Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
%
informativni
SJ glasilo ravenskih železarj
ravmeI ^	»
Leto 46	Ravne	na Koroškem, januarja 2009	št.	1
ZAKLJUČEN VELIK PROJEKT V SŽ OPREMI RAVNE
Linija za valjanje in preoblikovanje paraboličnih vzmeti
V podjetju SŽ Oprema Ravne smo v začetku lanskega leta, po nekajmesečni pripravi in usklajevanju tehnično-komercialnih pogojev, pridobili naročilo za velik in kompleksen eksterni komercialni projekt za zunanjega naročnika. To je proizvodna linija za valjanje paraboličnih profilov na vzmetnih listih, prebijanje luknje v sredinskem območju lista ter za različne obdelave na koncih listov. Naročnik linije je Styria Ressorts iz kraja Chatenois les Forges v Franciji. Ker gre za skupen projekt proizvajalca vzmeti in izdelovalca gospodarskih vozil Volvo, bodo vzmeti, izdelane na tej liniji, vgrajene pretežno v tovorna vozila omenjene znamke.
Valjčnica in razškajevalnik ter pozicionirni sistem za pripravo lista pred valjanjem
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Cilj projekta je bil izdelati fleksibilno proizvodno linijo z visokima stopnjama sposobnosti procesa in razpoložljivosti strojev, zagotoviti kratek čas, potreben za spremembo nastavitve z enega na drug tip proizvoda, in enostavno vzdrževanje. Razen menjave orodij na stiskalnicah se ostale nastavitve izvedejo samodejno po vnosu referenčne oznake lista na posluževalnem portalu. V linijo smo vgradili desetletne izkušnje gradnje strojev za potrebe vzmetarn, kar se odrazi v robustnih mehanskih delih in obvladovanju temperaturnih obremenitev zaradi vročih obde-lovancev, dovolj zmogljiv hidravlični sistem in visoko stopnjo avtomatizacije. Kakor vedno, smo upoštevali specifičnosti naročnikove tehnologije, vzdrževanja in posluževanja, tako da bodo šolanje, upravljanje in prevzem linije lahko potekali čim bolj efektivno.
V tehnološkem procesu izdelave vzmeti predstavljata valjanje in preoblikovanje koncev vzmeti, po razrezu vložnega materiala, prvo fazo izdelave. Razen ogrevalne peči, ki bo dostavljena neposredno k naročniku, so ostali stroji razviti in izdelani pri nas. Linijo sestavljajo v nadaljevanju na kratko opisani stroji oziroma sistemi, ki se raztezajo na površini 25 x 15 m. Po tem vrstnem redu se odvija tudi pretok materiala.
• Magnetni manipulator za nalaganje obde-lovancev s palete na linijo
Dvoosni manipulator ima na vertikalni osi nameščene magnete, s katerimi sloj za slojem nalaga vložni material s palete na verižni transporter naslednje enote. S pomočjo merilnega sistema in optičnih senzorjev ob nalaganju zagotavljamo ustrezen položaj materiala na transporterju in s tem zahtevano dolžino ogrevanja.
Stroj za valjanje paraboličnega profila
• Manipulator za nalaganje posameznih listov na transporter peči
Naprava zagotovi razmik med listi, ki potujejo v peč.
• Ogrevalna peč (proizvajalec Sistem Te-knik iz Turčije)
Material se ogreje na temperaturo okrog 950 °C.
• Valjčnica in razškajevalnik
Na izhodu iz peči valjčnica sprejme ogret list in ga transportira skozi razškajevalnik. V razškaje-valniku voda pod visokim tlakom in s stožčastim curkom brizga iz posebnih šob na površino lista. Ob udarcu curka na površino materiala se odstranjuje (lušči) škaja. Vodo pod tlakom (do 300 bar) zagotovi oljno-vodni hidravlični multiplika-tor tlaka. S filtrirnim sistemom se delci škaje in ostali trdni delci odstranijo iz odpadne vode.
• Pozicionirni sistem za pripravo lista pred valjanjem
Valjčnica transportira material naprej do sistema za pozicioniranje lista. Naprava poravna list na dolžino, po širini in debelini ter ga obrne v položaj za valjanje. Od tu je material pripravljen za prenos s servo manipulatorjem na stroj za valjanje.
• Stroj za valjanje paraboličnega profila
Je osrednji stroj na liniji, ki izstopa z najsodobnejšim načinom regulacije dveh linearnih, numeričnih hidravličnih osi, ki morata opisati zahtevano parabolično funkcijo profila. Za pogon valjev so uporabljeni hidravlični motorji, katerim smo dodali regulacijo navora med valjanjem.
Stiripostajna hidravlična stiskalnica za preobliko vanje koncev listov
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Stiskalnica za prebijanje luknje v sredinskem območju lista
• Stiskalnica za prebijanje luknje v sredinskem območju lista
List se z drugim servo manipulatorjem prenese na transfer stiskalnice, kjer se material ponovno pozicionira, hidravlični valj pa prebije luknjo.
