj Dondež čul, kaj se je zgodilo, je takoj sklenil Matevža osvoboditi. Že se je razlegal njegov krepki glas:
«Štirje greste z menoj na pot. Ob polnoči bomo že prijezdili v Kranj. Gaber ti greš z nami. C šenčursko hosto moramo na Huje. Vzemite Is o^boj vrvi! Pri hujanskem mostu je francoska
straža. Paziti bomo anorali! Najbrže bo treba po skalah v vodo in potem od nasprotnega brega čez skalnati rob k stolpu. Bomo že videli. Gabru urno postrezite in mu dajte, kar poželi!»
Takoj je odbral Dondež najpogumnejše.
*
Rokovnjači so upali, da bodo rešili svojega tovariša. Tudi Matevž sam ni izgubil poguma. Ko je ležal na postelji v mračnem stolpu, je poskušal z rokami iztrgati obroč, od stene h kateri je bil prikovan. Zaman je napenjal mišice. Ker je pa bil močen za dva druga, je obroč vendarle precej omajal. Prepričan je bil, da bo pravočasno iztrgal obroč iz zidu in se potem povzpel k mrežastemu oknu ter dal tovarišem znak, če mu bo kdo požvižgal.
Francozje so pa rokovnjačem prekrižali račun.
Že isti popoldne, ko je hitel Gaber v Črni graben, so se odprla ob mraku vrata pungrškega stolpa. Matevž je bil prepričan, da se mu bliža zadnja ura. Vedel je, da se s Francozi ni šaliti. Odvedli so ga na cesto.
«Na Gaštej me bodo odgnali. Obsodili me bodo in me ustrelili«, je dejal fant. Ostal je pa miren.
Ko je prišel na cesto, je zagledal pred seboj voz. Francoski vojak mu je pokazal, naj sede nanj. Vsedel se je. Poleg njega sta se vsedla na vsako stran en vojak in voz je zdrčal.
Še preden je voz odšel, so se zbrale okoli njega kranjske pungrčanke, ki so slednji dan pod zeleno lipo pri cerkvi obirale kosti ubogih kranjskih meščanov.
daje z rezanico slame vrlo dobro in tečno klajo.
Poleg deteljnih in drugih rastlin bi bilo vpo-števati po takih prostorih tudi fižol. Fižol je rastlina, ki je za naše kraje važna in ki bo dobila še vse večji pomen, če bi se vsa produkcija fižola bolj enotno uredila in če bi se ustreglo zahtevam današnje trgovine. Naši kraji so povsod pripravni za pridelovanje fižola, trebalo bi le vse pridelovanje glede na sorte bolje usmeriti in pridelano blago tako odbrati, da bi imeli svoj standard (uzorčno blago). Tako blago bi se veliko boljše in lažje prodalo. Fižol ima to prednost, da je trpežno blago, ki prenaša prevažanje v daljne kraje ravno tako kakor žito. Za naše slovenske kraje je pa z ozirom na ugodne pogoje nekako specijaliteta, na katero bi morali polagati večjo skrb, zlasti v tem pogledu, da bi se to pridelovanje poenotilo, trgovina sama pa uredila po današnjih zahtevah. Na Laško in Francosko bi se tega blaga lahko dosti več oddalo in tudi za ugodnejšo ceno, kakor danes.
Izmed ostalih rastlin, ki prihajajo za taka opuščena hmeljišča v poštev, je važna tudi krmska pesa. Pesa je «zelena krma za zimo». Tako so jo krstili Nemci. Kot tako jo moramo smatrati pa tudi pri nas. Njen ugoden vpliv je posebno očiten pri molznih kravah, pa tudi pri drugi govedi. Po vseh živinorejskih krajih je zaraditega pesa važen del zimske klaje, ki ga moramo tudi pri nas za-naprej vse bolj ceniti, kaor smo ga doslej. Po, takih globoko obdelanih zemljiščih nam bo pesa izvrstno uspela, če ji bomo pripomogli še s potrebnimi umetnimi gnojili.
Važen pridelek na takih prostorih je pa seveda tudi krompir in žita, ki nam ne dajejo samo krušno zrnje, ampak tudi slamo, ki pomeni v naših razmerah važen del zimske krme. Tudi nam je po žitu omogočena setev strniščnih sadežev.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Zagrebu so cene goveji živini ostale v glavnem nespremenjene. Le pri volih so bile deloma nekoliko nižje, a svinjam so se zaradi velikega povpraše- j vanja dvignile za 1 do 2 Din pri kilogramu žive teže. Na zadnjem sejmu v Kranju so bile za kilo-
ANTON STRAŽAR:
Oglarjev sin
Pripovest iz davnih dni.
I.
Pri farni starodavni lipi se je še enkrat ozrl nazaj oglarjev sin Matevžek ...
t
Na vzhodni plati Podgričja se vzdiguje strmo gozdnato gorovje. Na vrhuncu tega gorovja je mala tratina; tamkaj je v davnem času domoval oglar Matevže. Oglarjeva koča kakor tudi vse to gorovje je bilo last griških graščakov. Matevže je torej v prvi vrsti žgal oglje za grajskega kovača, a kar je napravil več, to je bilo L-a njegov trud.
Trudapolno je bilo oglarjevo življenje. Dan za dnem se je moral truditi za svoje borno življenje. Pa Matevže ni nikdar godrnjal nad svojo trdo usodo. Tudi z ženo Zalko sta se lepo razumela. Največje veselje oglarjevo je bilo, kadar se je od dela vrnil v svojo borno kočo in vzel v naročje svojega sinčka Matevžka, ga pestoval, pa mu pel razne pesmice. Poleg sinčka je imel tudi prijazno hčerkico Zalico.
Ko se je tako igral s svojima otrokoma, je po-gostoma zadovoljen govoril svoji ženki:
<Veš, ljuba Zalka, prav tako srečnega se počutim kot naš graščak. Zdravi smo. Kaj hočemo še več?>
Leta so potekala in oglarjeva otroka sta do-raščala; bila sta z vsakim dnevom večja in krep-kejša, a tudi poslušna napram svojim dobrim staršem. Matevžek je postal dobra opora svojemu skrbnemu očetu, a Zalica dobri mamici. Kadar
gram žive teže naslednje cene: biki 7, voli I. 10, II. 9, krave I. 8, II. 7, teleta 12, svinje 1250 do 13 Din.
ŽITO. Razpoloženje je bilo v začetku tedna zopet čvrstejše. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 247'50 do 257'50 Din, moko «0» po 380 do 385 Din, t u r š č i c o, baško, umetno sušeno, po 185 do 18750 Din, oves, baški, po 205 do 210 Din.
HMELJ. V Žatcu je povpraševanje dalje živahno in so cene malo zrasle. V Niirnbergu je promet miren ob nespremenjenih cenah.
JAJCA. Zaradi razmeroma toplega vremena je razpoloženje na tržišču jajc dalje mlačno pri popuščajočih cenah. Pri nas se nakupne cene gibljejo med 1'25 do 1'40 za komad. Nadaljnji razvoj cen bo povsem odvisen od vremena. Na inozemskih tržiščih so cene zadnje tedne stalno popuščale.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah za:
1 dolar okrog 56 Din; v devizah dne 13. t. m. za: 100 francoskih frankov 221"42 do 223"42 Din;
1 dolar 56-40 do 56"60 Din; 100 italijanskih lir 294"81 do 296'81 Din; 100 češkoslovaških kron 16689 do 16769 Din; 100 avstrijskih šilingov 794'45 do 796'45 Din; 100 madžarskih pengov 988'09 do 99V09 Din; 100 nemških mark 1349 50 do 1352'50 Din.
Istega dne se je trgovala Vojna škoda po 445 do 449 Din, investicijsko posojilo pa po 8475 do 85 25 Din.
Kratke vesti
= Položaj na mednarodnem trgu kož divjačine kaže razpoloženje za nazadovanje cen. Glavni vzrok temu leži v ameriški denarni in borzni krizi. Amerika je največji kupec koz divjačine iz vseh delov sveta. Zaradi tega je težko verjetno, da bi se cene kožam na svetovnih tržiščih v doglednem času ustalile. Ni pa izključeno, da bodo cene kožam navzlic temu porasle. Na kožni sejem, ki se bo vršil v Ljubljani na velesejmu 27.,
je bil oče malo manj obložen z delom, sta sin in hčerka hodila pomagat delat k griškemu gra-ščaku.
Bistroumni Matevžek je pomagal največ grajskemu staremu vrtnarju Joštu. Oglarjevemu sinu je stari vrtnar vedno pripovedoval razne zgodbe in kako je v daljnih tujih krajih.
Matevžek je vrtnarja poslušal kar z odprtimi ustmi.
Čim starejši je postajal Matevžek, tem večje hrepenenje se ga je polaščalo: da bi šel tudi on iskat srečo v tujino in da bi tako tudi pomagal svojim siromašnim staršem.
Matevžek je že namerjal oditi po svetu, ko je-nenadoma obolela oglarjeva žena.
Bolezen ni dolgo trajala in že se je oglasila bela žena ter pokosila oglarjevo ženko.
Ko so se vrnili od pogreba drage mamice, so se usedli pred kočo. Šele črez čas je z jokajočim glasom izpregovoril potrti oče:
«Ljubljena otroka, kolikokrat smo sedeli tukaj, danes nismo več vsi skupaj...»
Dalje ni mogel govoriti nesrečni mož, ker ga je posilil jok.
Otroka sta tolažila očeta, kakor sta vedela in znala. Pa oče jima je samo trpko odgovoril:
«Je že taka božja volja, kaj hočemo! Vsi pridemo prej ali slej na vrsto. Če bo šlo po letih, bom jaz sedaj prvi na vrsti. Saj tako je pravb
Hči je odšla kuhat večerjo, a Matevžek se je podal z očetom v gozd gledat, kako gori kopa.
Ko sta oče in sin vse potrebno uredila pri goreči kopi, sta sedla poleg kope na klopico. Bil j( lep poletni večer. Mesec je sijal, a okrog in okrog je migljalo vse polno zvezdic na nebesnem svedu.
Črez čas ie menil oče:
in 28. t. m., bo šlo mnogo domačih in inozemskih kupcev. Čim več blaga bo' tukaj zbranega, tem ugodnejše prodajne cene bo mogoče doseči, ker za malo množino blaga se tujemu kupcu pot v Ljubljano ne bi izplačala. Zaradi tega naj lovci čimprej oddajo svoje blago «Divji koži» na velesejmu v Ljubljani, katere naloga je, da skrbi za ugodno vnovčevanje blaga. Blago se sprejema do 25. t. m.
= Vinarski kongres. Kakor znano, se bo 17. februarja vršil v Beogradu velik vinarski kongres, na katerem se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja vinogradništva in sadjarstva. Ta kongres je zlasti pomemben, ker se ima dan prej ustanoviti centralna organizacija vseh jugoslo-venskih vinogradnikov in sadjarjev za Jugoslavijo, ki naj bi združil kot člane vse vinarske in sadjarske organizacije iz naše države. Za kongres vlada v vseh delih naše kraljevine veliko zanimanje. Kakor se pričakuje, se bo kongresa udeležilo več tisoč vinogradnikov, sadjarjev in vinskih trgovcev.
DOMAČE NOVOSTI
*	Rojstni dan kraljice Marije 9. t. m. se je
praznoval po vsej državi na slovesen način. V počast rojstnega dne Nj. Vel. kraljice, ki je dopolnila svoje 30. leto, si je nadela tudi Ljubljana praznično lice: skoro vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami. Na predvečer je bilo oddanih na Gradu 21 topovskih strelov, enako toliko tudi na rojstni dan zjutraj. Ob 10. dopoldne se je 9. t. m. vršila v stolni cerkvi slovesna služba božja, ki jo je daroval škof dr. Rožman ob številni asistenci. Cerkvenega opravila so se udeležili ban inž. Dušan Seraec, podban dr. Otmar Pirkmajer, divizijski general Sava Tripkovič z generaliteto ter oficirji, župan dr. Puc, zostop-niki konzulatov, predstavniki raznih korporacij in institucij, veliko število državnega uradništva, rezervni oficirji in mnogo ljubljanskega prebivalstva Na koru je med cerkvenim obredom svi-rala godba dravske divizije.
