11. štev. V Ljubljani, Četrtek 13. januarja 1921. iv. leto. Za Ameriko celolotno "Mno Oglu. porabljenem v. 1 mm vigok ter' iiiok prosto* za tnkrAi ta večkrat popust, Velja v Ljubljani in po pošti: «10 JctO . . K 360* — pol leta . . . „ 180-— četrt leta . . . „ 30-— la mesec , . „ 30 — Za inožerastvo: celo leto ... K 480*—■ J01 leta. . . . „ 240'-« 'flrt Ie!a .. . „ 120*— •a mesec ...» 40'— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žtev. 6/1. Telclon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telcion štev. 44. ~ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. 8e naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. —• Dopisi raj se Irankirajo. — 1 Rokopisi se ne vračajo. rrmrr: Program slavnostne otvoritve konsti- tuante. Beograd, 12. lan. (Izvirno poročilo.) Vlada Je sestavila končni program za slavnostno otvoritveno sejo ustavotvorne skupščine. Seja se bo vršila v petek 11 (m. ob 10. dopoldne in sicer v zbornici koo. i stltuantc, na pa na dvoru. Prestolni govor bo prečltal re&enf Aleksander. Slovesnost te bo izvršila kolikor mogoče svečano. Re- gent se bo pripeljal pred ko.istltuanto na štlrlvprežnl kočiji, spremljan od cele suito In ki vijeve garde. Pri vhodu ga bodeta pozdravila min. predsednik Pašič in predsednik konstltuante dr. Ribar, ki ga bodeta po* vedla t zbornico, kjer ga bodo č»kaH ostali pos'anc). Včerapna seja konstituaute. Beograd, 12. Jan. (Izvirno poročilo.) Vsled negotovosti položaja so poslanci z veliko napetostjo pričakovali današnje seje konstituanie. keje so se udeležili razna komunistov in Radičevcev vse stranke. O Koroščevi skupini le bilo do zadnjega hipa negotovo, ali bo prisostvovala soji ali ne; udeležila sp je !o polnoštevilno, ravnotako tudi zemljoradniki in muslimani. Današnja seja je bi!« !e formalna. Otvoril jo je ob navzočnosti vseli ministrov s PaŠičcm na čelu predsednik dr. Ribar ob 10.20. Tajnik •Janjič ]e prečita! poročilo o zadnji seji in obvestil zbornico o dopisih, ki jih ie prejelo predsedstvo. Poleg običajnih prošenj, pritožb Ud. je bil tudi dopjs posl. Stojana Protiča o pogojni odložitvi mandata, <—-tani-o dr. Stanka Miletiča, da odstopa kot popredsednik zbornice, ker je bil med tem imenovan za ministra, naznanila o odložitvi več mandatov. Predsednik dr. Ribar se ie nato v kratkem, a iskrenem nagovoru spominjal umrlega finančnega ».bistra Stojanoviča in povdarjal njegovo neumorno delo za državo. Zbornica je poslušala predsednikovo po-smrtnico stoje In se na konci soglasno pridružila njegovemu vzkliku : Slava mu. Seja je bila nato zakllučena. Prihodnja seja bo v petek 14. t. m., ko se izvrši svečana otvoritev konstl-tuante s Čitanjem prestolnega govora. Beograd. 12. jan. (Izvirno poročilo.) Zaradi pravoslavnega Novega leta, ki se kljub izenačeniu koledarja praznuje po celi Srbiji kot cerkveni praznik, se Jutri ne bo vršila seja konstituante. Pač pa bo Pašič kljub praznikom nadaljeval svoja prizadevanja, razširiti vladno večino s pristopom te ali one izmed manjših skupin. Pašičeva pogajanja še vedno brezuspešna. Beograd. 12. jan. (Izvirno poročilo.) Sinoči le imel min. predsednik Pašič še eno konferenco z dr. Korošcem o možnosti vstopa jugoslovanskega kluba v vlado. Dr, Korone ie izjavil Pašiču, da njegov klub mma povoda spreminjati stališča, ki Ka. i,e zavzel pred prazniki, ker je ostal politični položaj nespremenjen. £ato ne more razpravljati o sodelovanju na vladi. Tudi z muslimani nadaljuje Pašič svoje razgovore. Ede« izmed muslimanskih voditeljev Je izjavil našemu dopisniku, da bi njegova stranka vstopila v Pašičev kabinet le. če se postavi na široko koalicijsko podlago. Razdelitev ministrskih portfeljevv bi, po njegovi izjavi, ne delala težkoč, ker muslimani lega vprašanja ne presojajo z nikakega Prejudiciranega stališča. Beograd, 12. jan. (Izvirno poro-* ulo.) Danes dopoldne in popoldne so bili sestanki med Pašičem in Davidovlčem na eni in delegati ze-mljoradničke stranke na drugi strani. Zemljoradnički klub je imel dopoldne in popoldne seje, na katerih je razpravljal o vstopu stranke v vlado. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo vodila pregovore s Pašičem. Jutri dopoldne imata Pašič in Davidovič ponovno sestanke z zemljoradniki. Beograd, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Nasproti včerajšnjim zatrdilom. da stopijo zemljoradniki v vlado, so presojali danes v parlamentu situaoijo zopet bolj pesimistično. Voditelji zemljoradničkeRa kluba se drže zelo rezervirano. Na vprašanja ali vstopilo v vlado, izjavljajo, da ie to zelo dvomljivo. Podpirali bodo sicer vlado v ustavni debati, v vseh drugih vprašanjih pa si prklrže popolnoma proste roke. Demisija francoske vlade. ~Na d,ai:5ilji !el tak°i odgovoriti na interpelacije zbormcM seji so bile vložene tri m- m ie zahteval odgoditev Nato ie terpelacije: Glede finančne politike zbornica s 463 proti 125 glasovom K, v razor°zitve Nemčije in odgodenje odklonila. Nato je kabinet R ede splošne politike vlade. Mini- odstopil.' J 0 nei Strski nredsedni.u- i mrm.n«, ™ JUGOSLOVANSKI KLUB IN PRISEGA. >-t ^c^ra^> 12- ten* (Izvirno porodilo.) Na vprašanje, ali nameravajo uam Jugoslovanskega kluba polo- t7-noi>riwe2 a*' ne’ ^ ^iavll eden fSik,?Ubr\pr,istašev Vašemu tkE nfi,n bo kh,b 0 ^čki ^Klepal oficielno šele takrat kndar postane vprašaj akutno. DeSvo" da so se č am Jugoslovanskem kluba udeležili današnje seje konstituante. še ne pomeni nikakesra *-reiu-disa, ker se bo vršila prisega onih Poslancev, ki Je še niso položili, šele v soboto ali pa v začetku prihodnjega tedna. PROTlC NI IZSTOPIL IZ RADIKALNEGA KLUBA. v. pograd, 12. jan. (Izvirno porodi Protič izjavlja v svojih giasiiiii tla so izmišljene vesti o ' ylu' naj bi ga on pisal Radiču greb, da radikal- nega kluba. Zatrjuje, da sploh ni pisal nobenega pisma ne Radiču, ne komu drugemu, in tudi ni izstopil iz stranke. Iz radikalnega parlamentarnega kluba bo izstopil le v slučaju. da bo prisiljen iz znanih razlogov odložiti svoj mandat v kensti-tuanti. DR. TAVČARJEV MANDAT. Beograd, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Na današnji seji konstituante ie prečital tajnik tudi dopis dr. Iva-j na Tavčarja, da se odpoveduje iz | zdravstvenih razlogov svojemu I nia?datu. Njegova odpoved se je izročita verifikacijskemu odseku, ki' ,° vpoklical na dr. Tavčarjevo mesto dr. Reisnerja. IZENAČENJE ŠOLSTVA. LDU. Beograd, 11. januarja. Prosvetni minister je izdelal načrt zakona o ljudskih šolah, s katerim se izenači šolsko zakonodajstvo vse kraljevine.. ’ ‘ '« MINISTRSKA KOMISIJA ZA TRBOVLJE. Beograd. 12. jan. (Izvirno poročilo.) Nocoj je v Trbovlje odpotovala interministerielna komisija, sestavljena iz načelnikov ministrstev za šume in rude, poljedelstvo, socialno politiko in notranje zo.l^ve. Komisija ima nalogo, da prouči od-nošaje med delavci in Trboveljsko premogokopno družbo. REGENTOV ODHOD IZ BOSNE. LDU. Sarajevo. 