• Štiripostajna hidravlična stiskalnica za preoblikovanje koncev listov
Servo manipulatorja št. 3 in 4 poslužujeta 1. in 2. oziroma 3. in 4. stiskalnico. Stiskalnice so opremljene s sistemom za regulacijo položaja pri ustavljanju v želeni točki in z regulacijo sile v razponu od 35 KN do 2.000 KN.
• Osem orodij za obrezovanje, prebijanje, stopničenje, signiranje ...
Orodja so enostavno izmenljiva. Skupaj z naročnikom je bilo veliko pozornosti namenjene enostavni zamenjavi rezilnih in oblikovalnih delov oziroma pripravi orodja za različne tipe listov.
• Hladilni transporter in transporter za ponovno združevanje listov pred razlaganjem
• Magnetni manipulator za razlaganje obde-lovancev
Po ohlajevanju na hladilnem transporterju se listi ponovno zberejo. Proces izdelave se zaključi z odlaganjem končanih obdelovancev nazaj na paleto.
• Manipulacijski portal z enim dvoosnim in s tremi triosnimi servo manipulatorji za po-služevanje strojev pod št. alineje 5 do 10
Servo manipulatorja št. 3 in 4 sta opremljena s sistemom za merjenje položaja lista, ko je ta
vpet v prijemalih. Na ta način se meritev in po-zicioniranje izvajata med transportom od ene do druge postaje stiskalnic.
Ostali sistemi, ki zagotavljajo proizvodni proces na liniji, so še:
• Hidravlični sistem s 5.000 I rezervoarjem, petimi črpalkami po 250 l/min in z 220 bar delovnega tlaka
• Vodni, pnevmatski in mazalni sistemi
• Električni sistem za okoli 550 kW inštalirane moči
• Specifični krmilni in regulacijski sistemi,
kot so: Siemens Simatic S7 in Siemens Sina-mics, Bosch&Rexroth HNC (Hydraulic Numerical Controlers), frekvenčni pretvorniki SEW, merilni sistemi T&R ... Ti sistemi so med seboj integrirani v aplikativne programske rešitve, ki jih razvijata naša programerja.
• Varnostne mehanske in električne komponente za posamezne varnostne cone, kot
so: zaščitne ograje, vrata, svetlobne zavese, varnostni moduli, stikala ...
• Stiskalnica za servis in nastavitev orodij
• Pomožna oprema za menjavo orodij na štiripostajni hidravlični stiskalnici
• Transporterja za transport odrezkov in odpadkov
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Potek razvoja in realizacija takšnega multidisci-plinarnega projekta je zelo dinamičen proces. Njegov uspešen zaključek bo v največji meri rezultat vloženega dela sodelavk, sodelavcev in vodij v projektni organizaciji (razvoj, proizvodnja, avtomatizacija, nabava in prodaja). Želel bi izpostaviti najpomembnejše lastnosti in kompetence sodelujočih, ki so potrebne za uspešno izvedbo takšnega projekta. To so:
• ustvarjalnost,
• ustrezna strokovnega znanja,
• sposobnost hitrega spoznavanja bistva problema,
• celovit način razmišljanja,
• organizacijske sposobnosti,
• sistematičen in pragmatičen načina dela,
• sposobnost predvidevanja dogodkov,
• sposobnost načrtovanja različnih mogočih scenarijev poteka projekta,
• sposobnost uspešnega motiviranja sodelavcev za doseganje cilja projekta,
• dober odnos do ljudi,
• zavestno in razumno prevzemanja tveganj,
• sposobnost zasledovanja in oblikovanja ciljev v najtežjih situacijah,
• vitalnost, progresivnost in fleksibilnost.
Koliko od tega nam je uspelo združiti, bomo kmalu izvedeli, saj se projekt približuje zaključku. V kratkem sledi predprevzem na Ravnah, konec januarja pa nadaljujemo z demontažo pri nas ter s
Specifični krmilni in regulacijski sistemi
Magnetni manipulator za nalaganje obdelovan-cev s palete na linijo
postavitvijo, z zagonom, s šolanjem in z vzpostavitvijo proizvodnje pri naročniku.
Prepričan sem, da je bilo in še bo vloženega dovolj napora in znanj, da bo linija dejansko postala, če že ne najboljša te vrste v svetu, pa vsej ena izmed njih, ki bo izstopala po modernizaciji, stopnji avtomatizacije, zanesljivosti delovanja, hitrosti valjanja, zagotavljanju kakovosti proizvoda, natančnosti obdelovalnih postopkov na njej ipd. ...
Ta projekt ni bil edini velik in zahteven v Opremi Ravne preteklo leto. Uspešno so bili zaključeni še številni drugi: projekta robotizacije v Dusseldor-fu (Nemčija) in v Poperingeu (Belgija), stiskalnice v Judenburgu in Leobnu (Avstrija). Končuje pa se prav tako dolg in zahteven projekt za Renault Revoz (Tvvingo Cabrio).