*	Pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja nad Ljubljanskim velesejmom. Po obvestilu maršalata dvora je Nj. Vel. kralj blagovolil prevzeti pokrovitelj-
cMatevžek, kmalu boš dopolnil dvajseto leto, a Zalika je poldrugo leto mlajša. Nisem ti še pravil tega, kar ti bom sedaj povedal. Zadosti si že star, pa ti povem nocoj. Boš saj vedel prav ceniti svojo rajnko mamico.
Prav tak večer je bil, kakor je nocoj. Dva in dvajset let je od takrat. Bil sem pri kopi in malo zadremalo se mi je, ko me predrami krik. Takoj sem pograbil svojo sekiro. Krik se je ponovil in prav dobro sem čul: «0 Jezus Marija, pomagajte mi, pomagajte mi!» Po kriku sem spoznal, da je to ženska, pa tudi vedel sem, od katerega kraja prihaja to klicanje.
Seveda, jaz sem bil takrat še mlad, nekaj nad trideset let star, pa tudi pogumen. Brez premislekov zdirjam proti onemu kraju na pomoč.
Ze v teku nekaj minut sem bil na mestu Ob svitu mesečnem mi je bil jasen ves položaj. Od dela iz naše graščine se je vračala domov Gabro-nova Zalka, tvoja in Zalična mati, a grajski hlapec Flere ji je sledil, z nelepimi nameni. Zalka pa je bila prepoštena, zato je začela klicati na pomoč. Ko je mene ugledal, je takoj pobegnil. Jaz sem potem preplašeno dekle spremljal čisto na njen dom.
Naslednji dan sem se napotil v grad, da bi to povedal graščaku, ki naj bi vzel v strah Flereta. Še preden sem pa prišel v grad, sem že zvedel, da je Flereta vzela noč. Imel je grdun seveda tak strah pred menoj, da jo je kar pobral.
Kaj bi ti vse na drobno razlagal! Z Zalko sva si nato postala najboljša prijatelja; ni me mogla pozabiti od tistega strašnega večera. Ko se je znova enkrat mudila pri meni, sem jo vprašal:
«Zalka, nekaj mi teži srce, pa še hujše mi ga bo, ako se ne zgodi tako, kakor si jaz želim..,
stvo nad X. ljubljanskim jubilejnim velesejmom, namestila v njih aretirance. Tudi v Trstu so za-
ki se bo vršil v času od 29. maja do 9. junija t. 1.	prli nad 150 oseb. Karabinjerji in policijski
ter nad jugoslovensko gozdarsko in lovski raz-	agenti so prihajali v stanovanje ter pozivali
stavo v Ljubljani, ki se bo vršila od 31. av-	ljudi, naj se prijavijo komisarijatu zaradi gotovih
gusta 1930.
| informacij. Ko so prišli na komisarijat, jim je
* Davčna obveznost krošnjarjev, sejmarjev 111	bilo sporočeno, da so aretirani. Noč so morali
potujočih podjetij. Obrati, ki se ne vodiio v stal-	prebiti v smrdljivih in mračnih kleteh in šele
nem prostoru, temveč s hojo od hiše > hiše in	drugega dne so jih odpeljali v zapore. Ker za vse od kraja do kraja n. pr. krošnjarji, cirkusi, potu-, v zaporih ni bilo prostora, so iz Trsta mnoge od-
joča gledališča, potujoči fotografi, sejmarji, pro-	peljati o kaznilnico v Kopru. Med aretiranci je
dajalci cvetk itd. so navezani plačevati davek od	bilo tudi veliko število Jugoslovenov. Tako so
podjetij, obratov in samostalnik poklicev po čle-	bili zaprti upravnik tiskarne «Edinosti» g. Hinko
nu 42., druga skupina, točka 3. zakona o nepo-	Pertot, trgovec g. Josip Ščuka, lesni trgovec
srednih davkih in pravilnika k temu zakonu.	Josip Milielčič in njegov uradnik g. šešelj, trgo-
Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek še pred začetkom poklica. Davek znaša za davčnega zavezanca samega na leto 60 Din in za vsakega pomočnika po 30 Din. Ce izvrševalec navedenih obratov pomnoži tekom leta število oseb, ki mu pomagajo v obratu, plača naknadno za vsako tako osebo po 30 Din, ne pa tudi v takih primerih, če samo menja pomočnike. Davek za omenjene obrate se plača v prvi polovici
vec g. Narobe, trgovec g. Rehar, gdč. Tuhtanova in drugi. V Kopru je bil aretiran uradnik generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Trstu g. Ahtig, ki je jugoslovenski državljan in živi v Kopru v svoji vili. Pozneje so aretirali še po deželi številne kmete jugoslovenske narodnosti.
* Smrt dveh duhovnikov v Julijski Krajini. V Sovodnjem pri Gorici je umrl vikar g. Angel Cargo, v Postojni pa so pokopali mladega kapla-
leta, preden se začne izvrševati poklic, *n sicer na gosp. Božidara Goljevščkr. Oba pokojnika sta
v celotnem letnem znesku, če pa se začne poklic.......
izvrševati šele v drugi polovici leta, pa se plača davek v polovičnem znesku. Uvodoma omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo poleg rednega davka Še enak znesek kot kazen. Od potujočih obratov se pobere davek, ko se izda obrtno dovolilo; kot dokaz o plačanem davku služi po pristojnem oblastvu izdano obrtno dovolilo, na katerem je davčno oblastvo na podpisani način potrdilo vplačilo davka z označbo točne dobe, za katero je davek plačan. Vsi izvrševalci obratov, ki se
bila pri ljudstvu zelo priljubljena. Blag jima spomin!
* Petnajst let v Sibiriji. Zupni urad v Šmi-klavžu je te dni prejel iz Sibirije priporočeno pismo od posestnikovega sina Jožefa Pejovnika, v katerem pogrešanec naznanja, da je bil leta 1914. v Karpatih ranjen. Rusi so ga prijeli in odvedli v Sibirijo. Nahaja se v Omsku, kjer se je
v katerem bo nastanjena finančna in carinska kontrola ter obmejna orožniška straža.
*	Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani
se bo vršil v nedeljo 26. t. m. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odobrila polovično vožnjo na vseh železnicah delegatom, ki se bodo udeležili tega zbora.
*	Na Jesenicah se zopet dela. 2ele*zarna KID na Javorniku, ki je morala zaradi pomanjkanja naročil ustaviti obrat, je pričela zopet obratovati v običajnem obsegu. Okrog 460 delavcem te tovarne je s tem zopet dana možnost dela in zaslužka.
*	Poitalijančevanje v Julijski Krajini. Do začetka lanskega leta je bilo na tržaški prefekturi poitalijančenih 30.000 primkov. V teku leta so se objavljali dolgi seznami po 700, 800 ali še več iz-prememb družinskih priimkov. V italijansko obliko prevajajo slovanske priimke tudi v Gorici in na Reki, v Istri pa je puljska prefektura kar sama poitalijančila vse priimke iz kmečkih občin. Tako je doslej v Julijski Krajini poitalijančenih slovanskih priimkov gotovo za okoli 200.000 oseb. Poitalijančevanje priimkov bo trajalo še nekaj let. «Piccolo» priobčuje članek, v katerem dokazuje, da bi morala Italija poitalijančiti obmejna mesta Trbiž, Idrijo, Postojno, Ilirsko Bistrico itd. List predlaga, naj bi se domače prebivalstvo preselilo v notranjost Italije in naj bi se ta mesta naselila z Italijani.
*	Ju,posloveni v Južni Ameriki. Jugoslovenski poslanik v Argentini dr. Milorad Stražnicki je
oženil in ima dvoje otrok. Rad bi se vrnil v do- i,„„tl •	, „ .
mj , - -	, , , ,!pred kratkim obiskal nase izseljence v Rosariu.
movino in prosi, da bi mu zupni urad preskrbel	„Q ■ ___. ., ,J .	, ,
potrebne listine!	|Toje bu^nje pravi praznik, kar je pričal nad
vse prisrčen sprejem. Kolonija je med drugim
tA«. .-„	.	?a Radgona. Na novem zelezobetonskem mostu čez naša najlepše in najvažnejše kraje stare domo-
hiše do hiše in od kraja do kraja, se pozivaio	A n " . "	\ nasa nallePse m najvažnejše kraje stare domo-
da izpolnijo svojo davčno dolžnostIn^o-^dovr" vine, tudi naš Bled in Rogaško Slatino. Med dru-
sena poslednja dela, tako da se je most že otvo-1 gimi sestavki je za nas posebno zanimiva naj-nl v sredo 15. t. m. Novi most, ki stoji nekoliko novejša statistika o jugoslovenskih izseljencih v nižje, kakor je stal stari, katerega so lani poru- j Argentini. Danes je v Argentini okroglo 95.000 šile ledene plošče, je osem metrov širok in sta Jugoslovenov, med temi približno 15.000 iz Julij-zanj prispevali Jugoslavija in Avstrija vsaka po ske Krajine. Hrvatov je okroglo 67.000, Sloven-polovico stroškov. Na sredini je meja med obema cev 7000, Srbov 5500, drugih jugoslovenskih dr-državama in do tu sega tudi dolžnost bodočega žavljanov okroglo 500. Hrvati so večinoma iz vzdrževanja in popravljanja vsake prizadetih Dalmacije. Slovenci so predvsem iz ljubljanskega ....	držav. Obenem z mostom je Avstrija dogradila na j okrožja, dober del pa iz Prekmurja. Srbi so iz
najeti za to priliko tri velike zasebne hiše, da je levem bregu tudi lepo moderno uradno poslopje, j Črne gore in Hercegovine. Prvi Jugosloveni .so
se priselili v Argentini jo leta 1885. Leta 1865. je bilo v Argentini približno 1000 Dalmatincev, ki so bili po večini pomorščaki.
* Smrt znane celjske semenarice. Te dni je umrla v mariborski javni bolnici po daljši bolezni splošno znana prodajalka semen na celj-
ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam.
* Aretacije v Trstu. Beograjska «Politika» poroča, da so bile ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika Umberta po vsej Italiji izvršene mnogoštevilne aretacije. Po pojasnilih policije je bil namen teh aretacij zagotovitev javnega reda. Policijska uprava v Rimu je morala
Vprašam te torej, ali bi hotela postati moja ženka.»
Brhko dekle je zardelo in takoj odšlo, češ: :«Kar naše vprašaj, boš že videl, kaj bo.»
Že prihodnjo nedeljo zatem sem šei snubit! Vse se mi je po sreči izteklo. Dober mesec dni zatem je bila že Zalka moja ženka!
Sedaj sem ti, ljubi sin, vse povedal o tvoji materi. Pojdiva domov! Gotovo je nama Zalica že skuhala večerjo.
Ko sta šla proti domu, je oče pokazal sinu kraj, kjer je rešil njegovo mater pred zlobnim nasilnežem Fleretom. Na oglu koče pa mu je pokazal mesto, kjer je vprašal svojo nepozabno ženko, ali bi hotela biti njegova družica v življenju.
* * *
Dobre tri tedne je poteklo po žalostnem dogodku, ko je bila pokopana oglarjeva žena. Oče - in sin sta ravno končala novo kopo iti jo užgala; sedela sta na klopici in sin je počasi razodel svojemu očetu važno skrivnost, da namerava iti za nekaj časa v širni svet. Zaključil je svoje pripovedovanje: «Iz ljubezni do vas grem, da bi vam mogel kaj pomagati na stara leta.»