12. jan. Včeraj ob 14.30 le odpotoval regent s posebnim vlakom iz Ilidže preko Broda v Beograd. Spremljal ga le predsednik vlade dr. Srskič, orožniški poveljnik Mitrovič in okrožni načelnik Mikolič. Na kolodvoru se je zbralo mnogo kmetov in drugega ljudstva, da vidijo regenta, OPUSTITEV MINISTRSTVA ZA PREHRANO. Beograd, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Ker so se prehranjevalne razmere v državi toliko Izboljšale, da more oskrbovat) redno prehrano zasebna trgovina, je vlada sklenila, da opusti ministrstvo za prehrano. Z likvidacijo se začne takoj. Ono agende ministrstva, ki se moralo voditi Sc naprej, so pridelilo ministrstvu za poljedelstvo. DELO RAZMEJITVENE ; KOMISIJE. Maribor, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Vprašanje razvodnice od Sv. Lovrenca do Sv. Duha še vedno ni rešeno, ker od veleposlaniške konference v PaHzit, kateri le bila zadeva predložena, doslej še ni dospela odločitev. Po dovršitvi razmejitve na Štajerskem bo razmejitvena komisija začela svoje delo pri točki, kjer se spajajo naša, avstrijska in italijanska meja. Od tam se bo stopnjema določila meja južno od bivše koroške cone A pa do Koko-šenjaka. Komisija je sicer že začela razpravljati o tej meji, vendar pa se meritorno delo še ni pričelo, ker ji zato manjkajo potrebna navodila iz Pariza. ZADRSKI 1TALIJANAŠI PROTI EVAKUACIJI DALMACIJE. REVIZIJA RAPALLSKE POGODBE? Zadar, 12. Jan. (Izvirno poročilo.) Tukajšnji Ilalijanašl trdijo, da se evakuacija Dalmacije ne bo izvršila, dokler se ne sklene trgovinski docovor mod Italijo In Jugoslavijo. Zadrski Italijanašl zahtevajo, da se dogovor sklene pod pritiskom zasedbe Dalmacije, da se na ta način zaščitijo Interesi Zadra. Tudi se širijo vesti o reviziji rapallske pogodbe v tem zmlslu, da Italija vrne nekaj vasi v Istri In otok Lastovo in dobi zato otok Ullan prod Zadrom in nckal vasi v okolici mesta, OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU. Beograd, 12. Jan. (Izvirno poročilo.) Po odločbi notranjega ministrstva se bodo vršile občinske volitve v Beogradu 15. februarja t. I. Med meščani se pojavlja agitacija, naj se komunisti izključijo od pasivne volilne pravice. Snuje se tudi meščanska garda, ki bi bila naperjena proti komunistom. Kot najresnejši kandidat za načelniško (župansko) mesto pride v poštev bivši član naše mirovne delcgacije ing. Avra-movič. KOMUNISTI ZAHTEVAJO PARLAMENTARNO PREISKAVO. Beograd, 11. Jan. (Izvirno poročilo.) Komunistični poslanci so predložili predsedniku konstituaute predlog, naj se imenuje parlamentarna komisija, ki bo preiskala upravičenost naredb, ki jih ie Ves-ničeva vlada izdala proti komunistom. POŠTNA STAVKA NA POLJSKEM. LDU. Varšava, 12. jan. Del brzojavnih in telefonskih uradnikov je iz gmotnih vzrokov pričel stavkati. Vlada je pozvala uradnike, naj se povrnejo v službo in zapretila, da bo takoj odpustila one, ki se pozivu »e. odzovejo.. Umik Amerike. Loto dni je preteklo po podpisu ver-sa!;ke mirovne pogodbe. Francosko časopisje se spominja to dni v člankih Izpod peres najodličnejših državnikov a velikega treuotka«, ko je zastopnik Nemčije zastavil pero na dokument, ki naj bi bil po volji Clemenceaujev I zapečatil usodo Nemčije In Evrope vsaj za stoletje, C as je obrnil drugače. Gospodarska hrbtenica, ki je vzdržala In dobila vojno proti Nemčiji, Amerika, fe danes za zaver “ e Izgubljena. Evropska antanta, ki Je s pomočjo Zedinjenih držav nastopala kot enoten blok proti centralnim »Ham In proti Rusiji, je vržena danes v splošno evropsko krizo pravtako kakor kaka enodnevna cb-mejna državica na mejah starega ruskega carstva. Amerika je volila ln na voli&u so zmagali Wiisonovl nasprotniki. To pomeni: Iz Evrope proč! Amerika Amerikancem, a Evropa naj deda sama, kako se bo Izvita Iz gospodarske kuge, ki razjeda. Skratka: vojna 1914—1918 te le končala kot so so končale vse vojne doseda]. Wllaonovlh 14 do 22 točk je povzročilo samo nepotrebne stroške za reprezentativne la pisarniške Izdatke Ihte narodov. Novo Izvoljeni ameriški predsednik tlardlng le to z lepimi besedami ie parkrat povedal. Amerika vidi, da V Evropi ne bo še tako Iziepa prišlo do konsolidiranja pro- dukcije In kotizuma, poročila amertfklij strokovnjakov o naši delavni volji in moči so skoraj brez Izjeme negativna In Zedl-njene države so Izvedle svoj sklep: Evro* pl nikakega kredita! Seveda bo ta sklep vplival tudi na go« spodarsko življenje Amerike same. Ker n« zmaga Evropa plačlfulh sredstev za ameriške produkte, nstaja tudi produkcija v novem svetu. Delavci se odpuščajo, ker je Izdelanega blaga v Ameriki dovolj, a se nel Izvaža v Inozemstvo, ker amoriškl producent ne sprejema tuje valute, a ameriška po sedanlem kurzu ne zmore tujina, Ta zastoj v delu bodo Zedinjene države sc ved« regulirale z veliko večjo lahkoto, kakor pil bo Evropa regulirala kaos brezdelja In praznih skladišč, v katerem sc nahaja. To razmerje med dobro založeno Ameriko ter zapuščeno antanto bi ob spretnosti vodilnih državnikov lahko Izkoristila v prvi vrsti naša država za povzdlgo lastna valute na evropskih tržiščih. Zato je pa seveda treba pokazati zunanjemu svetu solidnega dela In trdne volje, kajti brez tega ni zaupanja, a brez zaupanja sosedov ne življenja. Kon&tltuanta mora v Interesu vsakega posameznika med nam! mairiiestlratl v najkrajšem času svojo žlvljensko moč. Umik Amerike Iz Evrope naj ji bo opti« zorihtl klic! STAVKA POŠTNIH NAMEŠČENCEV NA DUNAJU. Brzojavni ln telefonski uslužbenci se jim najbrže pridružijo. Dunaj, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Nocoj ob 6. so poštni nameščenci na Dunaju stopili v stavko. Vsi poštni uradi so ustavili poslovanje, še nocoj se pričnejo razgovori med unijo in vlado. Pričakujejo, da se bodo stavkuiočim pridružili tudi telefonski in brzojavni uslužbenci, ki bodo nemara jutri zjutraj začeli stavkati, ako se v zadnjem trenotku ne ugodi njihovim zahtevam. ŽALOSTNO STANJE AVSTRIJSKIH FINANC, Dunaj, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Narodni , svet se Je danes sestal k seji. Zvezni kancelar Mayr ie imel otvoritveni govor, v katerem je slikal žalostni položaj Avstrije. Nato je prišla na dnevni red razprava o gospodarskem dogovoru z Nemčijo in trgovinskih pogodbah z Romunijo in Jugoslavijo. Dr. Mayr ie dalje poročal o položaju, ki je nastal vsled stavke železničarjev in poštarjev in je karal njihovo postopanje, ker škodujejo državi s svojo grožnjo s stavko. — Zbornici ie bil med drugim predložen tudi finančni »akon za proračunsko leto 1920/21, iz katerega je razvidno, da znašajo državni izdatki 33.194,497.800, dohodki pa 20.655. 113.000 kron. Ne-glede na pooblastila, ki jih poseben zakon podeljuje finančnemu ministru, Je le-ta tudi pooblaščen, da izvede kreditne operacije do najvišjega zneska 3600 milijonov kron. tako da bi znašal primanjkljaj v državnem proračunu 13 milijard kron. STAMBOLIJSKI V ROMUNIJI. LDU. Bukarešta, 11. januarja. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijskl je dospel semkai i.* Je imel z zunanjim ministrom Take Jonescom daljši razgovor. Potem se le posvetoval z ministrskim predsednikom Avarescom ter izjavil, da stremi po tem. da se med obenia državama ustvari lojalno in prijateljsko razmerje. Jutri bo Stambo-lijskega sprejel kralj. Pojutrišnjem odpotuje Stambolijski nazaj v Sofijo. DEMONSTRACIJA KOMUNISTOV NA DUNAJU. Dunaj, 12. Jan. (Izvirno poroči-so.) Nocoj so komunisti priredili po zborovanju demonstracijo i>o mestu in so hoteli vdreti v Notranje mesto. Policiia pa jih }e ustavila in razpršila. Demonstranta le notekla brez posebnih dogodkov,' »JESENSKE GOSLI.« Dragi večer »Hudožestvenikov«. Tudi sinočnji večer »Hudožestvenesai teatra« je potekel dostojanstveno. Občudovan smo v najmanjše podrobnosti izdelano Isro g. Knlpper-Cehove, g. Masalitinova id ostalih nosilcev vlog, ki so drugače skromni drami dali živo notranjo vsebino. Nal koncu predstave je g. Levar poklonil gostom venec s slovenskimi trakovi. Dane« zvečer bo Hterarno-umetniiki večer, ki bo gotovo zopet nudil nekaj novega. Ali ne bi mogla gledališka uprava pridobiti rusktti gostov za uprizoritev Dostojevskega »Bratov Karamazovih«? Menimo, da bi ji zal takšen užitek bH hvaležen vsak ljubitelj gledališča! FINANČNE TEŽKOCE GRČIJE. KABINETI ODSTOPI? Pariz, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor, poročajo listi Iz Aten, se v Grčiji že pojavljajo posledice finančnega bojkota antant«. Finančne težkoče države so postale tako velike, da jim sedanja vlada ni več kos id da je treba v kratkem času računati z odstopom Rhallisovega kabineta. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 12. januarja* Valute ln devize. Zagreb: Berlin (vezano) 212—21^ Italija (vezano) 523—526, London (vezano) 550—558, Ncw York (vezano) 147—148, Pariz (vezano) 903—905, Praga (vezano) 173—175, S vica (vezano) 2200—2325, Dunaj (vezano) 22.55—22.25. Valute. Ameriški dolarji 146.50—147.25, avstrijske krone 23— 24, carski rublji 80, češkoslovaške kron# 165, napoleondorjl 472—475, nemške irar* ke 202—204, ronuiskl leji 194—198, Italijan, ske lire 510—520. Dunaj: dinarji 1860-1880, dolarji 662—666.50, Irancoskl franki 4140—4180, švicarski Iranki 10.550—10.620, češkoslovaške krone 796.50—802.50, madžarske krone 121—123, Italijanske lire 2357.50—2377« 50, nemško marke 982—988, poljske mark el 86,50—88.50. C url h: Berita 9.35, Ne\v York 639, London 24.07, Pariz 39.55, Milan 22.65« Praga 7.65, Budimpešta 1.15, Zcftreb 4.35, Varšava 0.85, Dunaj 1.45, avstrijske žigosane krone 1. Praga. Jugoslovanski dinarji 224, nemške marke 121.25, švicarski Iranki 1308.50, irancoskl Iranki 518.50, Italijanske lire 294, angleški luutl 313, ameriški dolarji 83.25, avstrijsko žigosane krone 12.20« poljske marke 9.50. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 0—1100« Jadranska banka 1825—0, Jugoslavensk« 598—ti02, Ljubljanska kreditna 900—920, Prva hrvatska štedlonica 9200—9300. RW ječka pučka banka 600—505, Prasko pismo. Praaa. 7. jan. 1921. Novo leto ic prineslo češkim komunistom nekai krerkih lekcil od vseh strani. Prezident Masarvk ie novoletni obisk vlade in parlamenta na hradu porabil za to da je oiicijelno zavrnil nesmiselne poskuse komunistov. »Ruske metode« so za nas na vsak način izključene in kakor smo videli, nemogoče zato. ker ie otrrom-tia večina tiašetra prebivalstva čisto drugačna. kot zaostalo rusko prebivalstvo: ironiia usode ie. da se le v trenutku, ko ie sovietska ruska vlada obiavliala dekret o koncesiiali ka-nitalizjna. i>ri nas delal nepremišljen rociializačni poizkus, na videz proti-kanitalističen.« »Ne moremo pripustiti. da bi se kakšna manišina nasilno oostavliala oroti večini in nie-nernu parlamentu.« »Sociializem. ki se opira na manjšin, princip, postaja anahronizem,« »Naoad na republiko kaže na popolno nenoznanle vsetov-ne in naše državne situaciie.« »Toda ne vre samo za potlačenie anarhič-n&ea naoada. temveč za to. da država in oarlamjent pristopita k pozitivni sociialni zakonodaji — k sociiali-zaciii.« Masarvk ootlaia tudi vladi važne direktive: »Vodstvo države se ne sme opotekati med pritiskom na levo in na desno. Ponavltam da le ivolitika tkzv. zlate srednie poti zato mnocokrat čisto zgrešena, ker ni druzeea kot neoremišlien politični empirizem in oomatiikanle nremiš-IjeneRa programa. Naši politiki, ki državno mislilo, moralo imeti svci pozitivni program, program, ki re-zultira iz znanstveno analizne dobe in njene razvojne tendence. »Ne bojte se. da bi hotel zaviti ila desno; toda tudi na levo ne krenem. Moj program ie obrnien vnanrel k oreani-čuemiu razvoju naše države.« V »Pravo Lidu« je socialistični prvak dr. Winter povedal par piav bridkih resnic delavstvu. Komunistično delavstvo s svoiim ravnanjem izpodkopava gospodarskemu žlvlientu države tla. ker vzbuta ne-zaupanie v tuiini. ki zato ne daie Češki industriil zaslužka kakor kažeio dejstva v iudustriii. ki se peča s ore-cfelavaniem svile in volne. Tei industriji so odtegnili bvicarli in Spanci dobavo surovin, ker se za nte vsled delavskih nemirov boje. — Delavci ooidcio v tulino premišljevat o svotl kratkovidnosti če bodo Industrije svoi obrat ustavile. Zato ie potreba, da se delavstvo vsestransko gospodarsko izobražuje. Gospodarska Izobrazba ie prvi temeli za reineduro. * Prae«! In ž nlo vred ves čaškl na-fod Žaluje. Naivečti prifeitell češkega naroda Francoz orof. Denis le mrtev. Mrtev ie mož. ki ie šele pred par tedni srečen stopil na češita tla. da lih vidi v svobodi, ki io le že zdavnan' pred svetovno voino prerokoval Umrl ie mož. ki le celo svoie živlienle posvetil razglabljanju češke zgodovine naislavneiše oa tudi naižaiostnelše dobe. Hus. Jlfl. Podle-bradski. Bela gora. to so mejniki Denisovega dela. Nad niiml oa velika vera in trdno prepričanje, da orlde 'dan svobode, ko bodo odnesli mrhovino (Avstrijo) in napravili prostor češkemu narodu. Z Denisom ie umrl mož. ki ima nevenljivih zaslug za spreobrnenje zapadnega mišljenja, ki je silno naklonjeno Avstriji — Habsburžanom. Dr. P—n. Demoralizacija in porota. Rodoljub, ki opazuje naše podivjane razmere, nam piše: Tatvine, ropi in umori so danes na dnevnem redu. Človek ni več varen življenja ne v svojem stanovanju, ne na ulici, najmanj pa na samotnih potih. Poleg tega pa imamo celo slučaje, ko je sin umoril svojo lastno mater. Človeku se ježijo lasje, ko f5-8® o takih nečloveških dejanjih- Vojna je pokvarila vse. posebno oa mlajše ljudi in celo otroke. Vsakdo bi rad živel v razkošju, a skoraj nihče izmed mlajših noče pošteno delati. Ker jim primanjkuje sredstev, kradejo, ropajo in morijo. A kdo je poglavitno kriv, da se taki čini ponavljajo dan za dnevom? Naša ju-stica! Že pred vojno ie bila hunia-nileta napram takim elementom le v kvar morali, danes pa jim je naravnost v potuho. Naši porotniki se navadno zedinijo v oprostilne reke, kjer bi bilo treba zavzeti drakonič-no stališče. Porotniki ne znajo razločevati, ali se ie hudodelstvo zgodilo po nesreči ali z zlobnim namenom. Potem pa še nastopi zagovornik in skuša napraviti iz zločinca pravega angcljca. Ves juridični aparat je na strani teh lopovov, za katere bi bila na mestu vrv okrog vratu- Sedanje razmere so izredne, zato pa le treba tudi izrednih kazni. Ko so bili pred 100 leti Francozi pri nas gospodarji, so v rajkrajšem času udušili vse take izrodke vojne, celo rokovnjače so ugnali. Zakaj bi sc ne postopalo tudi sedaj tako? — Treba bi bilo le par barab pobesiti, pa bo kmalu bolje. Pobijamo zveri, ki so nevarne ljudem in živalim, zakaj imeti usmiljenje z zverinami v človeški podobi? Bolje Je. da pogine nekaj nevarnih elementov, ka- kar da trpi zaradi te!/ tisoče in tisoče poštenega človeštva. — Mase iz katerih je vzeta večina naših porotnikov, imajo zelo zmedene pojme o državnem in javnem pravu, pač pa jih vodijo razredni in stanovski nazori. Kdor škoduje državi. v očeh teh ljudi sploh ni zločinec. Prijetega ponarejalca denarja vse omiluje; ljudje ne pomislijo, da škoduje državi, s tem pa obenem vsem državljanom. To je posledica, ker se ljudstvo še ni znalo uživeti v novi položaj, da imamo novo lastno državo- — (Priobčujemo ta radikalna, a žal le preveč upravičena razmotriva-nja. Skrajni čas je, da začnejo naši pravniki misliti na odločna sredstva ki bi inogla omejiti današnjo, strahovito se razširjajočo deinoralizaci-k>. Ali bi odprava porote razmere res kaj zboijšala, je veliko vprašanje. Razpravljalo se je o tem že mnogo, a mnenja so ostala deljena. Pač pa bo treba razmotrivati, ali ne bi kazalo izdati za današnje izjemne razmere tudi izjemnih zakonov, lei bi razne, javnosti posebno škodljive zločine, tudi posebno ostro kaznovali. Ure d.) Beležke. Po domače! Naš dopisni urad poroča iz Beograda, da je beograjska občinska uprava zahtevala od ministrstva za notranje stvari, naj se rok za občinske volitve v Beogradu podaljša, dokler se ne doseže sporazum med obema glavnima strankama, radikalci in demokrati. Komodno in domače si res predstavljajo upravo ti gospodje stran-karjil Samo če bodo nove volitve res še le. kedar pride do sporazuma j med strankama, zna Beograd še dolgo čakati na nie. Razna poročila. ItaUlaJ Sc ne Izpraznijo Dalmacije. Iz Zadra javljajo, da ne bo šo kmalu evakuirana Dalmacija. Komisar Bemvasitl je iz-JavH, dr. v tem oziru še nima nobenih In-9tntkc!]