Zaradi vsega opravljenega se za vložen trud in napore ter za pomoč pri teh projektih zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem.
Mag. Marjan Kotnik, vodja razvoja
SŽ Oprema Ravne, d. o. o.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
PETROL ENERGETIKA
Širitev dejavnosti in rast podjetja
S prevzemom šestih projektov s področja pogodbenega zagotavljanja oskrbe in prihrankov z energijo v različnih krajih po Sloveniji ter s prevzemom Toplarne Hrastnik v letu 2009 pod svoje okrilje poslovanja v Petrolu Energetiki širimo energetsko dejavnost in razvijamo nove vloge energetike tako na področju industrije, javnega sektorja kot široke potrošnje.
■■■■
Nova bodoča poslovna enota Petrola Energetike, d. o. o., - Toplarna Hrastnik
TPF-projekti - izzivi prihodnosti
Med pomembne dejavnosti skupine Petrol in s tem Petrola Energetike sodijo projekti s področja pogodbenega zagotavljanja oskrbe in prihrankov z energijo. Zaradi vse višjih stroškov oskrbe z energijo postajajo projekti s področja zagotavljanja učinkovite rabe energije tako v industriji kot tudi v javnem sektorju vse bolj razširjena praksa. Kot posledica omejenosti investicijskih sredstev zlasti v javnem sektorju je poseben poudarek namenjen spodbujanju javno-zasebnega partnerstva v različnih oblikah energetske naložbene politike, ki jo izvajajo tretje stranke po tako imenovanem Third Party Financing modelu (projekt TPF). Glavna prednost za naročnika pred ostalimi
načini izvajanja in financiranja energetskih projektov je v tem, da pri TPF-projektih tehničnega tveganja, ki je povezano z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem, vzdrževanjem in zanesljivostjo obratovanja, ne prevzame naročnik, ampak v celoti izvajalec projekta. Poleg financiranja zajema izvedba TPF-projekta tudi projektiranje, vgradnjo novih naprav in agregatov, nadzor in upravljanje, vzdrževanje in servisiranje opreme ter svetovanje glede učinkovite rabe energije. Pri pogodbenem zagotavljanju oskrbe z energijo Petrol Energetika naročniku po izvedbi investicije v nove energetske naprave zagotavlja pogodbeno dogovorjeno količino energije ustrezne kakovosti
Foto: arhiv podjetja Petrol Energetika.
po dogovorjeni ceni. Tako kot pri zagotavljanju prihrankov energije je tudi tukaj temelj sodelovanja obsežna pogodba o zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, običajno sklenjena za obdobje od 5 do 15 let, ki ureja vprašanja lastništva naprav, tveganja, opredeljuje stroške in prihranke energije ter druge komercialno-teh-nične zahteve.
V skupini Petrol smo med prvimi v Sloveniji spoznali priložnosti, ki jih ponuja izvajanje TPF- projektov, ter izkoristili poslovne možnosti za njihovo izvedbo. V obdobju od leta 2004 pa do danes smo uspešno uresničili naslednje TPF-projekte:
TPF-projekt v podjetju Unior
Projekt temelji na izvedbi kogeneracijskega postroja za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) v kotlarni Dobrova v Zrečah z namenom zagotavljanja učinkovite rabe energije. Toploto iz SPTE uporabljajo za dogrevanje vode v termah Zreče in za daljinsko ogrevanje mesta. Proizvedeno električno energijo pa odkupuje Elektro Maribor in jo distribuira v zunanje elektro energetsko omrežje. Projekt za izgradnjo SPTE je bil dokončan v letu 2005 in od takrat obratuje skladno s pričakovanji ob zagotavljanju načrtovanih prihrankov.
TPF-projekt v podjetju Martex
Izvedbo projekta so omogočili trije pogodbeni partnerji: Petrol, Elektro Primorska in Martex. Na podlagi pogodbe o zagotavljanju učinkovite rabe energije je bil izveden kogeneracijski postroj za soproizvodnjo toplote in električne energije v podjetju Martex v Volčji Dragi. Izvedena pa je bila tudi rekonstrukcija tehnološkega dela proizvodnje keramičnih ploščic, ki je bila nujna za doseganje večje učinkovitosti pri izrabi toplotne energije in posledično pri zmanjšanju stroškov proizvodnje v podjetju Martex.