Očetu so prišle solze v oči. Hudo mu je bilo za sina, bal se je zanj, da se mu bo kaj hudega prigodilo. Obenem pa je bil ginjen, da ga njegov sin tako ljubi, da bi mu rad zboljšal njegovo trudapolno življenje.
«Nič ti ne branim. Le pojdi v svet, se boš kaj naučil in dosti skusil. A to te prosim, bodi vedno pošten! Ce boš pošten, bo vedno s teboj mogočno božje varstvo!>
Po skromni večerji je brat povedal še sestri, da odide za nekaj časa v tujino že prihodnjega dne.
Zalica se je spustila v jok, zaman sta jo to-
lažila oce in brat Preden so odšli tisti večer k skeni trgU5 621etna Ana Peno doina iz Cirkovc počitku, so se sklenili, da se na jesen preselita :na Dravskem polju. Penova, ki jo je poznal v oce in Žabca na materin dom h Gabronu v vas Celju skoro vsak človek, je prodajala na celjskem zaradi večje varnosti pred raznimi potepuhi in trgu semena in zdravilna zelišča nad 30 let. Bla* zavoljo Zalice, da bi ji kdo kaj žalega ne storil. ji spomin!
Zgodaj naslednjega jutra je mladi Matevžek * Nezgoda pri delu. V Jelovcu pri Bresternici odhajal z doma. Oče ga je še blagoslovil. Dejal Je prišel posestnikov sin Lojze Teplek pri sprav-je: «Ako bi me pa že ne dobil več živega, pa menjanju hlodov po rižah pod drveči hlod, ki mu je
kaj obišči na grobu! Bogastva ti ne morem zapustiti, a učil sem te vedno poštenja, ki je največje bogastvo!»
Ginjen je bil sin; objel je svojega ljubega očeta in mu tudi zvesto obljubil, da se bo vedno ravnal po njegovih naukih.
Nekaj časa ga je spremljala še njegova sestrica. Ko sta se poslovila, jo je tolažil:
«Zalica, nič se ne boj, tudi zaradi tebe grem v svet, da bi se ti kdaj bolje godilo!>
Ločila sta se brat in sestra, brat je odhajal v svet, a sestra nazaj k očetu.
Pri starodavni farni lipi se je ustivil mladi popotnik ter se poslavljal od domačih krajev. Sam se seboj je govoril: «Iz ljubezni do ljubega očeta grem..Šel se je še poslovit od nepozabne mamice na grob, a nato pa je vzel pot pod noge. Prav hitro je korakal. Druščino pa so mu delali veseli ptički, ki so skakljali od drevesa do drevesa in peli hvalo Stvarniku,
(Dalja.)
zmečkal levo nogo. Težko ranjenega mladeniča so odpeljali s kmečkim vozom v bolnico.
*	Hitra smrt. V Toniesevem skladišču v Ljubljani zaposlenemu delavcu, 671etnemu Janezu Erjavcu iz Št. Vida nad Ljubljano je prišlo te dni nenadoma slabo. Mož je opravljal v skladišču razna lahka dela. Nenadoma pa se je ozrl okrog, na kar je sedel k peči in pričel tožiti o bolečinah v prsih. Telefonirali so po reševalni avto, ki ga je naložil in odpeljal proti bolnici. Na Zaloški cesti se je napad ponovil in je Erjavec umrl. Zdravnik je ugotovil, da je Erjavec preminul zaradi srčne kapi.
*	Pogrešan gostilničar. Iz Prečne v novomeškem okraju je že pred dnevi izginil neznano-kam 381etni gostilničar Anton Marinič. Izginuli Marinič je vzel pri odhodu s seboj okrog 900 dinarjev gotovine. Pogrešani gostilničar je srednje velike postave, okroglega obraza, kostanjevih las, gladko obrit in oblečen v slabo črno obleko. Ker njegovi domači nimajo o njem nikakih vesti, se boje, da se je utegnila Mariniču pripetiti kaka nesreča.
*	Pismo iz Seegrabna pri Leobnu (Avstrija).
Pišejo nam: tudi tukaj nas je mnogo Slovencev, ki delamo v rudniku. Ne počutimo se baš najbolje, ker je zaslužek bolj mal, a delo je nevarno. Zgodilo se je že več nesreč. V nedeljo 5. t. m. se je pripetila nesreča v novem rovu. Padel je kos lesa na nekega delavca in ga ubil. Na sv. Treh kraljev se je ponesrečil neki jamski vozač, ki so ga morali takoj prepeljati v bolnico. Dne 9. t. m. se je ponesrečil delavec Semernik, ki mu je padel na glavo kos lesa.
*	Razne nesreče. Ivana Finčeva. delavka v tobačni tovarni, stanujoča v Vodmatu, je doma sekala meso. Med sekanjem pa je tako nespretno zamahnila, da si je odsekala prst na levi roki. Pri sekanju se je tudi ponesrečil posestnikov sin Miha Grilc iz Cerkelj nad Kranjem, ki je v soboto sekal drva. Pri zamahu mu je ušla sekira in namesto po polenu je mahnil po nogi. Zdrobil si je koleno desne noge. Delavka Angela Peta-čeva, zaposlena v «Jugočeški» v Kranja, je na postaji v Medvodah tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. Pavel Kalan, posestnikov sin iz Poljan nad Kranjem, si je pri delu poškodoval levo nogo. Alojzij Cop, posestnikov sin iz Št. Jurja pod Kumom, je padel in si zlomil levo roko. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Zopet železniška nesreča v Rajhenburgu. Te dni zjutraj je na postaji Rajhenburg, kjer se je lani novembra pripetila velika železniška katastrofa, zadela lokomotiva vlaka št. 42, ki je vozil v smeri proti Zagrebu, ob zadnji voz potniškega
njega dne zmrzlega. Nesrečnik zapušča vdovo in nedoraslo hčerko.
*	Truplo utopljenke so 6. t. m. zvečer potegnili iz Drave v občini Stojnci. Utopljenka je bila oblečena v kratko krilo, nizke čevlje na zadrgo in v Športno bluzo. Župni urad v svojem poročilu domneva da gre menda za truplo gospodične, o kateri je bilo pred kakim mesecem v listih čitati, da je 7. decembra zjutraj skočila v Mariboru z državnega mosta v Dravo in utonila. Kakor se je pozneje ugotovilo, gre res za Lino Majhnovo, 24letno skladiščarko Hutterjeve tovarne, ki jo od navedenega dne pogrešajo.
*	Železniška nesreča na Blanci. Te dni ob pol 8. zjutraj se je pripetila na postaji Blanca velika železniška nesreča. Ob tem času se tamkaj križata dva vlaka nasprotnih smeri, in sicer zagrebški osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 10. dopoldne, ter neki brzotovorni vlak proti Zagrebu. Oba vlaka sta skoro istočasno vozila v postajo vsak na svoj tir in tudi skoro istočasno odpeljala vsak v svoji smeri. Med tem, ko je osebni vlak vozil pravilno, pa je brzotovorni vlak zaradi nepravilno postavljene kretnice zavozil v stranski slepi tir. Zaradi goste megle uslužbenci vlaka niso mogli takoj opaziti pomote ter pravočasno ustaviti dolgega in težkega vlaka. Strojevodja je
napad, ki bo najbrže pustil posledice. Vsa okolica sočustvuje z nesrečo pridne družine.
*	Žrtev pretepaštva. V mariborsko bolnico so pripeljali Franca Soršaka iz Slovenske • Bistrice, ki sta ga v Vrhlogah napadla dva fanta in ga težko poškodovala na glavi.
*	Divjaški poboj. Vasovanje po tujih vaseh je v naših krajih še vedno silno opasno. Naravnost divjaški poboj pa se je ob takem povodu izvršil nedavno zvečer v vasi Drame pri Raki na Dolenjskem Tega večera so se v omenjeno vas podali brata Alojzij in Anton Janževec ter Janez Divjak iz vasi Čužne mlake skupno s fanti Ko-cijanom Jakšetom in bratoma Francem in Janezom Jemanom iz vasi Hrvaški brod pri Raki. Okrog pol 20. so v Dramah zapeli pred Ulkerjevo hišo domačim dekletom. Iznenada jih je sredi petja obkolila skupina kakih 17 dramskih fantov, ki so ničesar sluteče podokničarje s strahovito besnostjo napadli, udrihajoči po njih brez usmiljenja s koli, vilami in sličnim orožjem. Na tleh so brez zavesti v krvi obležali brata Anton in Alojzij Janževec ter Kocijan Jakše, dočim sta brata Jeman zbežala z lažjimi poškodbami. Kocijan Jakše se je čez čas prvi prebudil iz nezavesti in zbežal domov z zlomljeno levo roko nad komolcem ter hudimi udarci na glavi in raznimi podplutbami po životu. Dočim je njemu beg še
sicer s silnim žvižgom opozoril uslužbence m
nevarnost, da tudi oni skušajo vlak še pravo-i uspel, so drameški fantje izza hiš opazovali na časno ustaviti. Toda ves napor ni nič zalegel, | tleh ležeča brata Janževca. Ko je Alojz polagoma ker je omenjeni slepi tir prekratek. Lokomotiva začel dvigati roko in se osveščati, so domači se je z vso silo s spredaj montiranim snežnim fantje znova planili nanj ter ga pobili z vilami plugom zarila v mehko zemljo. V težkem in s znova na tla. Enako so udarili tudi še po nje-vlaka št. 611, ki prihaja zjutraj iz Zagreba na' precejšnjo hitrostjo vozečem se vlaku so zato govem nezavestnem bratu, na kar so v domnevi, Zidani most. Nesreča se je zgodila na sličen na-j nastali silni sunki; službeni vagon se je pri tem da sta oba mrtva, zapustili prizorišče svojega čin kakor v lanskem novembru. Lokomotiva je' popolnoma razbil ter obležal na sprednjem dem I strašnega divjaštva ter se razgubili na svoje do-trčila v vagon, ko je osebni vlak vozil na drugi stroja. Drugi vagon za lokomotivo, poln drago- move. Vendar se je Alojzij Janževec čez dobro tir. K sreči je bil vagon prazen, tako da ni bilo cenih poštnih paketov, se je tudi dvignil visoko uro zopet osvestil in se privlekel do Cvelber-
v zrak ter obtičal na zalogovniku s premogom.; jeve hiše, kjer mu je odprla domača hči Rezika. Tudi naslednji voz se je dvignil in zaril čez steno Stregli so mu vso noč in poiskali tudi njegovega, v poštne pakete. Poškodovanih in vrženih iz tira še bolj nesrečnega brata Antona, ki je ležal na je bilo še več vagonov.	j cesti s prebito lobanjo in polomljenimi rokami.
* Žrtev škrlatinke v Konjicah. V Konjicah se Vse poškodovance so prepeljali v novomeško je pojavila zavratna bolezen škrlatinka. Oboleli bolnico usmiljenih bratov. Kot glavne krivce sta tudi hčerki edinki tamkajšnjega sodnega stare- 1 Poboja je Alojzij Janževec spoznal fante: brata šine g. Miheliča. Dočim je starejša in slabotnejša 1 Janeza in Franca Vidmarja, Jožeta Rangusa in bolezen že skoro prebolela, je mlajša in močnejša ! Alojzija Miklavčiča, katerih aretacija se je že
človeških žrtev. Tudi materiajalna škoda ni posebno velika.
*	Škrlatinka v Dolžu je zahtevala že več smrtnih primerov, čemur je kriva samo nepo-učenost kmečkega ljudstva, ki je skrivalo bolne otroke iz strahu pred oblastvom, češ, da bi jim to delalo neprilike in nepotrebne stroške.