. Vsekakor pa se bodo pred Izpraz-njenjom Dalmacije kner.oval! konzuli. Za obnovo reda v Macedonljl. V vrinem ministrstvu se le vršilo dvoje posvetovanj, na katerih se ic razpravljalo o odredbah za vzpostavitev reda v Južnih krajih države. Teh posvetovanj so se uddežili vozni minister general Branko Jovanovič, načelnik glavnega generalnega štaba general Peter Pečič, poveljnik 3. arradjske oblasti general Milosavljevič, 5cf oddelka za Javno varnost Lazič In drugi. Sodi se, da bodo v nafikrajšera času ukrcniene najener-glčneiša odredbe proti roparskim Albancem In razbojnikom. Jugoslovanski kmetje prog Romunom. V nokateriii vaseh v Kllsuri je došlo do upora JugoslovensJdii sedjakov proti romunskim oblastem, ki plenijo med našim prebivalstvom. DošJo je do oboroženega spopada med Jugoslovanskimi scAJakl kn romunsko vojsko. Francoski poslank pri Pašlčti. Francoski poslanik na našem dvor« Je posetil ministrskega predsednika Pršiča kpt ministra za zunanje stvari. Švicarski konzul v Zagreba, Kraljeva vlada Je Izdala eksekvatur Juliju Schmlod-llnu, honorarnemu konzulu švicarske republike v Zagrebu za področje ttrvafcsfce, Slavonije in Slovenije, • SUka Iz madžarske korupcije. Iz Budimpešte poročajo: Policija Je danes aretiral* bivšega državnega tajnika v Kare- ni vladi, da Kalifornija ne bo priznala nobenega zakona, Id bi omogočil Japoncem pridobitev ameriškega državljanstva In posestva, Veleprolafarec Trnek? se bo dobro zavaroval. Po vzgledu madžarskih bofljše-vikov Jo Trocky poslal že cele kupe zlata v Ameriko. Po poročilih Lz Rima Je Trocky naložil v zadnjih štirili mesecih 80 milijonov zlatih rubljev v banki »Rio de Plata« v Buenos Airesu. Sodijo sicer, da so ti zlati zakladi namenjeni za boijšcviško propagando, a vse bolj verjetno je, da se Trockv zavaruje za bodočnost, čc bo enkrat v Rusiji njegove slave konec. Cisto po receptu Bela Kune, k Ije tudi pred svojim begom naložil mnogo denarja v inozemstvu. Ukrajinski upor pootl sovjetom. Uk ra, Jtnskl tiskovni urad Javlja Iz Cernovic: Po, noči 1. januarja so uporniki pri Jekaterlno-slavu dve najboljši boJjševiškl diviziji ob, koliil ln popolnoma pobili. Zmagoviti upor, nlki so zasedli Znamenkc, Kreinenčug, Je, katerinoslav, Nikolajev in Alcksandrovsk. Potovanje romunskega prestolonaslednika. Jz Soluna poročajo, da te romunski prestolonaslednik Karel odpotoval s p>-sebnim brzovlakom iz Bukarešto v Koti-stanco, kjer se je vkrcal na kontratorpe, dovko, s katero se je odpeljal v Pirej. Romunski prestolonaslednik ostane v Atenah (lo poroke s hčerko kralja Konstantina, ki bo koncem junija, ko bo končano dvorno žal-tvanje-radi smrti kralja Aleksandra. Gospodarstvo. lylievem zunanjem ministrstvu, Evgen* Bariho, ki Je zapleten v izsiljevaltu škandal. Bartha ie z drugimi Izvedel, da hoče Griinova voledrogerija prodati zdravila in Je, preteč z ovadbo, da gre za prepovedano kupčijo, izsiiH od tvrdke 440.000 kron. Zapri! so tudi njegove pomočnike. Italijanska vlada ln tuli komunisti. »Socolo« poroča, da Italijanska vlada ne bo dovolila, da bi se kdo izmed ekstremnih Inozemskih socialnih demokratov ude-leŽH italijanskega socialističnega kongresa. Vlada bo Izdala svojim organom navodila, naj se vsi inozemski ekstremni socialisti aretirajo, ako bi se Jim posrečilo priti preko meje. Italijanski državni podtaiulk za prehrano Solar! je dospel iz Londona v Pariz. Demlslja francoskega poljedelskega ministra. Iz Pariza sc uradno javlja ostavka poljedelskega ministra Richarda. Menijo, da bo njegov naslednik državni tajnik za prehrano Boumyr. Odstop francoskega poljedelskega ministra. Uradno se potrjuje ostavka poljedelskega ministra Richarda. Menijo, da bo njegov naslednik državni tajnik za prehrano Tlteumyre. Angleški voj«! minister Churchill je dospel s svojo soprogo v Pariz. Aretiran Irski poslanec. Kakor Javljalo londonski listi, so v Dublinu aretirali poslanca Irskega parlamenta Lyncha. Amerika izgnala Irskega politika. Iz New Yorka se poroča: Coršfcl župan O' CaHlahgan, ki se Je skrivaj pripeljal v Ame-rlko, Je btl Iztlran iz Združenih držav. Kalifornija proti Japoncem. KalifomsM 1 senat Je z vsemi oddanimi 29 glasovi spro-| Jel resolucijo, da se sporoči ameriški zvez- ssa VPRAŠANJE TRGOVINSKEGA • DOGOVORA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. Italijanski tisk se mnogo bavi z vprašanjem trgovinskega dogovora med našo državo in Italijo. Tako prinaša organ italijanske ljudske stranke »Giornale d’ ltalia« razgovo, z neko italijansko osebnostjo, ki je dospela iz Jugoslavije in ki izjavlja, da bi si morali Jugoslovani vstvariti^na Reki položaj, kakoršnega imajo Čc-hoslovaki v Trstu iis kakoršnega so imeli Srbi leta 1913. v Solunu, Jugoslovani naj bi imeli na Reki svojo svobodno cono s skladišči in opravami, kar bi se niti najmanj ne dotikalo suverenitete in integritete rešlce države. Po pisanju italijanskih listov je sklepati, da Italijani niso voljni, odstopiti nam luke Baroš. kjer bi bili v trgovskem oziru popolnoma neodvisni. Sploh bodo morali naši delegati, ki se bodo pogajali z Italijo v trgovskih in gospodarskih vprašanhb biti Jako oprezni, da nas Italijani ne prekanijo kot v Rapallu ter našo državo ne-le politično, temveč tudi gospodarsko zasužnijo. Nedavno smo omenili, kolike važnosti le za nas naša trgovska mornarica, katera mora prevzeti ves naš obalni in prekomorski promet. Tudi ribarenja na naši na ribah bogati obali ne smemo dovoliti Italijanom, kar bodo oni gotovo zahtevali. Ravnotako se ne sme dovoliti uvoz italijanskih vin, kajti naša država pridela toliko vina, da ga preostaja za izvoz. Na vsak način se ne sme zgoditi, da bi šli naši delegati na trgovinska pogajanja brez ekspertov za vsako stroko, kajti lahko se zgodi. da padejo delegati, ki ne pozna-io vseh posameznih strok, v pasti, ki jih bodo Italijani v svoji zvitosti nastavljali in katero imajo gotovo že pripravljene. Znano nam je. da so se Italijani pripravljali že v Rapallu, da se takoj po političnem sporazumu sklene trgovinski dogovor. V to svrho so imeli njihovi trgovinski eksperti pripravljen ves materija!, s katerim so upali naše na to nepripravljene delegate ujeti. Posebno so jih sk šali ukaniti z obljubami, da nam bodo zgradili in iinancirali potrebne železnice. Seveda so imeli v mislih samo načrte, ki bi bili v prvi vrsti v korist njihovemu trgovinskemu imperijalizmu na Balkanu. Glavno načelo našim delegatom pa bodi. da ne sklenejo trgovinske pogodbe za dolgo dobo. temveč za poskušnjo za kolikor mogoče kratek čas. Slovenske šole v zasedenem ozemlju. O slovenskih šolali v zasedenem ozeniliu se ie zadnji čas razvila v tržaškem nbvinstvu živahna debata, katero ie otvoril v »Lavoratorui prof. Aldo Oberdorfer. Njemu ie naj-orel odgovorila »Edinost«, sedal ua le začel odeovariati tudi »Piccolo«, v katerem replicira na Oberdorier-jeva izvajanja Gino Seraval pod naslovom »Slovanske šole v Julijski Benečiii«. Člankar se strinia z Oberdorfer-tem glede nazirania. da treba novim »podanikom Italiie« izviti iz rok vsako orožie zoner nezadovoljnost. Povdaria na. da se mora