TPF-projekt v Tehnološkem parku Ljubljana (TPL)
Projekt je rezultat vlaganj v gradnjo energetske centrale na osnovi pogodbe o celoviti oskrbi z energijo med Tehnološkim parkom Ljubljana, Petrolom in Petrolom Energetiko. V energetsko centralo TPL je skladno z investicijskim projektom vgrajen sodoben trigeneracijski postroj, ki predstavlja visoko učinkovit način uporabe primarnega energenta, zemeljskega plina, za proizvodnjo toplote, hladu in električne energije. TPL je odprl svoja vrata konec leta 2007 in od tedaj ga Petrol oskrbuje s potrebno toplotno energijo, sanitarno toplo vodo skozi celo leto, hladom v poletnih mesecih, medtem ko proizvedeno električno energijo distribuirajo in prodajajo v zunanje elektroenergetsko omrežje.
TPF-projekt v Splošni bolnišnici Brežice
Projekt je rezultat vlaganj podjetja Petrol v rekonstrukcijo kotlovnice na osnovi pogodbe za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in dobavo energenta za dobo 15 let. Uspešnost iz-
vedbe projekta potrjuje podatek, da so od leta 2006, ko v bolnišnici obratuje nova kotlovnica, doseženi še večji prihranki energije, kot so bili določeni s pogodbenim zagotavljanjem prihranka in z dobavo energentov.
TPF-projekt v Psihiatrični bolnišnici Begunje
Tako kot projekt v Splošni bolnišnici Brežice je tudi projekt v Begunjah rezultat vlaganj podjetja Petrol v rekonstrukcijo kotlovnice na osnovi pogodbe o zagotavljanju oskrbe z energijo in dobavo energenta. Projekt rekonstrukcije kotlovnice s pripadajočo opremo v bolnišnici je uspešno izveden, saj oskrba z energijo poteka skladno s pogodbenimi določili ob zagotavljanju načrtovanih prihrankov.
TPF-projekt v Hutterjevem bloku v Mariboru
Projekt je rezultat vlaganj podjetja Petrol v rekonstrukcijo kotlovnice na osnovi pogodbe o prenovi kotlovnice in dobavi toplotne energije, sklenjene med Petrolom in Skupnostjo etažnih lastnikov večstanovanjskih objektov.
Lokalna, skupna kotlovnica v Mariboru - Hutter-jev blok napaja okoliške stanovanjske bloke s toploto in sanitarno toplo vodo. Kotlovnica obratuje celo leto ter oskrbuje z daljinsko toploto in s sanitarno toplo vodo 130 stanovanj v skupni bruto ogrevalni površini 15.500 m2. Na osnovi analize obratovanja nove kotlovnice lahko potrdimo, da daje pričakovane rezultate tako glede zanesljivosti obratovanja kot pri doseganju ustreznih parametrov in predvidenih prihrankov energije.
Petrol Energetika, d. o. o., prevzema Toplarno Hrastnik
Z organizacijo storitev celovite energetske oskrbe želimo v skupini Petrol obvladovati celoten proces od dobave energentov do upravljanja z energetskimi napravami in s sistemi pri končnih odjemalcih. Za izvajanje celovite energetske dejavnosti smo v skupini Petrol po modelu Multi Utility specializirano podjetje Petrol Energetika. V letu 2009 bomo od Sektorja energetika prevzeli upravljanje TPF-projektov in izvedli pripojitev Toplarne Hrastnik, ki bo predvidoma organizirana kot poslovna enota po vzoru Poslovne enote Štore, pripojene leta 2003.
Prevzem navedenih TPF-projektov in prevzem Toplarne Hrastnik nedvomno označujeta novo prelomnico v poslovanju Petrola Energetike, saj pomenita razvoj in širitev naše dejavnosti, kar je v trenutku vsesplošne gospodarske krize izjemno pomembno. Tudi v letu 2009 bo naša stalnica usmeritev v razvoj, kakovost in rast dejavnosti. V Petrolu Energetiki smo dobro pripravljeni na prihodnost. Smo drzni, inovativni ter znamo upravljati s tveganji. Prepričani smo, da je prihodnost na naši strani.
Petrol Energetika, d. o. o.
KOROŠKI KULTURNI MOZAIKI
Boris Pahor v gosteh na Ravnah
Boris Pahor, tržaški Slovenec, je eden najvidnejših slovenskih akademikov, velik borec za pravice zamejcev in eden izmed najprepoznavnejših slovenskih pisateljev v tujini. Prejel je Prešernovo nagrado, bil sprejet v francoski red Legija časti in nominiran za Nobelovo nagrado, 2. decembra lani je bil proglašen za častnega doktorja ljubljanske univerze, istega dne zvečer pa je prišel na Ravne, kjer se je z njim ob izidu njegove nove knjige z avtobiografskimi zapisi Moje suhote pogovarjal Mitja Čander iz založbe Beletrina.