*	Od ozeblin umrl. Dne 9. t. m. ponoči je prišel k hlapcu Fr. Drevenšku v gostilni Beranič
na Tržaški cesti v Mariboru, moški, star 35 do 51etna Milica postala te dni njena žrtev in je ne-
40 let, ki je že večkrat tam v konjskem hlevu prenočil, in prosil zopet za prenočišče v hlevu. Ker je bil videti popolnoma pijan in je drgetal od mraza po vsem telesu, se ga je hlapec usmilil in mu dovolil prenočišče. Možak je zlezel pod jasli, še krepko potegnil žganje iz steklenice, nato pa trdno zaspal. Ker je tudi še dne 10. t. m. popoldne tam ležal, je hlapec šel končno pogledat in je videl, da je mož v nezavesti in da ima na nogah, na katerih je imel samo stare galoše, močne ozebline. Javil je stvar rešilnemu oddelku, ki je neznanca spravil v bolnico. Tudi tam se mož ni več zavedel in je že istega večera umrl. V njegovih žepih niso našli ničesar razen objave mariborske borze dela, ki se glasi na ime Ferd. Mežič iz Podčetrtka in ki mu daje pravico vožnje iz Maribora v Rogaško Slatino.
* Ponesrečil se je pri sekanju drv. 231etni dninar Karel Zupančič iz Mišjegi dola pri Litiji je v petek popoldne sekal drva. Ko jih je naklal
'/ P rVfPPOl mil 1A C /-iIt-i pn v, r. J _________11 . I 1 •
srečne starše za večno zapustila,
* Dva požara v jeseniški okolici. Te dni se je
visoko gori nad vasjo Hrušica vnel gozd ter se je
ze
mu uaariia v nogo. Nesrečnik si je presekal koleno in so ga morali nemudoma prepeljati v splošno bolnico v Ljubljani.
*	Nezgoda 'na lovu. Posestnik Janez Pestotnik iz Gaberja pri Kamniku se je podal na lov v planine. Zaradi polzke poti pa mu je pri povratku domov spodrsnilo in je Pestotnik zdrsnil čez skale, kjer je obležal z zlomljeno desno nogo, ki si jo bo zdravil v splošni bolnici v Ljubljani, kamor so ga prepeljali.
*	Božjastnik postal žrtev snega. Dninar Jelen Janez iz Št. Vida nad Šoštanjem se je vračal na praznik svetih Treh kraljev zvečsr od nekega oddaljenega soseda proti domu. Jelen, ki je bolehal za padavico, je sredi šume zopet dobil mo-fon napad. Pri padcu se je zvalil kakih 30 m po bregu in obležal na ustih. Našli so aa nasled-
izvršila. Roka pravice bo podivjance trdo prijela.
* Krvav dogodek v Kamnici. Na posestvu šolskih sester v Kamnici se je te dni zvečer odigral krvav dogodek. Tam uslužbeni Herman Lekš se ogenj naglo širil proti vrhu. Velikanski plameni ie sprl z 681etnim viničarjem Franjom Ruprehtom. so zlasti zvečer v dolžini več sto metrov ožarjali Prepirom ga je z nožem sunil v desno sence
daleč na okrog jeseniško okolico in napravili več domačim posestnikom občutno škodo. Dan pozneje pa je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in sedlarskega mojstra gospoda Pečnika na Javorniku. Na lice mesta je prispelo tovarniško gasilno društvo z Javornika, ki je sicer hitro omejilo ogenj, žal pa ni moglo rešiti več gospodarskega poslopja, ki je pogorelo do tal. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen po neznanem požigalcu, ki vrši svoje zločinsko delo po Gorenjskem že nekaj nekaj let.
* Požar na Stopah. Te dni je zategel štirikratni brlizg zagorske rudniške sirene javil, da gori! prla> izvlekli nože in hoteli napasti potnike, nekje v bližini. Silen rdečkast sijaj', ki ga je še '^oparski napad pa „se i[m ni Posrečil tako gladko, povečala gosta megla, se je videl daleč okoli. Pod kakor so računali. Ze prvemu napadalcu, ki se je precej, mu je sekira nenadoma spodletela iii strmimi skalami pri Podkraju si je pred par leti šoferja Ažbeta, se je razbojniški namen iz-udarila v nogo. Nesrečnik si je presekal levo postavil agilni mizar Nace Bebar svojo hišo, v ialoviI- Šofer Ažbe se je namreč silno spretno
bližino pa skladišče za les, mrvo in hlev. Živel' je umaknil udarcu z nožem, popadel neki drog, ki
in v levo prsno stran, tako da se je starček hudo ranjen zgrudil na tla in si pri padcu poškodoval tudi prsni koš. Lekša so prijeli orožniki in ga prepeljali v sodne zapore v Mariboru, Ruprehta pa so morali prepeljati v mariborsko bolnico.
* Divjaški napad na poštni avto. Te dni je bil izvršen pri belem dnevu nenavadno drzen napad na poštni avtobus, ki vzdržuje poštni in potniški promet med Brežicami in Novim mestom. Ko se je avtobus vračal iz Brežic, ga je v Gradišču pri Št. Jerneju pričakalo 7 fantov. Pohiteli so proti njemu, odbili pri vratih kljuke, da so se vrata od-
bolj zase in bil na glasu, da je spreten mizar. Pridni ljudje imajo vedno neprijatelje. Tako je tudi Nacetu neznana škodoželjna roka zanetila skladišče. Ko so opazili ogenj, je bilo že prepozno. Toliko je bilo še časa, da so rešili živino. K sreči stoji hiša dosti vstran in se ni vnela. Kmalu je prispela ročna brizgalna iz Zagorja in z močnim curkom oblila ostrešje hiše, ki se je že kadilo. Ko je stopila v akcijo še zagorska motorna brizgalna, je bila kmalu vsa nevarnost odstranjena. Ce bi vlekel veter, bi zgorela še hiša in bržkone tudi vsa naselbina v Podkraju. Kdo je neznani požigalec, bo skušala dognati preiskava. Nenaden nastop ognja je močno pretresel že itak živčno bolno gospodinjo. Dobila je krčevit živčni
ga je imel v bližini, ter začel udrihati po napadalcih. V pomoč mu je takoj priskočil neki gospod iz avtobusa, ki je k sreči- imel pri sebi browning. Z njim je ustrahoval napadalce, da so se umaknili in se takoj tudi razpršili. Takale zgodba se pri nas v Sloveniji zdi skoro nemogoča, pa se je vendarle zgodila na našo sramoto.
* Zasledovana oglarja. Pred nekaj dnevi je bila izvršena v trboveljskem okraju večja tatvina oglja. Kakor so ugotovili orožniki, sta izvršila tatvino brata Josip in Friderik Ferenčak, po po-
Dr. Jož
Ra,nt
specialist za zobne in ustne bolezni v Škofji Loki ordinira: vsak pondeHek popo dne v Gorenji vasi, vsak četrtek popoldne v Železnikih.	27
klicu oglarja, doma iz Sela v brežiškem okraju. Tatinska brata sta jo še pravočasno popihala in ju še niso mogli izslediti.
*	Napad na celjskega mestnega šoferja. V nedeljo 5. t. m. zvečer je bil napaden v Dramljah, kamor je pripeljal z mestnim avtobusom iz Celja potnike, 201etni šofer Stanko Hrastnik. Ko se je spravljal k počitku, sta ga v temi nenadoma brez vsakega povoda zahrbtno napadla dva neznana maskirana lopova in ga pobila na tla. Hrastnik je dobil občutne poškodbe po desni roki in na hrbtu. Napadalca sta takoj po izvršenem dejanju izginila v noč. Hrastnik je bil naslednji dan prepeljan v Celje in se zdravi v domači oskrbi. Mestni avtobus je vodil v Dramlje šele drugič in torej ni imel v Dramljah nobenih znancev niti sovražnikov. Najbrže je bil napad namenjen komu drugemu, ki sta ga napadalca zaradi temne noči zgrešila.
*	Slepar. V Celju se je pojavil pred več ledni neki brezposelni bivši uradnik Božidar Budin iz Dornberga pri Gorici in izvabljal pod raznimi pretvezami od ljudi denar, hrano, stanovanje in drugo. Profesorju Josipu M. iz Zavodu e, s katerim je bil med vojno skupaj pri vojakih, pa je izvabil suknjo, češ, da jo rabi le za osem dni, ker čaka na neko službo v Celju. Pred dnevi pa je Budin nenadoma izginil iz Celja s suknjo in neporavnanimi računi vred. Mariborska policija, ki je bila naprošena za njegovo izsleditev, je sporočila, da ga ni v Mariboru, pač pa je ugotovila, da zasleduje Budina tudi zagrebško sodišče. Najbrže bo Budin poskušal svoje zmožnosti uveljaviti še v kakem drugem kraju.
*	Mlada tatica. Pred novim letom je prišla k uslužbencu šoštanjske bolniške blagajne gosp. Bajtu neka 151etna punčka, ki je trdila, da se piše Marija Smrtnikova, popolna sirota iz Slo-venjgradca, prosit, če bi jo vzeli za služkinjo. Dekle je našlo usmiljenje in vzeli so jo. Kmalu pa se je izkazalo, da je dobrota sirota. Komaj dober teden nato je deklica, ko je bila sama doma, nabasala v veliko potno košaro razno perilo, obleke, čevlje in druge vrednosti ter košaro skrila v drvarnico, sama pa si je oblekla plašč in snežne čevlje svoje gospodinje ter se napotila v Velenje, odkoder se je nameravala vrniti po ukradene reči. To namero pa ji je preprečilo orožništvo iz Velenja, ki jo je aretiralo in izročilo v zapore. Dognalo se je, da je pravo ime malopridnice Marija Haberjeva in da je že imela opravka s sodiščem.
*	Vlom v Jenkovo zidanico v Jazbinah. Ga. Marija Jenkova iz Litije ima v Jazbinah vinograd z zidanico. Tamkaj hrani v zaklenjenem hramu še ves letošnji vinski pridelek. Ko je prišla lastnica te dni v zidanico, je ugotovila, da so obiskali zidanico dolgoprstni gostje. Kakor se sodi po vseh okoliščinah, so morale biti vlomilcem domače razmere znane. Na mestu, kjer hranijo Jenkovi ključ od kleti, so odprli lino ter se polastili kliuča in potrebnega orodja. Vrata v klet, ki so zakl jen jena s posebno ključavnico, pa so z vilami vrgli s podbojev. Žejni gostje so se gotovo dodobra nalokali dobre kapljice, ki so je tudi nekaj vzeli s seboj. Po domnevi gospe Jenkove so obiskali njeno zidanico vlomilci na dan svetih Treh kraljev. Upati je, da pridejo vlomilci kmalu do zasluženega ričeta.
*	Aretacija pokvarjenega fanta. Iz Litije poročajo, da so orožniki aretirali 221etnega mladeniča Križnika zaradi tatvine neke ure. Ob tej priliki je prišlo na dan, da je fant star tatič. Ko so pričeli Križniku preiskovati žet;e in obisti, je prišla na dan še druga zanimivost. Fant je bil svoj čas obsojen na zapor v Gradiški. Od tam pa se mu je posrečilo pobegniti na italijansko ozemlje. Vendar tudi tam ni opustil svojega nagnenja do tuje lastnine. Zato je preživel skoro leto dni po italijanskih ječah. Potem pa se mu je zahotelo po domačiji in je ušel na našo stran. Preden pa je prišel v Ljubljano, ga je doletela roka pravice že med potjo in moral je za teden dni na ričet Fant je popolnoma izgubljen. Starši so mu pomrli, sam pa se potika zdaj po krivih
potih. Najbolj priporočljivo bi bilo, da pride mladi pokvarjenec v poboljševalnico.