to zgoditi na tak način, da ne bodo ogroženi dnieresi italiianskc .monarhije. Zato ie potrebno, izvaia člankar. da primorski Jugoslovani predvsem pripo-z n a jo, da Italija ni poliglotna država kakor ic bila Avstriia. temveč država enotne narodnosti, obsegajoča manišine tujerodnih skupin. Potrebno le torel da vsi »državljani Italije« poznalo državni, t. 1. italijanski .Jezik. Čc ne bodo tujerodni italijan-^ ski podaniki vešči italijanščine, tim I skega nacionalizma in Iredentizma v ljudskih šolah, mora Italiianslca vlada ustyariti pogoie. ki bodo omogočali italijanskemu učiteljstvu. da se priuči slovanskim iezkom. To uči-telistvo bi potem nadzorovalo in poučevalo slovanske otroke, s čemur bi bila italijanska kontrola nad slovanskimi šolami popolnoma omogo- Glede sreduiih šol. gimnaziie ln realke v Idriii. zastopa člankar stališče. nai bosta ti dve srednji šoli ita-luanski. češ. da bodo absolventi teh zavodov itak primorani nadaljevati svoie študije na italijanskih univerzah. — Do tukaj člankar. Merodajne kroge pri nas opozarjamo na namere italijan. vlade. (Saj je »Piccolo* najbolj* njeno glasilo). Nikdar in nikakor se ne sme domisliti, da bo začela Italiia v šolah Juliiske Benečiiie s kulturno konjjolo. Menimo, da le naš narod v teh kraiih tako zrel in toliko razvit, da bo to Jcontrolo v svoi prid lahko opravila! sam in po lastnem prevdarku. brez pomoči Italijanov — priseljencev, ki bi hoteli med našim primorskim ljudstvom vršiti nepotrebno vlogo šolskih žandariev. ... ne bo odnrta Dot nikamor preko mel niihovih roistnih kraiev. V kraiih. kier prevladuje slovanski živeli, mpraio biti tudi šole slovanske. S tem nazorom se strinja tudi italijanska vlada. Drugače pa *e s slovanskim Jezikom v narodno mešanih kraiih kier tvorilo Slovani samo manišine. V takih kraiih se država ali občina ne more obvezati na vzdrževanie lavnih slovanskih šoi. Dovoliti bi se utegnila kvečjemu kakšna zasebna šola. kakor ie to n. pr. slučaj s slovensko liudsko šolo — v Trstu. Člankar prehaja nato na vprašanje sreduiih šol v zasedenem ozem-lm. Priznava, da imaio primorski Slovani pravico do ljudskih šol ter tudi do učiteljišč z nitliovim materinim fezifcom. V področju zasedenega ozcroiia ie slovansko učiteliiščc v Tolminu in hrvatsko učiteljišče v Kastvu. Ker na pripade KasJav oo raoallski pogodbi Jugoslaviji, bo morala ltalia poskrbeti, da se kastav-1 sko učiteilišče premesti v kakšen i druoi krat. pod nobenim pogoiem pa | ne v Rovini. Da sc pa prepreči razvoj siovan- r+ Koncosljonlranje delniških dražb f celi Jugoslavip. V našem ftnanSncm ministrstvu se J® Izdelala naredba, v smislu kateie se Imajo razširiti predpisi za ustanavljanje delniških dražb, veljavnih doslej le v Sibiu In Sloveniji, na podroCfl« vsa države. V bodoče bo torej treba pri snovanju nor/ih delniških družb prosU.l najprej za koncesijo trgovinsko ministrstvo. S tem bodo odpadle pritožbe hrvalaklh • 'oblt-nlh krogov, češ, da se Hrvatom ueialo v &Iavoiib! pri ustanavljanju delniških družb težave, katerih hrvatske oblasU ne delajo Siovaitc n na Hrvatsiom; na drugi strani bodo pr. 'eliale pritožbo slovenskih pridobitnih krofov, ki so se nasprotno pritoževati, da so se mnoga podjetja, katerim Je slovenska vlada odrekla dovoljenje osnovanja, podala na Hrvatsko tor da so tam delala kot delniške družbe na šikodo slovenske obrti. + Cene vipavskem« vinu. Vipavska zadružna ldet Je pokupila Jeseni mnogo po novem načinu spravljenega vina po 2 liri 70 cont. Zadnje čase Je kupčija * vinom nekako zaspala, dasl Je novo vino izredno trpežno in Jako. AIco so bo pričelo izvažanje vina v Jugoslavijo, morajo pasti pretirane cene dolenjskih in štajerskih vin. + Zacarinjenje srajc. Srajce se carinijo po kakovosti blaga, iz katerega so Izdelana prsa. To pa samo v tem slučaju, če se plača za malorljal, Iz katerega so izdelana prsa večja carina, nego za blago d )-tlčne srajce, V nasprotnem, slučaju se ca- rini po ceni blaga, Iz katerega Je nnrelena srajca. + Osnovanje lugosiovansko-italljanske trgovinske zbornice. Naše trgovinsko zastopstvo v Rimu bo imelo v kratkeim z zastopniki trgovskih kr Industrijskih podjetij v Rimu posvetovanje, na katerem se In osnovala jugoslovanskn-italijanska trgovdi*’ ska zbornica v Rimu. + Zmanjšanjo dela v osiješki tovorni vžigalic »Drava« d. d. Omenjena tvorni?« je zmanjša'a produkcijo, ker nima prostora za zaloge vžigalic, ki jih uprava monopolov noče prevzeti, dasiravno jih Je že bila kupila. Tovarna obratuje sedaj samo 3 i« pol dneva v tednu. Tovarna je v težkem položaju tudi zaraditega, ker vsled zabra« njenega Izvoza ne sme izvažati vžigalic. + Proučava spoja železniških prog Dalmacije In Bosne. V ministrstvu za promet se bo ustanovila komisija, ki bo Imela nalogo, prouči*■ so J železniških prog Dalmacije in Bosne. « + Srednjeevropska konferenca v Pragi. Koncc-m t. m. se bo vršila v Pragi konferenca zastopmkov srednjeevropskih držav., na kateri bodo obravnavah brzojavne zadeve. Konference se bodo udeležili zastopniki Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Romunske in Italije. + Kriza češkoslovaške Industrije. G položaju češkoslovaške industrije piše »Rude Pravo«, da se Je stanje Jablonške steklarske Industrije v zadnjem času nad vsa poslabšalo, tako da se bo morala v kratkem času produkcija znatno omejiti. Prav tako se Je poslabša! položaj v oblačilni in tekstilni nldustriji, ker sc Je ztiišalo naro* čevanje z Dunaja.• Pričakovati je tudi kriza v kovinarski industriji. + Trgovinski promet v Trstu Je bB meseca septembra m. 1. sledeč: Izvoz po železnici je znašal 680.144 kvintalov, uvoz 565.054 kvintalov, Izvoz po morju 212.159, uvoz pa 1,121.978 kvintalov. 31. avgusta Je bilo blaga v tržaških skladiščil: za 381.675 proti 385.837 kvkitalom 30. septembra. Meseca septembra le dospelo v tržaško luko 384 brodov Italijansko zastave s tovoTom 34-526 ton, 133 brodov medzavozniške zastave * tovorom 120.122 ton, ln 24 brodov tuje zastave s 196.503 tonami. V Istem mesecu Je zapustilo tržaško luko 391 brodov italbanske zastave s tovorom 37.791 ton, 132 brodov medzavezniške zastave s tovorom 83.522 ton in 19 brodov tuje zastavi* s tovorom 167.395 ton. + Lesna trgovina v Trstu zelo slabo uspeva. Povpraševanje z vzhoda je sko« ro popolnoma ponehalo, vsled čcsax so tržaške lesne zaloge prenapoljnjenc. Konku« renca ts Sedmoeraške s« občutno pozna. Egipt, kamor se ie mnogo izvažalo, išče sedaj le paralelno robo. + Pasivna bilanca madžarske rečne plovbo. Bilanca madžarske rečne paro-plovne družbe, d. d„ Izkazuje za zaduh dve leti velik deficit. Dohodki toh dveh let znašalo okrog 71 milijonov kron, obratni Izdatki pa okrog 74 milijonov. +' Nabiranje gradiva za trgovsko pogodbo * Italijo. Trgovska ln obtniška zbornic« v Ljubljani je pričela z redakcijo nabranega gradiva za trgovsko pogodbo z Italijo. Ker se Je pismeno kakor ustmeno ankete z dne 30. novembra 1920 udeležilo ie nekoliko interesentov, zato sklicuje zbornica pred končno redakcijo ponovno zborovanje na dan 17. Januarja 1921. Zbrnica px življa v«e korporacije ln tvrdke, ki dose-daj še niso poslalo svojih poročil, da to v. lastnem interesu nemudoma storijo, ker se prepozno poslana poročila ne bodo mog’a več vpoštevati. + Anketa o kmetijskih šolab. Pri poverjeništvu za kmetijstvo se je vršila dne 30. decembra p. 1. anketa zaradi nov.it kmetijskih šol v Sloveniji. Ankete so so udeležili ravnatelji kmetijskih šol, ravnatelj kmetijske družbe in dva strokovna referenta poverjeništva. Predsedoval je vodja poverjeništva dvorni svetnik dr. Vrtačnik. Referent je -bil kmetijski svetnik Rohrniaun. Anketa se ic Izrekla za ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru in za ustanovitev nižjih kmetijskih šol v Prekmurju ln na Gorenjskem. Tozadevni predlogi so bili po širši debati soglasno sprejeti. Fpšljjite naročnino! Dnevne vesti. — Pokojninsko -gavarovauie zasebnih nameščencev vodi še vedno »Začasen (?) obči nokoininski zavod v Liubliani« oo bivšem avstrijskem zakonu, oziroma novelah. Sicer so strokovniaki že davno izročili beo-eraiski vladi novo novelo, ki odco-varia novemu državnemu ustroiu in valutnemu razmeriu. toda novele ni iz Boce rada. Dosejlanie določbe so naravnost smešne in krivične. Nai-višii nlačilni razred obseea letne dohodke do 7200 K. Kdor ima tako »visoko« plačo — oomislite celih 600 K liesečno! — ta si mora celo nremiiio >am nlačevati. Ker so le redki iavm 'lameščenci z manfšo mesečno ulačo 'cot 600 K. so delodaialcl oopolnoma razbremenjeni. Nova novela bo vse te krivice odpravila. — - Nove talile za državno izpite na naši univerzi. Izpraševalnina za vsak državni izpit se le določila na 40 diuaiiev =. 