95-letni pisatelj je s svojo energijo in z jasnimi ter s kritičnimi stališči navdušil številno občinstvo v Koroški osrednji knjižnici, kamor je prišel tudi zato, ker je ta knjižnica med redkimi naročala revijo Zaliv, ki jo je izdajal, leta 1971 pa je Pahor tej knjižnici podaril tudi rokopis knjige o boju tržaških Slovencev za obstanek. Obudil je spomine na življenje v multikulturnem okolju in na izkušnje z vsemi tremi totalitarizmi 20. stoletja: fašizmom, ki mu je bil izpostavljen kot Slovenec v Trstu, nacizmom, ki ga je strpal v koncentracijska taborišča, in komunizmom, saj je bil v Jugoslaviji zaradi objav o povojnih pobojih nezaželena oseba. Njegova kritičnost je ostala pronicljiva tudi zdaj. Matici očita, da je njena politika premalo odločna, preveč uslužna do italijanske vlade, ko gre za pravice Slovencev v Italiji, ki so manjšini zagotovljene že z mednarodnimi sporazumi izpred let. Opozarja, da se bo v razmerah globalizacije slovenski narod ohranil le z negovanjem svoje identitete, zgoščene okoli jezika in literature. To ni nacionalizem, pravi, temveč zvestoba svoji tradiciji. O položaju manjšin tudi Slovenci v matici, kiji pripisuje centralizem in provincializem, po Pahorjevem mnenju premalo vedo. Tudi v učbenikih je največkrat omenjen le požig Kulturnega doma, kaj več pa že ne. ... Pahorje na Ravnah znova potrdil, da je velik intelektualec, zvest slovenskemu narodu in jeziku.
A. Č.
POHIŠTVENA ZBIRKA GRADU RAVNE
Restavratorja pohištvu vrnila življenje
V razstavišču Koroške osrednje knjižnice je še do 8. februarja na ogled razstava Zgodba grajskega pohištva, ki je nastala v sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika pri izvajanju restavratorskih posegov na grajskem pohištvu.
Razstava prikazuje restavratorske postopke pri prenovi pohištva, govori o zgodbah posameznih kosov pohištva in jih v okviru stalne postavitve zbirke Grajsko pohištvo postavlja v obnovljenih ambientih knjižnice. V ravenskem gradu je več kot 40 kosov pohištva iz 17. do 20. stoletja, različnega izvora (iz Federalnega zbirnega centra, od grofov Thurnov in iz drugih ravenskih dvorcev).
V zadnjih dveh letih sta restavratorski mojster secesijski dvosed iz leta 1915
Boris Pahor v avtobiografskih zapisih Moje Suhote osvetljuje svoj literarni opus in celotno življenjsko izkušnjo.
Boris Pahor (rojen 26. 8. 1913 v Trstu) je simbol trdoživosti in neupogljivosti vsem mogočim preizkušnjam, ki jih vsakokrat premaga in preseže. V častitljivi starosti žanje priznanja za literarno, publicistično in uredniško delo in jih sprejema iskrivega duha in z živahno, tehtno, marsikdaj polemično besedo. Številni prevodi njegovih del pa potrjujejo veljavnost njegove literature tudi v drugih jezikovnih območjih.
(Povzeto po besedilu na zavihku Pahorjeve knjige Nekropola.)
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Aleš Senica in njegov pomočnik Bojan Paradiž iz Koroškega pokrajinskega muzeja (ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo RS, ravenske občine in Koroške osrednje knjižnice) restavrirala 26 kosov pohištva (tapetniška dela so bila opravljena na Madžarskem), ki jih je ob nekaterih neresta-vriranih mogoče videti na razstavi. Razstavljen je tudi restavratorski pribor, razstavo, ob kateri je izšla tudi zloženka z besedili mag. Simone Javornik, Simone Vončina in Aleša Senice, pa bodo popestrile tudi različne delavnice.
A. Č.
Neobaročna sedežna garnitura, 1870
Secesijska kadilna mizica, 1915
RAZSTAVA GUMBI
Zbirka Franca Pajtlerja
Novembra in decembra lani je bila na Prevaljah v Družbenem domu na ogled razstava gumbov.
Njihov lastnik Franc Pajtler pojasnjuje: »Ko je človek spoznal, da lahko iz kože ali blaga naredi oblačilo, je izdelal tudi prva sredstva za njihovo zapenjanje. Prvotni gumbi so bili iz jantarja in so imeli verjetno mitološki pomen. Ker so bili gumbi stvar prestiža, so jih uporabljali višji sloji, predvsem moški od 12. stoletja. V ženski modi pa sojih uporabljali že od konca 18. stoletja.
Skoraj ni snovi, iz katere ne bi izdelali gumbov. Sprva so uporabili naravne materiale: školjke, kosti, roževino, les, minerale in poldrage kamne, kasneje tudi usnje, bakelit, celuloid, porcelan in različne kombinacije teh materialov.
Že od antike dalje so bili popularni okrasni kovinski gumbi, izdelani predvsem iz mehkih kovin. Raznoliki primerki imajo pogosto pestro zgodovino in zanimive zgodbe. Posebna vrsta gumbov v zgodovini so bili zagotovo t. i. žalni gumbi, ki jih je uvedla kraljica Viktorija po smrti svojega moža Alberta (1861).