* V primerih zastrupljenja, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je vporabna naravna «Franz Jožef-ova grenčica>, bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena «Franz Jožef-ova voda» ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. Franz Jožef-ova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
O deklici brez staršev
Prekmurska pravljica.
Pred davnimi leti je živela siromašna žena sama s svojim nebogljenim detetom. Revščina in pomanjkanje sta jo prisilila, da se je odločila, izročiti svoje dete v oskrbo usmiljenim ljudem. Napotila se je z detetom v temno noč. Drugo jutro je prišla v popolnoma tuj kraj. S težkim srcem se je ločila od deteta. Položila ga je na prag najbližje hiše ter se v jutranjem mraku napotila dalje, da si poišče kruha. Usmiljeni ljudje so otroka vzeli v hišo, ga vzredili in odgojili.
Minila so leta in najdenček je zrasel v lepega mladeniča. Hudo mu je bilo, ko so mu dejali, da nima staršev, da je sirota-najdenček brez očeta in matere. In prišel je v dobo, ko je sklenil, da si poišče družico za življenje. Dejal pa je, da bo njegova bodoča ženica le ono dekle, ki nima staršev.
Zato je šel v svet, a nikjer ni mogel najti mladenke, ki bi ne poznala staršev. Zvedel pa je, da živi tam daleč v temnem gozdu ob Blatnem jezeru star puščavnik, pobožen in svet mož, ki mu bo znal svetovati in pomagati.
Vzel je palico v roko in hodil ves dan, dokler I ni našel moža, ki je bil sto let star. A sveti mož i je na njegovo vprašanje, ali ve za dekle, ki ne pozna staršev, le odkimal z glavo in skomizgnil z rameni. Poslal je mladeniča k svojemu še starejšemu znancu, češ: «Morda ti bo pa on znal pomagati.*
Šel je dečko, hodil je noč in dan in prišel v tujo deželo, kjer mu tudi dvestoletni starec, pušča vnikov prijatelj, ni vedel sveta. Dejal mu je: «Dan hoda od mene živi moj stari znanec, svet in bogoljuben puščavnik. On ti bo gotovo znal pomagati. Le pojdi z zaupanjem k njemu!«
In res kot gora stari in kot nebeški svetec pobožni menih mu je pomogel. Rekel mu je: «Vsej deset pšeničnih zrn, iz katerih ti bo zraslo deset pšeničnih klasov. To klasje osmukaj, zrna zmelji v moko, iz katere speči hostijo; to ponesi k svetemu in pobožnemu svečeniku, ki jo naj posveti in z njo daruje Bogu sveto mašo. Pazi pa, da ne vseješ preveč zrn in da se ti ne bo izgubilo kako zrno dozorele pšenice! Ko si vse to storil, pa vzemi tole čudovito jajce, ki ti ga sedaj izročim, ter mu ubij lupino in tvoja želja se bo izpolnila.«
Dečko se je tristoletnemu starčku lepo zahvalil, vzel čudovito jajce, se poslovil ter brž začel izpolnjevati puščavnikove nasvete. Vse je šlo v redu in po sreči. Le eno zrno je zaradi neprevidnosti preveč vsejal. Ko je sedaj ubil čudovito jajce, kakor mu je ukazal starec, se je pojavila pred pričakovanja polnim mladeničem lepa deklica. Živela pa je na žalost le pol ure, na kar se je razblinila v bel oblaček, ki je splaval visoko pod sinje nebo.
Žalosten se je napotil mladenič znova k starcu in mu potožil o svoji nesreči in le pol ure trajajoči sreči. Dobri starec ga je potolažil, dal mu je drugo čudapolno jajce in mu še enkrat naročil, naj se drži točno njegovih nasvetov.
Dečko je šel in se držal njegovih navodil. Vsejal je deset zrn, pazil noč in dan na dozorevajočo pšenico, toda kljub vsej njegovi pazljivosti se mu je izgubilo eno zrno. Ko je to pot stri lupino onega čudovitega jajca, se je pojavila pred mladeničem zala deklica, še lepša kot prvič. Eno uro je užival mladenič čudovito srečo in že je nestalo bajnega dekleta.
Ko se je tudi v tretje zatekel mladenič k starcu, ga je dobrosrčni stistoletni puščavnik potola-
žil, naročil mu še večjo pazljivost in mu izročil tretje in zadnje čudovito jajce.
Mladenič se je zahvalil in poslovil. Vsejal je ponovno deset pšeničnih zrn, pazil budno nad njihovo rastjo in ko so dozorela v zlatorumeno klasje, ga je skrbno osmukal in še skrbneje zmlel v fino moko, iz katere je spekel belo hostijo. Bogaboječ in svet duhovnik je hostijo posvetil v. božji kruh in z njim daroval bogu sveto daritev, katere se je mladenič zbrano in s pobožnim srcem udeležil.
Ko je tako izpolnil do zadnje pičice starčkovo naročilo, je v svetem pričakovanju ubil lupino čudovitega jajca. In glej, pred mladeničem se je pojavilo najlepše dekle, še ljubkejše kot obakrat prej, in je živelo, govorilo in se kretalo, kakor da bi že dvajset let bivalo med pozemskimi bitji. .
Mladeniču se je izpolnila njegova srčna želja in vzel je deklico za svojo ljubo ženko. Na gradu, ki se je nekoč dvigal na strmem levem murskem bregu, ju je star graščak vzel kot vrtnarja v službo. Ko je kmalu potem graščak brez potomcev umrl, je grad in vso posest zapustil pridnemu vrtnarju in njegovi ženi. Zala grajska dvojica je še živela mnogo, mnogo let v sreči in zadovoljstvu tja do sive starosti.
Zapisal A. Z a d r a v s k i, j.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
Umetnost pozabljenia
Nekako čudno nam zvene te besede, ker govorimo o umetnosti, kako naj pozabimo, ko vendar vsak človek želi, da bi imel čim boljši spomin.
Kljub temu je tudi umetnost pozabljenja velike važnosti v življenju. Staromodni ljudje jo veliko premalo vpoštevajo; le preradi «hvalijo stare, dobre čase«, misleč, da je bilo prej res vse bolje in lepše. Ne pomislijo, da ni le zdaj starajoči se rod tak, da hvali stare čase, temveč da je lastnost vsakega izumirajočega rodu, da pravi: V naših časih je bilo vendar vse lepše. Tudi današnja mladina bo nekoč hvalila stare čase. V spominu se vidi marsikaj lepše, kakor je v resnici.
Vsak človek se rad spominja dogodkov, ki so mu bili prijetni. Nenaraven pojav pa je, če se človek poglablja v stvari, ki so minile in so ga razočarale. Taki ljudje se naravnost vesele, če se morejo prav vživeti v svoje žalostno razpoloženje in razmišljajo o svoji nesreči. Navadiii so se, obnavljati preteklo; delajo tako kot hišni gospodar, ki skuša, staro, razpadajočo hišo na ta način popravljati, da jo vedno na novo preple-skava, namesto da bi jo podrl in novo sezidal.
Če sem storil v preteklosti kaj napačnega, ne bom hotel pozabiti skušnjo, ki sem si jo pri tem pridobil, kajti ta mi bo v prihodnosti prav prišla, ker me bo obvarovala, da ne bom zašel v isto napako. Toda dogodek mi bo ostal le kot skušnja, kot načelo, dočim bom z njim zvezane neprijetnosti pozabil. Mar bi bilo bolje obžalovati svoje napake na ta način, da dneve in mesece m leta mislim: Če bi bil to ali ono drugače napravil! Ali bi se ne reklo to: žalovati nad izgubljeno stvarjo? Ali ni izguba časa žalovati nad izgubljenim?
Koliko na boljšem je človek, ki ima notranjo prožnost, da neprijetno in nekoristno čim prej pozabi. Medtem ko drugi vrta po svoji bolečini in svojem razočaranju, je ves zagrenjen, si dela na ta način sovražnike in si krati življenske moči, je ta že zdavnaj obrnil oči na življenje v sedanjosti, si pridobil novih izkustev, ki mu na-pravljajo življenje kratkočasno in zanimivo in tako neprijetne dogodke zagrinjajo s pozabo. Kajti ob istem času se moremo baviti natančno le z eno stvarjo.
Kot ne najdemo v prirodi nikdar istega, temveč nastane vse vsako leto nanovo, čeprav zelo podobno prejšnjemu, tako mora tudi človek vedno novo ustvarjati. Nihče ne more ustaviti kolesa časa, tudi staromodnež ne. Čim prožnejši smo v prilagoditvi, tem bolje je za nas.
V stremljenju za uspehom moramo imeti oko uprto v bodočnost, ne da bi pri tem zanemarjali sedanjost. Preteklost naj nam bo le svetovalec .v dvomu.
Misli so moči, ki imajo nagnenje, spremeniti se v dejanje. Če pa mislimo le na napake, neuspehe in razočaranja, se podzavestno zopet nanje pripravljamo. Ako pa pričakujemo uspeha od naših sklepov in preudarkov, se ustvarja v nas navdušenje, gonilna sila, ki nas nosi kot na perotih proti uspehu, če ne z enim zaletom, pa polagoma.
Kaj koristi človeku, če žaluje za izgubljenim denarjem, pri tem pa zamudi priliko, zaslužiti novega.
Najpriporočljiveje je, obračati pozornost na sedanjost. Kako pogosto pa slišimo: Trudim se, da bi pozabil preteklost, a ta mi neprestano stopa pred oči. Znana stvar je, da se vračajo naše misli vedno k temu, kar hočemo z vso silo za-treti. Skrivnost pozabljenja je v tem, da sprejemamo vedno novo. Z množino novih utisov, ki stopijo vrh starih, zapadejo ti pozabi. Ne mislimo na prejšnje neuspehe, zaposlimo naše misli s tem, kako si bomo v sedanjosti in prihodnosti ustvarili novo srečo.
O umetnem dežju
Človek, ki živi v prirodi in je od nje odvisen, je vedno želel, da bi spremenil v njej to ali ono, kar misli, da mu škoduje. Poljedelec je v svojem delu odvisen zlasti od vremena, od katerega zavisi tudi to, koliker sad bo rodil njegov trud. Toča, ki pride tako nenadoma, mu utegne uničiti ves pridelek. Prq.v tako pa mu je dolgotrajna suša ena najhujših sovražnic.
Že od nekdaj se trudimo, kako bi prišli do sredstva, s katerim bi mogli vplivati na vreme, zlasti da bi mogli napraviti dež takrat, ko ga je najbolj potreba. Večina teh poskusov je ostalo brezuspešnih. V zadnjem času pa se je vendar posrečilo doseči tudi na tem področju kolikor toliko zadovoljive uspehe. V zapadni Ameriki so, izumili in zgradili napravo, s katero je mogoče delati umetni dež in o kateri bomo tu na kratko govorili.
Elektrika, ona sila, ki nam je postala v kratki dobi tolika dobrotnica, igra tudi tu glavno vlogo. Umetno vplivanje na vreme, v našem primeru na dež, se vrši s pomočjo električnega nihanja. Nič čudnega! Saj vemo, da je v zraku in na zemlji vse polno elektrike, ki se zlasti ob dežju in nevihti kaže v tako mogočnih pojavih, kot sta blisk in strela.
Stroje, ki delajo dež, so namestili 28 metrov nad zemljo v stolpu podobni zgradbi. Nahajajo pa se v posebnem prostoru, ki je skrbno izoliran, tako da ne more uhajati elektrika proti zemlji. S to napravo pošiljajo elektriko v zrak, in sicer tako, da gre pozitivna elektrika na zemljo, ki ima negativno elektriko, negativna pa v oblake, ki so napolnjeni s pozitivno elektriko. Par besed v po-jasnitev teh pojmov. Elektrika je ena najbolj razširjenih snovi. Nahaja se v vseh telesih, ki so vsa sestavljena iz elektronov, neskončno majhnih delov, ki krožijo okrog svojega jedra. Ti elektroni tvorijo to, kar imenujemo negativno elektriko, jedra so pa negativno električna. Vsako telo, ki ne kaže električnih svojstev, ima toliko pozitivne kot negativne elektrike. Ako se elektroni iz kateregakoli vzroka ločijo od jedra, postane telo pozitivno električno, ono telo pa, na katerega so prešli oni elektroni, je zdaj negativno električno.