160 kron. Kandidati ki dok a že io svoio ubožnost z lavna listino, moreio biti oproščeni iznraše-valnine popolnoma ali vsai na polovico. — Prepovedani nemški kornuni-siični listi in brošure, V naši državi le prepovedano razpečevanje komunističnega lista »Neue Blatter« z Dunaja ter brošur »Komunismus«, »Proletčir«, »Roter Staat« (Dunaj), »Sovjet« (Berlin), »Textilarbeiter« In »Sovjetrusslantl« (Berlin) ki se tiskajo v Nemčiji in Avstriji ter razširjajo z namenom, povzročiti nemire. — Še en jugoslovanski transport »z Rusije. Iz Bukarešte poročajo, da fe tja dospelo nekaj naših državljanov iz Rusije, kjer so se nahajali aosedaj. Izjavljajo, da so bili bolni, vsled česar jim je bilo nemogoče, povrniti se v domovino. — Osebna vest. Profesor dr. Jakob Žmavc na I. državni gimnaziji v LJubllanI ic Imenovan za profesorja na mariborski gimnaziji. — Letni certifikati za vožnjo po zniža* ni ceni na Južni železnici. Južna železnica izdaja tuid letos državnim nastavljencom, ki službujejo pri uradih, ležečih ob pro^I luž. železnico letne certifikate za znižano vožjno po južni železnici. Letni certifikat opravičuje za vožnjo z brzovlak! proti plačilu navadnih vozovnic za osebna vlake, za vožnje z osebnimi vlaki proti plačilu polo- , vlčnffli vozovnic za brzoVlake in stane z odpravnino in z državno koikovlno za I. razred 170 K; za II. razred 100 K; za III. razred 50 K. Nabavne tiskovine sc dobe na vsaki postaji po coni 25 par. Kdor naroči tiskovino direktno pri ravnateljstvu ju-2. Žel. v Ljubljani, naj priloži znesek 25 par v znamkah in za dopošHjatev ovoj z naslovom. — Posestvo Cirii-Meiodove družbe na prodaj. V Pobrežju pri Mariboru je na prodaj majhno posestvo, ki je last družbe »v. UrHa ta Metoda v Ljubljani. f. Pravoslavnih otrok se nahaja v -jubSaa.nl okrog 20, ki obiskujejo ljubljanske lavne ljudske in meščanske šole. — Za vladnega komisarja v Mariboru je imenovan Ivo Poljanec, dosedtj v Isti v ‘ k — Redni občni zbor Sokola v Konjt-cah se vrš! 19. t. ni, v dvor in! Narodnega d o m f. ob 20. — Slovenski odvetnik v Ameriki. Fran Lavše je napravil pretekli mesec v Ameriid odvetniški izpit in atvorl v Clevelandu svojo pisarno. Lavše Je rojen v Ameriki, toda je vzgojen kot zaveden Slovenec. — Viški Čudež. Naši vojaki, ki so se vrnili k italijanskega vjetnlštva, pripovedujejo, da pobožno Italijansko ljudstvo pozna Vič bolj kot Ljubljano samo. Povsod so jih podrobno izpraševali o velikem Čudežu na Viču. pri Ljubljani, kjer se Je prikazal opetovano v oblakih sv. Aniton Padovanskl z Jezuščkom v naročju prav nad prostorom, kjer stoji sedaj teinu svetniku posvečena župna cerkev. To zgodbo so razlagali duhovniki po Italiji s prižnic ter delili tudi podobice, ki so kazale verno sliko tega čudeža. Viškim v$etnIkom seveda id bilo o čudežu nič znano. Ako se Jo s pomočjo tega čudeža Iztisnilo iiz mošnjičkov lahkovernih Italijank kaj prida lir za gradbeni sklad viške cerkve, nimamo nič proti temu. — Zaljubljfen gospodar. Pod tem naslovom se nam je pred Božičem poročalo Iz Sevnice, da je Ant. DrstvenSek v Kame-mi hotel z nožem zabost! svojo sestrično, ki je služila pri njem za deklo, a Jo udaril z zaprtim nožem po glavi, da se je morala Iti zdravit v bolnico v Ljublano. Včeraj le pr Sla v naše uredništvo popolnoma ozdravljena dotična Katrlca s prošnjo, naj Izjavimo, da ni v nlkaki zvezi z ono objavo po časopisih ter je gospodar — bratranec tudi n! nameraval zabosti, temveč Jo Je v lezi Ic udaril z zaprtim nožem, V samostan pa šc ne misli Iti, temveč je vstopila v Ljubijati 1 v posvetno službo. — Nesreča pri sekanju drv. Janez Go-tar, posestnika sta Iz Drtlje pri Kamniku, Je napravljal v gozdu drva. Pri tom mu Je padla bukev na glavo tn ga Je vejevje pokopalo pod seboj. Pri padcu se Je elom'1 desno nogo ter se tudi drugače težko poškodoval, — Z voza le padla Marija Balta Iz Obrija pri Ljubljani, ko se je peljala na ovinku. Pri padcu so !e poškodovala na desni roki in desni nogi. Liuhljana. — Na naslov kr. policije. Zadnji čas nam je prišlo več plačilnih nalogov, odroma drugih tiskovin, v roko, katere vse so bile označene z c. kr. policijsko ravnateljstvo. Če ravnateljstvo že s papirjem hrani, pa naj sl vsaj nabavi štampiljko, da se ta c. kr. preštampitira s kr. Ravnotako tudi zelo neprijetno dime pasaute javljenje stražnikov svojim nadzornikom, ki se začne s pravim avstrijskim »Gospod N. N. pokorno javljam* Itd, — Pisarniški prostori za »Jugoslovansko Matico« bi sc pri dobri volji dobili v Narodnem domu, kjer Je nekako centralizirano naše društveno življenje. Bajc Ima tam neka stranka kar 4 sobe, ki gotovo vseh ne potrebuje. Tudi »Družba sv. Cirila In Metoda* Ima precej skrčen delokrog ter b: morda mogla prepustiti prvo soJx> svoj! navl posestrlmU — »Klub Primork* Je imel 7. t. m. svol občni zbor, na katerem se Je društvo definitivno ustanovilo. V odbor so bile Izvoljene: Ga. Marija dr. Debolakova kot predsednica; ga. Milena dr. 2erjav»va kot podpredsednica; ga. Minica dr. šorlijeva kot I. tajnica; ga Olga Zajčeva kot K. talnica; ga. Ma*a Gromova kot Magajnlca; ga Marija Kopačeva kot namestnica big. Odbornice: ga. Olga dr. Pecova, ga. Vida dr. Novakova, ga. Gostiša Maneta, ga. Llsčeva, ga. Zofija Strgarjeva, gdč. Marija Jugova, ga. Čehova. k — Odsek izobraževalnega društva »Bratstvo« začenja 15. t. m. ob 8. zvečor s predavanji v društvenem lokalu, Kersnikova ulica 6. Predava se o zadružništvu. — Vnovčevalnlpa za živino In mast v 1 tubllaol bo prodajala od danes, 13. t. m, dalje redno od 2.