Gumbi, ki so bili stoletja dolgo dekorativni element, so danes, ko je funkcijo gumba lahko nadomestila zadrga, velikokrat spet le v dekorativni vlogi.«
A. Č.
raftom gjMit&i
Del Pajtlerjeve zbirke gumbov
Foto: motiv z vabila. F°to: Andreja Čibron - Kodrin.
KOTIČEK ZA ZDRAVJE
Demenca
Demenca (oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti) je bolezen, za katero zboleva vse več starejših ljudi, tudi zato, ker se podaljšuje življenjska doba.
V Domu starostnikov na Prevaljah imajo tudi oddelek Mavrica, v katerem skrbijo za dementne osebe.
Težave bolnikov so na začetku prikrite, pri pisanju spuščajo besede, med govorjenjem pozabljajo imena in poimenovanja predmetov. V glavnem pa še vedno vemo, kaj je tak bolnik želel sporočiti. Bolezen se poslabšuje, bolnik sicer še razume navodila in jim sledi, ne more pa slediti pogovoru. V poznem stadiju pa bolnik niti osnovnih navodil ne razume več. Ostaja pa neverbalna komunikacija, bolnik z demenco npr. zazna, da smo napeti. V njega ne smemo preveč »riniti«, znati pa ga je treba poslušati, dokler še govori, včasih ga je treba malce spodbuditi. Postavljati mu je treba jasna, kratka vprašanja. Ni primerno vprašanje, kaj bi jedel za kosilo. Vprašati ga je treba, ali bi jedel juho; tako lahko odgovori z da ali ne. Od nas je odvisno, ali bomo znali kaj izvleči iz njega.
Naj se sproži alarm, če nekdo pozabi delati tisto, kar je počel vse življenje (npr. gospodinja pozabi, kako se naredijo dunajski zrezki). Demenca lahko privede tudi do nevarnih situacij (bolniki se izgubijo; izpijejo čistila; prižgejo kuhalno ploščo in je ne znajo izključiti; ne znajo zapreti vode;
hujšajo, ker si hrane ne znajo več pripraviti, čeprav zatrjujejo, da jedo redno ipd.), zato je ob sumu na bolezen potreben pregled. Tako lahko preprečimo hude nesreče (bolniki zmorejo zakuriti sredi dnevne sobe).
Najpogostejši znaki bolezni
Pojavljajo se tudi težave pri prepoznavanju npr. svojcev, kar lahko spremlja nestrpno in sovražno vedenje. Iz tega sklopa težav so tudi problemi, ko bolniki tisto, kar vidijo na televiziji, pojmujejo kot resnično dogajanje. Svojce gotovo najbolj prizadene, ko jih bolnik ne prepozna več. Nekateri bolniki postanejo tudi nasilni, čeprav so bili vse življenje mirni, začnejo preklinjati in zmerjati. Za mnoge svojce je prav to, da jih bolnik ne prepozna več, prelomni trenutek, ko se odločijo, da ga dajo v dom.
Bolniki z demenco pogosto zaidejo, se ne znajdejo v novem, pozneje pa niti v starem kraju ne, tuje jim je celo lastno stanovanje. Zdi se jim, da stanovanje ni na pravi strani, v spominu jim je
ostalo stanovanje, kjer so nekdaj živeli. Stvari iščejo na nepravem kraju. Če ponoči iščejo WC, jim pustimo luč, da gredo v smer svetlobe, tako preprečimo padce in zlome.
Mnogi bolniki se ne prepoznajo v ogledalu, in to jih vznemirja. Nekaterim pa lahko opazovanje v ogledalu pomeni zaposlitev.
Ni pogosto, da bi bolniki z demenco opozarjali, da imajo težave, pogosteje se jim zdi, da so oni zdravi, da pa jim drugi kradejo, zato jih je težko spraviti k zdravniku.
Pogoste so tudi težave s presojo in z abstraktnim mišljenjem. Človek, ki je vse življenje varčeval, npr. kupuje stvari, ki jih ne potrebuje, zato je lahek plen za razne prodajalce, ki hodijo od hiše do hiše. Zlahka se ga da prepričati v nakup, ker nima občutka za denar.
Posebna oblika demence so tudi osebnostne spremembe, pa tudi spremembe vedenja in razpoloženja, čeprav je tipičen znak pozabljivost. Ta je »kriva« tudi za pogoste obtožbe in sumničenja bolnikov, da so žrtve kraj. Ljudje z demenco mnogokrat založijo denar, ker ga ne najdejo, si razlagajo, da jim ga je nekdo vzel, najpogosteje pa obtožijo zaposlene v domovih za ostarele ali svojce. Ker se ti najbolj trudijo okrog bolnikov, jih takšne obtožbe zelo prizadenejo.
Raziskave so pokazale, da je za bolnike najpomembnejše, da niso depresivni, da jim ni tesnobno in niso napeti. Depresija namreč zelo poslabša njihovo življenje. Zato je pomembno, da takšni bolniki pravi čas pridejo k zdravniku, saj je depresijo mogoče uspešno zdraviti.