Omenjeni aparat sestoji iz plinskega motorja, ki ima dinamo dveh kilovatov za istosmerni in izmenični tok. Izmenični tok gre od dinama najprej skozi transformator, ki zviša napetost na 12.500 voltov. Od tu prispe tok v sedem oljnatih kondenzatorjev, od koder se elektrika v iskrah izpraznuje.
Po poročilih iznajditeljev so se pokazali uspehi te naprave v tem, da so ob mirnem vremenu pritiskali oblaki proti stolpu; vsekakor pa močan veter delovanje priprave močno ovira.
Ko se nabere okoli stolpa dovolj oblakov več kilometrov na okoli, začne v četrt ali pol ure deževati. Včasih pa mora delovati stroj po več ur, celo pol dne, da začne deževati. Zanimivo je, da začne z dežjem tudi barometer padati.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Zanimiva predzgodovinska najdba v Banatu
Beograd, januarja.
Narodni muzej v Beogradu je prejel te dni zanimiv predzgodovinski predmet, ki pomenja po mišljenju starinoslovcev pravo senzacijo na polju starinoslovstva. Omejeni predmet, ki ga je našel stavbenik Karel Bolim iz Bele Crkve v Dupljaji v Banatu, predstavlja trikolesni voziček, na katerem se vozi neznano božanstvo. Voziček z božanstvom vred je narejen iz žgane gline. Tretje kolo pri vozičku je na mestu konja, od-nosno živali, ki naj bi voziček vlekla. Zelo je zanimiva oblika božanstva, katerega glava je podobna ptičji glavi. Roki ima sklenjeni; prsti so samo naznačeni. Spodnji del telesa je napravljen v obliki zvona. Nog nima. V notranjosti zvona je podan znak moške moči, zaradi česar se sklepa, da je to božanstvo solnca, ki pomenja tudi plod-1 nost. Celo telo božanstva je okrašeno z lepimi okraski.
Voziček in božanstvo sta dobro ohranjena. Poleg vozička se nahaja še okrogla pokrivača iz iste snovi in z istimi okraski, kakršni so na božanstvu. Kakšen pomen ima ta pokrivača poleg vozička, je nejasno. Našli so jo nad glavO božanstva kot nekak ščit.
Najdbo proučuje profesor dr. Jožo Petrovič, ki je izjavil, da so podobne predmete izkopali že v več krajih Evrope. Voz je igral v zgodovini človeštva stare dobe zelo važno vlogo in so se stari kulturni narodi vojskovali na vozovih. Ostanke prazgodovinskih voz so našli v grobovih starih junakov in jih vidimo na starem denarju. Profesor dr. Petrovič je dalje izj ivil, da so doslej znani stari vozovi le z dvema ali s štirimi kolesi. Vozov s tremi kolesi še niso nikjer našli in je to prvi primer odkritja predzgodovin-skega voza s tremi kolesi. Najdba izvira najbrže iz etruske dobe.
Težko življenje rudarjev
Leše pri Prevaljah, januarja.
Tudi v naših krajih imamo velike križe in težave. Pri nas imamo premogovnik, ki je last grofov Henkel pl. Donnersmark Beuthen. Zaposlenih je v njem okrog 100 delavcev in delavk, ki zelo slabo zaslužijo, posebno ženske v pralnici in pri drugih delih, ker delajo samo vsak drugi dan. Plača je 20 Din na šiht. Precej delavcev se je izselilo iz našega kraja v Francijo, Belgijo in Holandijo, ker tukaj ni bilo dela in ne kruha.
Lani meseca junija se je skoro popolnoma ustavil obrat. Samo par delavcev je še ostalo. Drugi so bili odpuščeni ali pa so dobili dopust za nekaj mesecev, dokler se ne najde zopet kaj premoga. Bili so izpostavljeni pomanjkanju in bedi. Nekaj jih je našlo delo pri regulaciji Meže pri Guštanju, mnogo pa se jih je izselilo v tuje kraje. Ostalo jih je samo nekaj, ki so po večmesečnem dopustu zopet dobili delo. Pa se še bojijo, da bodo kmalu zopet na cesti, kakor vse kaže. Na enem kraju so našli res nekaj premoga, pa kaj, ko ga bo kmalu konec. Na drugem kraju ga še iščejo. Imajo velike zapreke, kakor vodo, slab zrak in pesek, da niso mogli naprej, ker je kar naenkrat udrla voda, potem pa se je pojavil zopet pesek; tako je šlo cele štiri mesece. Silno mnogo so trpeli ti delavci, ki so po celih osem ur bili v vodi in mokroti ter morali potem do kože mokri po celo uro daleč hoditi domov. Po vrhu vsega so bil še v stalni nevarnosti, da jih zasuje in zalije.
Vse to trpe za malo plačo, da bi družini doma ne bilo treba stradati. Samo tisti ve, kdor je de-
lal pri rudarjih, kaj je biti rudar. Marsikdo si misli, da se z lahkoto nakoplje tisti premog, ki ga mi kurimo, ki ga vidimo pred nami nasutega in ki se tako rad zdrobi, ko udarimo s kladivom po njem. Često gre rudar zjutraj zdrav in čil na šiht, opoldne pa ga prinesejo mrtvega domov. Tako se je pri nas že zgodilo. Mlad človek v najboljših letih je šel lačen in izmučen, baš ko bi imel končati svoje delo, na oni svet. Tako je žrtvoval ta človek svoje življenje za srečo drugega. Zapustil je ženo in par nepreskrbljenih otrok. Ni edini; bilo jih je pred njim že mnogo in jih gotovo tudi še bo, ker nesreča ne počiva nikdar.
Ko je pa rudar enkrat že ves izčrpan, dobiva pokojnino, ako je prej vplačeval v blagajno. Zavarovanje je prav lepa uvedba, a poglejte tiste, ki niso dosegli predpisanih let, ker so že prej onemogli, kakšno pokojnino dobivajo. Stari kronski upokojenci in upokojenke dobivajo komaj 3 Din 75 p ali 15 kron na mesec. Poleg tega pa še 100 do 120 Din doklad od Pokojninskega sklada v Ljubljani. Od okroglo 120 Din na mesec človek ne more živeti. Poznam več žen, vdov, ki dobe pokojnino z doklado vred v znesku komaj 116 Din 25 p na mesec.
Imajo sicer nekatere svoje lastne bajte, ki pa ne zaslužijo več tega imena. Pa še davek jim je treba plačati od bajt. Drugi zopet, ki nimajo lastne bajte, stanujejo v rudniškem stanovanju in morajo plačevati najemnino, ki znaša najmanj 20 Din na mesec, čeprav na mnogih krajih ne drži več streha.
Naši rojaki, upokojenci v Nemčiji, so bili deležni izboljšanja svojega položaja. Usmilite se tudi nas ubogih, izstradanih ljudi. Pridite in oglejte si nas! Prosimo merodajna oblastva za posredovanje, da se nam ublaži silna beda, ki nas tare, da nam ne bo treba na stare dni gladovati.
Iz gorskega kotara
P r e z i d, v začetku januarja.
Letošnja zima, kakor kaže, ne bo tako ostra, kakor je bila v minulem letu. Imamo lepe solnem e dneve brez mraza in le malo snega, ki bo pa kmalu izginil, ako bodo taki dnevi še naprej. Vozniki tožijo, da je vožnja zelo težavna, ker ceste niso ne za sani ne za vozove.
Do meseca oktobra lani smo imeli dnevno poštno zvezo s Starim trgom, sedaj pa se vozi pošta le vsak drug dan. Nedavno je namreč bila vozna pošta ponovno izdražena in si je sedanji prevzemnik pogodil, da bo za nekoliko nižjo ceno vozil samo vsak drug dan. S tem je Prezid zelo prizadet, ker je treba vendar vpoštevati, da imamo zelo velik poštni promet: zaradi pomanjkanja dela gredo naši ljudje po svetu in pošiljajo potem domov denar itd. Potem se mora upoštevati tudi to, da je Prezid kakor sploh ves čabarski okraj pod Dravsko banovino ter je zato vendarle potrebno, da ima direktno dnevno zvezo v Ljubljano. Upamo, da bodo merodajni činitelji upoštevali obče koristi redne dnevne zveze s Starim trgom, kjer je avtomobilska postaja in direktna zveza z Ljubljano.
V splošnem pa je sedaj v Prezidu bolj kratko-časno, kakor je bilo nekdaj. Za to poskrbe agilni činitelji, ki nas razvesele z raznimi prireditvami. Za praznike smo imeli kar štiri prireditve, ki so v gmotnem kakor tudi moralnem oziru zelo dobro uspele. V šoli je priredil g. upravitelj s sodelovanjem gospodične Danice zelo lepo mladinsko igro z deklamacijami. Posebej pa je imelo agilno Tamburaško društvo dve prireditvi, ki sta lepo uspeli in zadovoljili naše občinstvo. Tamburaško društvo je že lansko leto priredilo veliko vrtno veselico, svojo prvo, in s tem podalo dokaz, da ima dobre voditelje in vnete člane, ki se ne strašijo zaprek.
Za svečnico bo imelo gasilno društvo svojo prireditev, za pust pa zopet Tamburaško društvo. Upamo, da nas bo tudi šola ponovno razveselila s kako mladinsko igro. Ljudje so s prireditvami [zelo zadovoljni, ker vidijo v tem korak k sploš-
nemu napredku in izobrazbi, zato pa nam je nerazumljivo, da se še dobi oseba, ki se šteje med boljše ljudi, da deluje proti prireditvam, posebno onim, ki jih prirejajo naši tamburaši. Dobro vemo, iz kakega vzroka izvira ta neokusen pojav. Umestno bi bilo, da se takim boljšim ljudem da enkrat potrebna lekcija.
Prirediteljem svetujemo, naj se ne ozirajo na take zahrbtne izpade ter naj gredo preko njih po začrtani poti! G.
Kako treba kuhati čaj
Dober, okusen čaj ni odvisen zgolj od svoje kakovosti, ampak tudi od tega,' kako ga pripravimo. Najfinejši in najdražji čaj je laliko za nič, če ga nismo pravilno skuhali.
Da boš znala pripraviti dober čaj, si pred vseni zapomni to, da moraš vzeti vedno sveže vode. Postana, sparjena in že prekuhana voda ti bo čaj samo skvarila na okusu.
Nadalje je važna tudi posoda. Najbolje je, da uporabljaš za kuhanje čaja vedno eno in isto posodo, v kateri ne kuhaš nobenih drugih jedil ali pijač. Posoda za čaj mora biti kar je le mogoče čista in ne sme biti niti najmanje kaj mastna. Zato jo moraš vedno tudi pomivati v popolnoma čisti vodi, v kateri še nisi pomivala nobene druge posode.
Čaj pripravi takole: Zavri vodo, to se pravi, ko voda zavre in zavalovi, vrzi noter čaj, a takoj odstavi in pokrij. Čaj mora nato pokrito stati eno minuto, toliko da zadobi pravo barvo in da se lističi usedejo na dno. Na to odcedi čaj v pripravljeno skodelico.
Nikakor ne smeš pustiti, da bi se čaj v vodi kuhal, to je, da bi voda dalje \rela, ko si že vrgla noter čaj. Istotako pa tudi ne smeš pustiti čaja predolgo stati, ampak, kakor že rečeno, največ ena minuta zadostuje. Čaj, ki je stal predolgo, nima dobrega okusa niti lepe barve, ker je voda izvlekla iz lističev tudi čreslovino; čreslovina pa pokvari okus in tudi želodcu ne prija, posebno slabotnemu želodcu ne.