-4. pop. na prosti stojnici prekajeno prašičje meso, parklje !n glave. Kg prašičevega mesa velja 42 K, kg prekajenih glav 14 K ter kg prekajenih paridjov in kosti 8 K. — Podirati Je težje kot zidati, tako 9l moramo misliti, ako gledamo razvaline bivše ljubljanske prodilnice. Poslopja so se začela razkrivati in podirati pred en Im letom, saj se je Iz teh poglavitno pridobil materija! za obe stanovanjski hir »Jadranske banke*. Obe trinadstropni hiši sta že pod streho, podrtije tovarne pa 5e vedno stoije deloma brez streh, deioma že razkrito- kar ne more delati na tujce, ki Izstopijo na slavnem kolodvoru, posebno usodnega uttlsa. — Ljubljana mesto razkritih In podrtih barak. Tujcu, ki se pripelje iz tržaške smeri v Ljubljano, se prezenttra ob Tivolskem parku pravcata ciganska kolonija. To SO napol podTte In razkrite vojaške barake, v k.itenh podrtinah stanujejo še vedno vojaški oddelki. V Ljubljani Imamo dovolj modemih vojašnic, a vojaštva dosti manj kot rped vojno. Pri dobri voJji bi sc pač vse vojaške čele spravile v dostojne vo- jašnic?, one grde podrtije pa bi naj že enkrat l7jg!nile. n. Obrtniški ples se vrši dne 1. februarja t, 1. v gornjih prostorih K..Todnesa doma. — »Bol tced Invalidoma*. Na našo tozadevno notico 9. t. m. nam je vodstvo ki-. Invalidske šole poslalo sledeče pojasnilo: Invalida Volmajer In Jaklič sta se vedno prav dobro raeumela. Pretekli teden v sredo zvečer je pa prijel v šali VoHmajtr Jakliča z obema rokama za glavo ter ga objel. Pri tej priliki se Je pa Volmajer do-taiknl! Jakliča za brazgotino na sencih, lrl Jo Je Isti dobil v vojni. V sfinl bolečini je prijel Jaklič žepni nožlček, ne vedoč kaj dela, ln ž njim zabodel Volmajerja, ki ga je ranil neznatno. Oba se nahajata v fnva-lidnlci in sta zdrava. Sploh žive invalidi v najlepši slogi ter obiskujejo tukajšnje šolo ali pa se uče obrti pri raznih mojstrih. — Lajanje baskervlltskega psa — sredi Ljubljane. Kdor n« veruje, naj ga gre poslušat pred Hedžetovo hišo v Frančiškanski ulici. Iz dvorišča te hiše odmevi pasje tuljenje po cel# tedne, tako da Jc. že res prava In velika nadloga prebivalcem te olkolice. — Kurja tatvina. V noči od 10. na 11. t m. je šolski babici Mariji Cvttcl, v tak. Javni bolnici nek neznan kuril tat porezal vratove 3 kuram ta eni puri. Olave Je pustil na licu mesta, drugo pa Je rekvlrlral Le pri eni kuri Je Imel smolo, ter so h) dobili zjutraj v posekani bosti s prerezanim vratom mrtvo, — Fižol sl {e zatlačil v ušesa. Anton Novak, posestnika sta lz Most pri Ljubljani, Je igral i otroci »špano. Pri Igri sl Je utaknll fižol v desno uho tako gfioboko, da so ii morali oddati v bolnico. — Izgubila se le hranilna knjižica dne 5. t. m. v sredini Ljubljane. Pošteni najditelj naj Jo odda v našem upravnlštvu. Maribor. Novo Imenovani vladni komisar mest* Maribor, dosedanji gerent celjske občine Poljanec, dospe v soboto v Maribor ta prevzame posle vladnega komisarja. Seznam vseli mariborskih narodnih trgovin In podletil Izide prihodnje dni v zal >-gl slovenskega trgovskega ta obrtnega društva v Mariboru, ta sicer v obliki žepnega koledarja. Za slovenske trgovce ta podjetnike so na razpolago zbiralne pole, v katere naj se do 20. t. m, vpišejo vsi naši podjetniki. Za tisk In objavo bo vsak prispeval po 40 K, ki se bodo pobirale naknadno. Nobeden narodni trgovec ta podjetnik ne bi smel zamuditi te prilike. Knjižica se bo v velikem številu raadelila med ljudstvo, da bo poučeno, kie naj nakupuje svoje potrebe. Mariborske Sole zaprle vsled pomanjkanja premosa. Vsled pomanjkanja premoga je bilo zadnje dni več tukajšnjih šol primoranih, da ukinejo pouk. Upati je, da bo vsled končane stavke v trboveljskem premogokopu zaprtje šd trajalo le nokaj dni ta da se pouk zipoet OmogočL Krivda, da šole niso zadostno založene s premogom, zadene mestni stavbni urad, ki ga še vedno preveva iiemšknlarskl duh pre&nje dobe. Viničar Eferl, ki je pred nekdllloo dnevi v Spodnji sv. Kungoti z vojaško puško ustrelili eno žensko, več oseb ranil, Je P> besni v Nemško Avstrijo. Pred svojim odhodom je zagrozil, da bo ubfi še St'rl osebe, k! jih sovraži. Celje. Pogreb umrlega nadučitelja celjske okoliške Sole gosp. Atmlna Gradišnika, katerega poeemcljslke ostanke so prepeljali iz Gradca v domovino, se Je vrfill v torek ob 3. uri popoldne iz celjskega kolodvora na okoliško pokopališče. Udeležila sc ga Je mladina okoliških Sol z učitelji na četa ter mn oko drugega občinstva. BH Je dolg pogrebni sprevod, kateri Je pokazal, kako priljubljen Je bfl pokojnik. Pevsko društvo mu je zapelo na kolodvoru in na pokopališču žalost toke. Celjski Nemci prlreijajo neovirano svt-je zabave. V soboto 15. Jan. Imajo zopet veliko športno vesdico, na kateri gotovo zopet ne bo šlo brez hajlanja. Slovenci v Borovljah pa nismo smtili prirediti niti svojega Silvestrovega večera. Čudno razmere vladajo sedaj v Celju. Na najvišjih uradniških mestih sedijo va-čtnoma ljudje, ki ne poznajo naših prejšnjih razmer ter ne vedo koliko smo morali od Nemcev pretrpeti. TI gospodje ta njihove soproge, ki so večinoma nemlke, se počutijo najbo"jc v nemški družbi ter stremijo za tem, da se doseže »sporazum« z nem-čurjl. Neverjetno je, kako počaščene se čutijo tl ljudje, če pride v njihovo družbo kakšen Nemec, ki je popreje igral v Celju odlično vlogo. Ko se je n. pr. govorilo, da bo obiskal veselico cflepScvalnega društva tudi g. Tcppey, je zavladalo med temi damami veliko veselje in z žarečim! obrazi so s! pripovedovale: »Der alt« Teppey wird kommen!« — Oficirski ples na Aleksandrov rojstni dan Je b!l od teh dam tudi zamišljen kot nekak »Verbrfidenin.?sfest*, kakor se jc ena teh dam Izrazila In le Intervenciji odličnega celjskega Slovenca, ki mu Je bilo tega oboževanja Nemcev že preveč, se ie zahvaSltl, da se ta Škandal ni zgodil, — Gotovo smo tudi mi za sporazum z Nemci, a roko nam morajo oni prvi podati. Svetujemo za to tem »VerbruderuaiiS-festovcem«, naj ne tirajo naše potrpežljivosti do skrajnosti ter naj opuste to prekleto koketiranje z Nemci! Celjfkl carinarji se odlikujejo po eleganci ter luksiirjjoznem življenju. Čudno se nam zdi, od kod jemlje gospoda pri carini toliko denarja, da se lahko cele noči Sampanlzira. Čudimo se tudi, da je bil sedaj sprejet k carini neki K., ki je bil znn kot tod nemčur. Cene sladkorju so v Celju padle In sicer pri sladkorju v kockah od 72 na 64 K, pri zdrobljenem sladkorju pa od 60 na 58 oziroma 56 K pri kilogramu, Amcrikanskl sladkor pa se. prodaja od 48 do 54 K za kg. Primorje. Spomenik padlim beneškifcn Slovencem nameravajo postaviti Italijani v Šentpetru. Spomenik bo baje zelo velik. Italiianstvo Reke. Sedanja provizorična reška viftda sestofi iz 6 članov. od katerih so 4 hrvatski rene-eatie s Pristnimi hrvatskimi imeni: Grošič, Rubinič, Stidič in Belašič. D’Annunzio ie na »pristnost« reške-sra italiianstva res lahko ponosen! NAGRADE TU- IN ONOSTRAN KARAVANK. Čitali smo, da je celovški škof dr. Hefter imenoval narodno izda-fico župnika Fainik-a za mestnega pridigarja v Celovcu, za njegove zasluge in delovanje za časa plebiscita v prid Nemcem na Koroškem, Od zanesljive strani smo pa zvedeli, da ie naša deželna vlada organizatorico ln voditeljico ženskih društev v plebiscitnem času na Koroškem, katera je vse svoje moči do skrajnosti posvetila samo za narodno delo, udeležila se vseh shodov kot govornica, neumorno delala na narodnem polju in se povsod najbolj eksponirala. pustila brez službe m brez plače. Tudi nekaj neverjetnega, da deželna vlada ukine plače definitivnemu učiteljstvu, katero ie službovalo na Koroškem in se sedaj klati po Kranjskem brez službe, (seveda izjeme sede na gorkem) brez vsakega povoda ln obvestila. Tako torej plačuje deželna vlada v Sloveniji narodne boejvnike. Naše narodne poslance prosimo, da se za te stvari zainteresirajo, ter take v nebo ’ rl-čeče krivice popravijo ln. da pridejo v resnici pošteni ljudje do olačila ln ne samo kričači, ki jam Je bilo narodno delo deveta briga. Šport in turistika. Sporstnl ple«, ki »e Je vršil 9. t. m. v Narodnem domu, Je popoflnoma uspel. Odbor S, K. Ilirije izreka vsem damam in g> spodoni, ki so s svojim marljivim, požrtvovalnim sodelovanjem omogočili prireditev h M pripomogli do uspoha, priznanje In zahvalo. — Športni Hub nirija. K. S. K. Ilirija objavlja: Član! nogometne sekcije, k! so dobili v uporabo klubovo opremo (čevlje, hlačke Itd.), Jo Imajo v dobrem stanju oddati Mubovemu gospodarju v četrtek !3. t m. ob 19. url v sobi Športne zveze, Narodni dom. SiuuSfec markaelle. Kancem