Demenca (za zdaj še) ni ozdravljiva, se pa da težave lajšati
Tudi demenco se da zdraviti (uspešneje v zgodnjih fazah), pravzaprav se da težave le lajšati, bolezni namreč ni mogoče ozdraviti. Težava je, če bolnik noče k zdravniku (nevrologu ali psihi-
atru), ker pravi, da »ni nor«. Zato je pomembna odločenost svojcev. Bolezen napreduje, pri nekaterih hitreje, pri drugih počasneje. Šele ko gledamo nazaj, opazimo njen potek. Demenca se namreč začenja postopoma. Bolnika je načeloma, v skladu z njegovimi zmožnostmi, treba vključevati v dejavnosti. Če ostane pasiven, bolezen napreduje hitreje.
Svojci, ki skrbijo za bolnike z demenco doma, so zelo obremenjeni, tudi depresivni. Prizadene jih tudi t. i. psihološka smrt, ko bolnik ne prepozna več svojcev, ko je bolnik sicer živ, mi za njega pa ne več. Zato je pomembna pomoč svojcem, pomembno je, da se ti o bolezni seznanijo iz strokovne literature, da vedo, kaj vse se lahko zgodi. Svojo vlogo odigra tudi Spominčica, društvo za pomoč pri demenci. Skupin za samopomoč je v Sloveniji že dvanajst, na Koroškem jih še ni.
In kako preprečiti demenco? Kar dvesto bolezni se lahko konča z demenco. Najpogosteje pa je posledica okvare možganov, kapi in Alzheimerjeve bolezni. Za demenco zboli več žensk, saj te tudi živijo dlje kot moški. S starostjo se delež ljudi z demenco zelo povečuje. Medtem ko je pri 65. letih dementen le en odstotek prebivalstva, ga je pri 70. letih starosti že dva odstotka, po vsakih petih letih starosti se odstotek podvoji ... Strokovnjaki pričakujejo, da bo demence več tudi v Sloveniji, saj se življenjska doba podaljšuje. Večina vzrokov za demenco ni dednih, če seveda izvzamemo tiste, da ima nekdo »dobre« gene, da bo dolgo živel (s starostjo še namreč število obolelih za demenco veča). Verjetnost obolelosti za demenco zmanjšamo, če zreduciramo dejavnike tveganja za kap (visok krvni pritisk, holesterol, sladkorna bolezen, premalo gibanja ipd.). Omenjeni dejavniki tveganja povečajo tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
A. Č., zapis po predavanju dr. Aleša Kogoja
Vse več avtomatskih električnih defibrilatorjev na Koroškem
Na Koroškem je zdaj nameščenih 21 javno dostopnih avtomatskih električnih defibrilatorjev (AED), še devet pa jih imajo v zdravstvenih domovih. V Črni na Koroškem sta AED nameščena v Centru za usposabljanje, delo in varstvo ter v poslovalnici Nove ljubljanske banke (NLB). Tudi v Mežici in na Prevaljah sta AED v enoti NLB, vendar sta dostopna samo z uporabo kartice BA. Na Prevaljah imajo AED še v Domu starejših Na Fari, podjetju Lek pri vratarju in v mobilni enoti Gorske reševalne službe (GRS). Na Lešah so za namestitev AED izbrali osnovno šolo, medtem ko so ti aparati na Ravnah na Koroškem na razpolago v Športnem zavodu Ravne (v času odprtosti zavoda) ter v prodajalnah Inter diskont, Tuš in Mercator (v času odprtosti centra). V Slovenj Gradcu so AED v hotelu Vabo in Mercator centru ter v Mo-
bitel centru v Katici (zadnja dva sta dostopna v času odprtosti trgovine), v Dravogradu pa je AED nameščen v NLB ter v zdravstvenem domu. V Radljah ob Dravi imajo AED v Domu starejših in v mobilni enoti GRS, v Kotljah pa je postavljen v nezaklenjeno omarico na zunanjo steno pri pošti. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je AED nameščen pri gasilskem domu. Z AED razpolagajo tudi v zdravstvenih domovih v Dravogradu, Slovenj Gradcu, Mislinji, na Muti, v Vuzenici, Podvelki in v Ribnici na Pohorju. Imajo ga tudi Zasebna ambulanta Osojnik Ravne, ZZV Ravne in Medicinski center Jezernik Slovenj Gradec. AED je kupila tudi družba Petrol Energetika z Raven. Kmalu bodo AED dobili še v Libeličah.