Ko si čaj odcedila oziroma precedila, mu ta-kaj daj potrebno količino sladkorja in limone ali ruma ali vina ali pa mleka. Kakor ga pač kdo hoče piti. Če stoji čaj grenak dlje časa, čeprav je že odcejen, potemni vseeno in izgubi na okusu; a že poslajen čaj ostane enako svetel in okusen tudi, če je dlje časa stal.
Pravilna mera je: ena čajna žlička čaja na liter vode, to je za štiri skodelice, oziroma štiri osebe. Če je pa čaj slabše kakovosti, treba seveda vzeti malo več čaja, t. j. poldrugo do dve žlički.
Po naših krajih ljudje le malo pijejo čaj tudi z mlekom. A to je zelo okusna in zlasti za otroke in stare ljudi priporočljiva pijača. Čaj z mlekom moraš pripraviti na enak način, kakor gori povedano, a mu dodaš potem štiri žlice mleka na eno skodelico ali pa lahko tudi več mleka in pa sladkorja, kolikor je pač treba. Pri čaju z mlekom je treba manj sladkorja. Za stare ljudi pa tudi za bolnike zelo krepilna pijača je čaj z mlekom, ki mu dodaš še žličico konjaka ali pa ruma.
Za kuhinjo
Koruzni pečenjak. Četrt kile koruznega zdro-ba (grisa) zakuhaj v tričetrt litra vrelega mleka, a sme samo enkrat prevretj. Nato postavi za pol ure na kraj, da se ohladi. Hladnemu testu primešaj eno jajce, na kar stresi vse na vročo mast in premešavaj z vilicami kakor navadno, ko delaš pečenjak (šmorn). Ko je pečenjak gotov, ga po-
Pogačicc in druge enake slaščice se dobro ohranijo v pločevinastih posodah. V tako posodo (najbolje pločevinasto škatlo) denemo nekaj kosov svežega kruha in vmes naložimo pogačice, kekse, lectove slaščice itd. Tako se ohranijo delj časa sveže. Samo kruh moramo večkrat izmenjati, vsaj vsak drugi dan.
tresi s sladkorjem in cimtom in daj na mizo. Zraven lahko daš kuhane suhe češplje ali pa kako drugo ukuhano sadje.
Pečenjak s sirom. Pol kile domačega sira pretlači, primešaj 4 rumenjake in četrt litra kisle smetane, nato dodaj malo moke in sneg štirih beljakov, osoli in dobro zmešaj. Vse to stresi na vročo mast ter mešaj in peci kakor navadni pečenjak. A ko ga pa hočeš dati na mizo kot sladko močnato jed in ga napraviti še bolj fino, pa dodaj testu še malo sladkorja, pest rozin in malo limonine lupinice.
Polenta s sirom. Skuhaj bolj mehko polento. Kozo ali pa, če imaš, tortni model namazi dobro s surovim maslom. Nato namaži za prst debelo polente na dno, naloži v tenke koščke zrezanega ovčjega sira ali pa domačega kravjega sira, nato zopet polente in zopet sira. Nazadnje na vrhu mora biti polenta. Ko si kozo tako napolnila, polij povrh razbeljeno surovo maslo in deni peči v pečico. Ko se je polenta lepo rumeno zapekla, je gotova. Ako si dala v tortinem modelu peči, tedaj vzemi samo obroč proč. Če si pa pekla v kozi, tedaj obrezi z nožem ob robu koze, stresi na krožnik in daj na mizo.
Praktični nasveti
Prhljaj na glavi. Najboljše in najcenejše, obenem pa tudi popolnoma neškodljivo sredstvo proti prhljaju na glavi je jajčni rumenjak. Rumenjak najprej dobro premešaj, oziroma stepi, nato dobro nadrgni z njim lasišče, tako da pride povsod do kože. Pusti tako četrt lire na glavi, na kar izperi glavo s toplo vodo. S tem postanejo lasje mehki, koža na glavi čista in če to večkrat narediš, izgine nadležni prhljaj popolnoma.
Kadar pečeš zreške in kotlete, moraš po mesu prej vse žile prerezati, sicer se zreški skrivijo in skrčijo.
Gorčico (ženoi) ohranimo mnogo delj časa svežo, ako ji primešamo malo ml~ka in soli. To prepreči, da se gorčica prehitro ne posuši v odprti posodi ali če je že načeta.
V emajlirano posodo ne smeš vliti mrzle vode, če je posoda še vroča. S tem posodo samo pokvariš, da dobi kmalu razpoke.
Madež od saj spraviš iz platnene obleke ali perila, ako ga nadrgneš s krušno sredico in nato opereš še z bencinom. Lahko ga pa tudi nadrgneš s kredo in izpereš z vinskim cvetom. Seveda moraš nazadnje oprati madeš še z vodo.
X Sodnika je zapeljala. Biti sodnik, ni lahko. O tem priča usoda nekega preiskovalnega sodnika v Curihu, ki je moral soditi lepo ženo dr. Kaegijevo. Lepotica je prišla pred sodnika zaradi umora svojega ljubimca dr. Bertossa, katerega je iz ljubosumnosti ustrelila. Preiskava je bila poverjena sodniku Ortelliju. Lepa morilka je vpregla vse svoje čare da omehča sodnikovo srce. In res je dosegla svoj cilj. Preiskovalni sodnik se je do ušes zaljubil v njo. Ko je pa hotel lepo grešnico poljubiti, je začela klicati na pomoč. Nastal je velik škandal, katerega posledice je najbolj čutil 58letni sodnik, ki je bil takoj upokojen.
X Iznajdba motorja, ki ga gonijo solnčni žarki. V Samarkandu je sestavil mladi ruski inženjer Risopoloženskij motor, ki ga bodo gonili solnčni žarki. Ruski listi javljajo, da razvija motor do 210 konjskih sil. Iznajditelj noče izdati skrivnosti svoje iznajdbe, dokler ni motor popolnoma izdelan. Inženjer je uverjen, da mu pojde vse po sreči in da bo mogel svetu čez nekaj mesecev izdati svojo veliko iznajdbo.
X Strahote italijanskih ječ. «Newyork Times» poročajo, da bo Francesco Nitti, sorodnik znanega italijanskega državnika, izdal v kratkem obširno knjigo o metodah, ki jih uporablja fašistični režim proti svojim političnim nasprotnikom. V knjigi se govori o srednjeveškem načinu mučenja teh nasprotnikov v italijanskih ječah'. Knjiga bo izšla v kratkem v Londonu in New Yorku ter bo
takoj prevedena na italijanski, francoski, nemški in španski jezik. Pisec te knjige je nedavno pobegnil z Liparskih otokov. Ker je sam izkusil mnoge stral^te, se njegova knjiga pričakuje z velikim zanimanjem. Zanimivo je tudi dejstvo, da so tajni fašistični agenti skušali preprečiti objavo te knjige, vendar pa je bil rokopis že v rokah ameriških izdajateljev.
X Strašen vihar v Angliji. Strahovit vihar, kakršnega v Angliji že več let ne pomnijo, je divjal v nedeljo popoldne nad vsem angleškim otočjem in nad Rokavskim prelivom. Vihar je dosegel hitrost 180 km na uro ter povzročil zlasti ob obali velika opustošenja. Vihar je odnašal strehe poslopij, lomil drevje kakor slamo in v predmestju Londona celo podrl stolp cerkve, ki se je sesul na sosedne hiše in dve porušil. 15 oseb je bilo pri tem ranjenih. Promet na ulicah je bil docela onemogočen. Mnogo ljudi, ki jih je vihar zalotil na prostem, je bilo ranjenih od opeke in podirajo-čega se drevja. Tudi na Rokavskem prelivu je bil promet skoro ustavljen. Več parnikov, ki jih je vihar zalotil na odprtem morju, je bilo v nevarnosti, da se potepe. Koliko smrtnih žrtev je zahteval strašni vihar, ni znano.
XStoleten zakonski par. Te dni sta praznovala v Tipperaryju na Irskem diamantno poroko zakonca Coughan, ki živita v srečnem zakonu že celih 80 let. Mož je star 109, žena pa 106 let. Kljub visoki starosti sta oba še čila in zdrava, posebno spomin imata izredno dober. Med drugim se dobro spominjata strahovite vremenske katastrofe, ki je divjala na Irskem leta 1883. Pred 102 letoma je Coughan prvič potoval s poštnim vozom v Dublin. Starec še zdaj obdeluje vrt, žena pa vzorno opravlja gospodinjske posle. Najstarejši Coughlanov sin je stA sedaj 78 let.
X Leninovo truplo kljub balzamiranju razpadlo. Bivši ruski državni svetnik Orlov je pričel priobčevati spomine, v katerih opisuje med drugim zgodbo, nanašajočo se na Leninovo truplo. Kmalu po smrti očeta boljševiške revolucije se je razširila med ruskim ljudstvom vest, da je Leninovo truplo, ki so ga balzamirali, da bi ga ohranili, kljub balzamiranju razpadlo. Neki harkovski visokošolec je vprašal svojega profesorja, zakaj je Leninovo truplo razpadlo. Zato, ker je bilo slabo balzamirano, je odgovoril profesor. Zaradi te izjave je bil profesor takoj odstavljen. Vendar je pa dobil zadoščenje, kajti ko vesti o Leninovem truplu le niso hotele utihniti, je naročila vlada profesorju Abrikovu, naj spravi to mučno zadevo s sveta. Abrikov je pa odločno zahteval, naj mu dodele odstavljenega harkovskega profesorja zdravnika kot enega najboljših strokovnjakov. Orlov pripoveduje, kaj sta doživela učejaka v Leninovem mavzoleju. Ko sta odprla Leninovo krsto, sta našla truplo gnilo in strašno nabreklo. Celih šest dni sta delala učenjaka v mavzoleju in ves čas nista od gnusa ničesar jedla. Leninov mavzolej je stražila cela stotnija boljševiških vojakov. Neke noči so pa prinesli v mavzolej drugo truplo, najbrž nekega vojaka. Skrivaj so pa odnesli iz mavzoleja gnilo Leninovo truplo. Čez šest dni se je zgodil čudež. Gnilo Leninovo truplo se je naenkrat pojavilo kot dobro ohranjena mumija.
X Svojih očetov se odrekajo. Sovjetska vlada še vedno preganja bogate kmete, trgovce in obrtnike, češ, da so največji boljševiški sovražniki. Otroci preganjanih so pa v državnih službah in iz strahu, da bi ne bili odpuščeni, nočejo več priznavati svojih očetov. Kijevski list «Proletarska Pravda« je uvedel celo posebno rubriko «Očetov se odrekajo», v kateri objavlja izjave sinov in hčera premožnih očetov. Tatjana Slovačevska piše v tej rubriki, da se preživlja sama in da s svojim očetom popom Vasiljem Slovačevskim nima ničesar skupnega. L. P. Maleško piše: «Leta 192^ je postal moj oče dijakon in služabnik pravoslavne cerkve. Leta 1928. je postal pop. Čim sem zvedel, da se je pridružil sovražnikom revolucije, sem prekinil z njim vse stike. Svečano izjavljam, da ne priznavam več svojega očeta, ker je sovražnik proletarijata.s Tudi Vasilij Carikov je zatajil svojega očeta, ker je premožen kmet in kot tak sovražnik boljševikov.
X Bljuvanje nevarnega ognjenika. Znani ognjenik Mont Pele na otoku Martinique, ki "je leta 1902. popolnoma uničil mesto St. Pierre in zahteval okrog 30.000 človeških življenj, je pričel zopet močno bljuvati.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS\
Hudobni Mihec.
♦Dragi Mihec,» se huduje tetica, ki je prišla na obisk, «kaj se ti igraš vedno le s porednimi dečki?»