tega tedna začne »Športna zveza« z preprlpravatnl za smuSke markacije. Iste se bodo osredotočile na Podkiluko z Izhodiščem Mrall Studenec. Markacije bodo ta kraj kjer J« tudi možnost pornočlšča spojfle * Mojstrano, Bledom, Bohinjsko Belo, Bohinjem, Rudnim Poljem ln Srednjo vasjo. Nadalje se bodo napravile ob ugodnih razmerah markacije tudi v Karavankah, Savinjskih ter KamniSkih planinah. Ruto določi znani zimski športnik gospod Badjura s pomočjo domačih gozdarjev tako, da bodo Iste gotovo najugodnejše Izbrane, Vsaka Izgotovljena markacija se bode posebej oftjatvfla. Sankališče t Bohtid«, 5d s® je za Božične praznike ln Novo leto vsled prcobilo zapadlega snega kakor tudi radi tega, kor Je bil sne« suh ln mokast le za sik) osna-žilo, se je z nastopom Južnega vremena popolnoma izdelalo ter ima sedaj pravilno obliko v ravnih črtah, kakor tudi pravilno Izdelali c okope v ovinkih. V sedanjem sta-i ivju nudi to umetno izdelano sankališče prvovrsten užitek. Vsakokratno stanje sankališča se bo planLnska pravica«, se bo prodajala dtic 21. januarja 1921 dopoldne ob 10, url na licu mesta v Kamniku na Sutul St. 15 po prostovoljni sodni dražbi. Izklicna cena, pod katerer se ponudb« ne sprejemajo zna-Ja 400.000 K. Dražbeni pogoji 30 na upo-gled pri g. dr. Fran Horvatu, notarju v Kamniku ali pr! .g. Mate Hafnerju, notarju v Ljubljani, 65 lilŠA (VILA) se proda v Mariboru po ugodni ceni z vrtom, na željo kupca tudi nekaj zemljlJča. Stanovanje takoj prosto ali pa se zamen;a s kmečkim posestvom. Naslov pri podružnici »Jugoslavije« v Mariboru. 14 PRVOVRSTEN OLASOVIR, violina, ena garnitura orlg. Meisener porcelana, obleka itd. se proda, Kle pove uprava »Jugoslavije«. 48 CISTO NOVO KOMPLETNO TURBINO s turbinim regulatorjem In vse stvari kar zraven spadajo takoj prodam. Pozve se v upravništvu tega lista, 60 KOMPLETNA SPALNA SOBA za eno osebo, ter jedilna soba, dobro ohranjena se proda po ceni. Resljeva cesta 12, II, nadstropje, levo. 50 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni stroj znamke »The Courler«, vpraSa in ugleda se v upravi »Jugoslavije«. 2461 Službe : KUHARICA ZANESLJIVA ?n poštena z dobrimi spričevali se sprejme v trajno službo. Ponudbe na hotel »Triglav« Sevnica ob Savi. 63 STAREJŠA GOSPODIČNA ali gospa iz dobre hiše, zaupna oseba »prejme v meščanso hišo v oskrbovanje gospodinjstva Ln potrebnih pisarniških del zlasti strojepisja itd. Vešča mora biti V, slovenščini !n nemščini v gov"ru in pisavi. Isto tam se sprejme oskrbnica za nazira-nje del s stanovanjem v vinogradu pod šifro »Trajno mesto« np upravo »Jugoslavije v Ptuju. 55 LOGAR na grajščino na Štajerscm se išče. Ponudba na upravo tega lista pod fctcv. 59. 59 1ZVEŽBAN AiSHANIK samostoien delavec, vešč vodstva meha-t ničnih delavnic, Izurjen v obratu, špecija-, list za razne tipe motorjev, išče primerno mesto. Nastopi takoj. Ponudbe na naslov! N. Ditmar, Domžale poštuoležeče. 3 Razno: DAJEM. V NAJEM dve stanovanji na Jesenicah, lepe moderna sobe. — 1 stanovanje 2 sobi, 1 kuhinja 325 dinarjev mesečno. — 1 stanovanje 2 sobi In kuhinja 300 dinarjev mesečno — vedni 3 mesece naprej plačano! Povprašati v hotelu »Triglav«, Jesenice. 58 IIRANO ZASTONJ dam rodbini, ki bi odstopila kuhinjo tea opoldne in zvečer eno sobo za serviranje abonentom. Dopisi pod »Dobra kuharica« na anončno ekspedicijo Al. Matelič. 67, PRAZNO MESEČNO SOBO išče bančna uradnica. Plačam dobro. Ce-> njene ponudbe prosim na upravo »Jugoslavije«. 51 STANOVANJE 3—4000 krcn nagrade dam takoj, kdor nit preskrbi stanovanje obstoječe lz 2 sob Iti kuhinje, vsaj pa ene sobe in kuhinje s prii tikllnaml, Cenjene ponudbe pod »Nujno« na upravništvo lista. 43 FRIZ1RANJE DAM IN MANICIJRA vsaki dan od 3.—7. ure. Olga Smcrkol, za-časno Ljubljana, Nunska ulica 19/II. 47 MLAD TRGOVSKI SOTRUDNlK išče meblovano mesečno sobo. Prijazne ponudbe prosim pod št. 2517 na upravo* lista. Krznarstvo Gradi Ste it. 7. Sprejme v stroj kože divjažin, katere popolnoma izgotovi v garniture. — Sprejme iste v moderniziranje. '* a\ 3E Gadje gnezdo je mjbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko zn malenkostno svoto 14 kron pri itn! Tiiiu v mm. Najlepše in sajcenejše darilo zusako priliko-je Moj zverinjak knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: v Zvezni knlfgarRl.MarlJIatrgS, »Zfezni liskami, Stari trg 19,1, RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjemterg.trgovci!. Lične žepne koledarje za leto S921 .Vera* roman O. \Valdowa je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K L v platno vezan 32 K. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Ilialni stroji Id stroji za Me. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji »Adler*. Kolesa iz prvih tov ar en, Dilrkopp, Styrla, Waffenrad. je otvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beograda in Novisada ter bode v položaju najceneje in nnjkulant-neje postreči celo Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim vse najceneje po dnevni ceni. Naročilo se naj direktno pošiljajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM, — Naslovi:'Pevec, Beška-Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zaniogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo deske, les in drogi. Slovencem so bodo brezplačno dajalo eventuelno informacije. Za nmogolirojna npročila se priporoča 2139 > J Rudoli Pevec. Oglas, Telefonske aparate namizne, najfinejše kakovosti, ponuja po zelo nizkih cenah IiM ZADRUGA i. l z e. z., Mana. Mm alta 10. Uprava vojno odečne radionice Vevče kod Ljubljano (že-ljeznička stanica Zalog) provesti čo dana 16. februara 1921, pu-tem oferlnlne licitacije, prodaju otpadaka stare vojničke obuče i odeče (kožnata čotrana i platnena furda) razne željeznarije, za tim novih čotranih i platnenih otpadaka nastalih prigodom krojenja nove odeče. Količina celokupno furde, koja se ima da proda, iznaša za- sada 177.564 kg. Uslove, po kojima čo ee izvršiti prodaja, kao i po vrstama složena prodati se imajuča furda, močo se pogledati sve do dana licitacijo u ovoj radionici — svakim radnirn danom za vreme uredovnih satova. Reflektanti moraju licitaciji lično prisustovati, jer se eventualno poštom — Hi telegrafski poslane ponude neče primati. Istovremeno sa ofertom u odvojenom zavoju položu ofe-ranti kauciju I to: naši državljani 10°/o, a slrani 20°/o od po-nudjenc šume. U ostalom vože zu ovu licitaciju odredbe zakona o nabavama vojnih potreba u vezi sa zakonom o državnom računovodstvu. Iz kaetlaiijc vojno oie(m talim Me M Pjai E. broj 1354, 5. januara 1921. v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavna vsaka množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) . -------------------------- tn e Pezsr! i Pavel In pevska drstita! ft^eilei pesmarica za msški zbor; žepns Izdsja li><15 cm Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. „ 7. Anton Hajdrih: Tri ofonu ava molče slonela, „ S. Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. „ 9. P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko. Vtaka pesem stane * K? u litodov io K, številka 7 In 8 Btaao po 2 kroni, 11 izvodov 20 kron. > Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg Slav. 8. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trs 8, Woifova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti in Dolami Lendava čistih brez odbitka rentnega davka. obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede unija nad 65,000.000 kron. 11 $1 2 lo Neposredno pod državnim nadzorstvom Odeovomi urednik Anton Peseh, Jilkjt »UCltdjska tjskarm« V Ljubljani,