A. Č.
POROČILA
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v decembru
Na ZGO-ju
4.	12. 2008 so poklicni gasilci v kovačnici Metala Ravne merili koncentracijo oljnih hlapov, 5. 12. 2008 so posredovali pri delovni nesreči v Opremi Ravne, 12. 12. 2008 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali proizvodne prostore v valjarni Metala Ravne, 15. 12. 2008 so črpali vodo v valjarni Metala Ravne, 16. 12. 2008 so po vklopu javljalnika požara pregledali proizvodne prostore Sistemske tehnike, 16. 12. 2008 so ob 12. uri ter ob 15.16 po vklopu javljalnika vode pregledali proizvodne prostore v valjarni Metala Ravne, 17. 12. 2008 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca Sistemske tehnike,
21. 11. 2008 so po vklopu javljalnika požara pregledali proizvodne prostore Sistemske tehnike,
22. 12. in 28. 12. 2008 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca Ter-
momehanike, 29. 12., 30. in 31. 12. 2008 so po vklopu javljalnika požara pregledali proizvodne prostore Metala Ravne.
Druga pomoč in intervencije
1.	12. 2008 so poklicni gasilci s ceste Čečov-je-Šrotnek odstranili podrto drevo in telefonski kabel, 5. 12. 2008 so policistom omogočiji vstop v župnišče v Kotljah, 12. 12. 2008 so na Čečovju pomagali občanu pri vstopu v stanovanje, 16. 12. 2008 so posredovali po onesnaženju potoka Suhodolnica v Starem trgu, 17. 12. 2008 so gasili dimniški požar na Prevaljah, 24. 12. 2008 so gasili goreče vozilo v Slovenj Gradcu, 25. 12. 2008 so ukrepali ob onesnaženju Suhodolnice v Podgorju pri Slovenj Gradcu.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Kadrovska gibanja v novembru
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Za določen čas so zaposlili dva nova sodelavca v Sistemski tehniki, v SŽ-Opremi Ravne pa imajo tri nove sodelavce za določen čas. V Strojih imajo novega sodelavca za določen čas in pripravnika. V drugih družbah ni bilo sprememb.
Prekinitve delovnega razmerja
V podjetju Stroji se je upokojil sodelavec, v SŽ-
Opremi Ravne pa so zabeležili eno sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi. V drugih družbah ni bilo sprememb.
Pripis: Objavljamo podatke le za družbe, ki še naročajo Informativni fužinar.
Po podatkih kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Informativni fužinar, št. 1, januar 2009. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: andreja.cibron@metalrav-ne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 790 izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
DRUŽBA ŠTEVILO	ZAPOSLENIH 30. 11. 2008	
PETROL ENERGETIKA		133
RAVNE		95
ŠTORE		38
TRANSKOR		44
T. K. RAVNE		2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD		14
SLOREST (ZGO Ravne)		29
SISTEMSKA TEHNIKA		259
SISTEMSKA TEHNIKA	ARMAS	17
STROJI		1 16
SŽ-OPREMA RAVNE		140
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
RAZVEDRILO
Svetovni književniki v premetankah
Navodilo: Iz desetih izjav lahko s prestavljanjem črk v poudarjenih besedah dobite imena in priimke besednih ustvarjalcev.
1. Bistroumni VETERANEC, utelešeni IDEAL humanosti, ki se mu VSE ponesreči, je podoben prozornemu SMARAGDU.
2. Osvajalec ženskih SRC ve, kam pes TACO moli, kadar mu v ušesih odzvanja REFREN: »Ti nisi mož, ti si CAPA.«
3. TRUME pesnikov so se pridružile novemu gibanju, saj je kupčevanje z mrtvimi TRHLINA krščanskih vrednot.
4. Ustvarjalnega vetra daj mi, EOL, da bom koval nesmrtne RIME o posebnežih vseh sort.
5. Ob srečanju z brhko lepotico sem - MIL, VRATOLOMEN mladenič brez VEČJIH ljubezenskih izkušenj - zardel kakor jesenski RUJ.
6. UDARNE besede so kar vrele z jezika, ko sem - PESNIK VESELJAŠKE narave - zapuščal vinski GRIČ.
7. PODLAGA mojega pisanja ni REALEN svet, pač pa je domišljijsko podzavestno sanjarjenje.
8. Včasih leži cel roman v ENIH samih prisrčnih, HECNIH in nagajivih očeh, kar daje romantični ERI zaljubljenosti poseben draž.
9. VREDNO posnemanja - pravi KAVALIRJI ostajajo VEČNI mladeniči.
10. Na UHO mi je prišlo, da so me politični TRGOVCI pustili na cedilu.
Miran Kodrin
ODOH 8013IA '01 A01iy» 3IA3f3yaNV NVAI '6 " 3NI3H H3I8NI3H '8 30d NV31V 8VDCI3 'L NI»Snd
DIA3f3DU3S d3aNVS»33V '9 A01N0IaID33 DIA3Cdnr 3IVHIN s 3^313014 'p d3Hini NLLUVIaJ £ V3dVdl3d 03S3DNV83 Z
vuasAvvs
S31N3AH3D 30 3309114 'I :9A4|say