«Da, tetica!«
«To je zelo čudno. Zakaj pa se ne družiš raje S pridnimi fantki?«
»Ker tega ne dovole mamice pridnih dečkov.«
Jeza.
«Zakaj gledaš tako mračno?«
♦Pravkar sem se hotela nad nečem jeziti, pa sem pozabila, nad čem...»
Ni rib.
Tujec: «Ali je to prestopek, če v vaškem potoku nalovim nekaj rib?«
Vaški stražnik: «Prestopek? Ne, pač pa čudež...»
Zaradi poljuba.
Mamica je videla na vrtu svojo hčerko, vso objokano v družbi mladega gospoda ter je po njegovem odhodu hotela vedeti, zakaj je jokala.
«Gospod me je poljubil«, je izpovedala hčerka ž ihtečim glasom.
«Nesramnik! Zakaj me nisi poklicala?«
«Zato, ker mi je pričel groziti.«
«Kaj? 5e groziti si upa, predrznik!«
«Da! Rekel mi je, da me ne bo nikoli več poljubil, ako te pokličem...»
V vaški gostilni.
Gost: «V mleku, ki ste mi ga dali, je bilo gotovo pol vode.«
Gostilničarka: «Nemogoče! Prinesla sem ga baš od krave proč.«
Gost: «Potem pa vsaj ne molzite krav na dežju!«
IX. DRAŽBA
„DIVJE KOŽE"
se vr6l dne 27. In 28. januarja 1930. v prostorih velesefma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in tuji Interesenti. Kože vseh vrst divjačine sprejema
„Divja koža" Ljubljana
VELESEJEM do 25. januarja 1930
Čarovnik.
A.:	«Vidiš ga! Tistile mož tam je imeniten čarovnik!«
B.:	«Kako to?»
A.: Ko je zadnjič kazal svoje umetnosti v gostilni, sem mu jaz dal ponarejen stotak, a on mi je vrnil pravega...»
Listnica uredništva
Limbuš S. B. Potrpite, da jih prečitamo.

Čitajte!	Naročajte!
PAVLI H A
Izhaja mesečno. — Dobi se v vseh kn igarnah in trafikah. Cena 2 Din. Kdor je prijatelj nepokvarjenega in izvirnega slovenskega humorja, naj takoj naroči list pri upravi «Pavlihe« v Slovenjgradcu.
Kolporterji za vse kraje se iščejo.
					
	Be	l i z 0	b	• \ e	
BOLEZNI
kot prehlad, španska hripa, artrite, revmatizem, živčne in druge bolezni najlaže dobijo oni, katerih kri vsebuje mokračno kislino. Omenjeni strup se pri hladnem in vlažnem vremenu zgoščuje ter ovira in zatvarja kapilarne cevi dihalnih organov in krvotoka, vpliva razdražujoče na poslednje in Cesto dovede tudi do vnetja, kar je vsekakor opasno za organizem. Da se obvarujemo teh bolezni ter tudi za njih lažje lečenje je potrebno, da od časa do časa očistimo kri ter izločimo iz nje mokračno kislino. To se najbolje doseže s pomočjo svetovno priznanega čistila «Kalefluid» D. Kaleničenka. Ta razkraja in odstranjuje mokračno kislino in druge strupene materije iz organizma, kateri so vzrok vsakovrstnih opasnih bolezni. Zaradi tega je *Kalefluid» potreben vsem slabotnim, in sicer od raznih bolezni, vsled slabe prehrane ali slabe želodčne prebave, pomanjkanja spanja, duševne ali fizične preutrujenosti živčne prenapetosti prevelikih brig itd.
Brezplačno in franko se pošilja nov način pomlajenja in lečenja organizma okrepitev moči, zdravja, delovne sposobnosti in neutrudljivosti. Obrniti se je na: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič.
«Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah.
Zahteva te brezplačni
CENIK
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka dobra in cenena ura
Din 99-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
Din 120-
5letno jamstvo. 243
Razpošilja se le proti povzetju.
Z glavo ob zid
bi butnili, ko nas ponovno popade
naš zobobol . . .
Ako tudi Vi trpite na tem, tedaj samo nekoliko kapljic prijetno dišečega Fellerjevega Elsafluida na bombaž in v piškav zob, a na lice obkladek z Elsafiuidom — in bolečine prenehajo! „Elsatluid" zavarovan z zakonom! Že 33 let je povsod cenjeno, ter preizkušeno narodno sredstvo in kosmetikum Poiskusite ga pri ublaienju bolečin pri revmatizmu, gihtu, prehlajenju, nervoz-nosti, kot zaščito proti hripi; notranje na sladkorju, proti želodčnim krčem, slabostim in kašlju.
To pomaga!
V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din.
Po pošti: najmanj 1 zavoj z 9 poizkusnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Dva taka zavoja s poštnino in zavojem samo 102 Din. Naročila na naslov:
EUGEN FELLER, lekarnar STUBICA DONJA, Elsatrg 360
Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve EIsa krogljice, 6 škatljic 12 Din.
Vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek 7 Dia Zenftnf oglasi dopisovanja to trgovski oni asi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebe) 2 Din. Znesek le priložiti naroČila Oglasni oddelek .DOMOVINE*. LJubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno Jiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se do-Beže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vpo-rablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din 8—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti), dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55.	U
Na prodaj
večje posestvo bljzu glavne proge Št. Ilij—Pesnica, 23 oralov (največ njive, sadonos, vinograd), gosposka hiša, več sob, nova viničarija, ves inventar. Pojasnila daje lastnik Karel Lotz,
železnina, Maribor.	28
1000 dinarjev
Vam plačam, če z Ria-Balzamom ne odpravite kurjih očes, bradavic, trde kože itd. v treh dneh. Lonček 10 Din (predplačilo v pismu), 18 po povzetju pošlje: K. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška 10 a. Zastopnikom, drogerijam, lekarnam, velik popust.	8
Hlapca in deklo
poštena, trezna in ki imata veselje do dela, sprejme z dobro plačo In lepim postopkom slovenska obitelj za srednje poses#vo blizu Zagreba. Hlapec mora imeti i veselje do konj in kmetijstva. Dekla naj bo krepka, ne
premlada, ki dobro molze in zna krmiti svinje (do deset komadov). Nastop 1. februarja, a pri nastopu se vožnja povrne. Ponudbe treba poslati takoj na naslov: Ivan Kranjc, Zlatibor, pošta Dugoselo, kraj Zagreba.
Šafar,
preddelavec, trezen in pošten, 25 do 30 let star, samski, vešč vsakega kmetskega dela, se sprejme. Ponudbe na upravo «Domovine» pod «Dober in zanesljiv šafar.	25
Proda se 11 oralov posestva:
njive, travniki, gozd, 500 sadnega drevja, velika hiša, primerna za trgovino z vinom, s 14 velikimi prostori, gorica, velika klet Vprašati pri N. Cizerlj, Zavrč pri Ptuju.	15
Krojaškega vajenca
sprejme z .vso oskrbo Fr. Sešek, Medvode.
Gl silila direktno i z tovarne!
Zahtevajte takoj naš
brezplačni rlavni atal i
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
potir MARIBOR št,B-iG4.
Violine od 95 Din, Mandoline od 13G Din, Gitara od 207 Din, Ročno harmonike od f5 Din, Gramofoni od 345 Din, Tamburice od 38 Din
X ML
St. 125 budilka, 16 cm visoka^ dobro kolesje, 3Ietno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64*20. — Št. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem, pooljena in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58.
Katalog gratis in franko!
JBH. £5 1CF	JW JE2	Ljubljana 5 |
Prešernova ulica št. 4 rotokolinana tovarna up v Švici
LJUBLJANA, Mestni trg 15
rm
NA MALO	NA VELIKO
Ustanovljeno 1839 „ 62	Telefon 2282
Hrastov mah
češminjev s koreninsko in palčno lubje v vsaki množini kupuje in plača najvišje cene
R. Zjuckmann, Ljubljana
Ahacljeva cesta št. lO 17
v
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinOzdiavnik prof. di. Ketn. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naiočs
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasprotijflavne nošte}
PO VSEJ SLOVENIJI GRE GLAS: LE .DOMOVINA' JE ZA NAS!
On in Ona
>e Vam predstavljata kod mlad par. Strinjata se v vsem, tako tudi v vprašanjih negovanja lepote
i o zdravja..
Ako želite pravilno negovati Vaš obraz, Vaše •oke, tedaj dosežete to najbnl.e s Fellerjevimi Els.-i nuli zdravja in lepote, katerih delovanje tiči v njihovih medicinalniti sestavinah : «Elsa» milo. iz lilijinega mleka, posebno fino cvetlicno milo, napravi ti' žuo in mehko kožo «Elsa» .milo iz lilijine kreme, izrednega vonja,
bogatih svilnatih pen • <Eisa» milo iz t. m>-njaka, zelo blago, tudi za nego deteta
Elsa-« glicerinov« milo, uajb : e za razpokane roke
«Elsa» boraksovo milo. odlično preti solnčnim
pegam,-mozoljem in drugim napakam <Elsa» kairatiovo milo, razkužuje, najkoristnejše za pranje glave Kisa» milo za br.tje, bogatih gostih pen z raz-kužtvalnim delovanjem l'o poŠti 5 kom. Elsa mila na izbiro stane 62 Din franko ak 1 > se denar pošlje naprej; po povzetju 62 Diu.
<Elsa» Crt-me-pomada prrt solnčnim pegam in nečistosti kože, daje jjj ,>upljivost iu mladost Eisa» pomada za rast ias, najboljša zaščita
proti prhljaju in izpadanju las Po pošti < >a lončka ene. ali po tn lonček vsake Elsa pomade stane 40 Din franko — če se denar pošlje naprej; — po povzetju pa stane 50 Diu «Eli*a»-Shampoo, idealen prašek za pranje glave
en komad 3 Din 50 n Dan za dnem negujte telo z «Flsa» preparati '
To pomaga!
Dobiva se povsod! Kjer ne, izvoiite naročiti naravnost pri:
Eugen V. FeLer, lekarnar
Stubica Donja, Elsatrg 360
Sesiava živatsKega telesa, zdravila, ob-kladki. masiranje drgnjenje o načinu kako se žival prisili da je mirna, c Gvi ganju padlih ali »01 nih živali, o rai.ali ter kai |e storiti v
raznih slučajih nagle obotfcsti, ko; pri poškodovanji rogov,poškodbi ko pila in zakovanju pri prišču met parkiji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen.u, izpadu porooniit m maternice. V/.-padu danke, vnetju vimena, oriski, za-prtiu, koliki, napenjanju goveo 11 ovac, pri tu ihprec metih v požiralniku, pretresu možgan, solntarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan 1 s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti 10 knjigo.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke,
.TRIBUNA" F B.L., tovu. na dvokoles in otroških vozičkot
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Bolni na pljučih!
Več iisož osdravli* nih !
Zahteva te t koj knjigo o moji
novi umetnosti hranitve
si je rešila že mnoge. Porabi,a se lahko ob vsa kem načinu življenja in pomore, da bolezen pre premagamo. Nočno potenje lil kašelj prenehata, celotna teža se poveča, postopno poapnenje pa odstrani bolečine. Resni možje zdravuiške znanosti potrju jt-jo izvrstnost moje metode in jo radi odrejajo. Čim prej pričnete z mojim načinom hranjenja, tem bolje.
Fopolcoma brezplačno dtbite mojo knjigo, iz kateri boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker razpošlje moj zalagatelj vsega samo 10.000 komadov brezplačno, pišite takoj, da se boste tudi Vi iahko prištevali med srečne prejemnike te knjige.
Georg Fulgner, Berlin -Neukoln
Ringbahnstrasse 24, Abt. 621.