>. S/7va Trto iggŠF YOdMCr jr A JSAHTH ~ /J^l &4UOT MsT Cv Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Milwaukee, Wis., prodajajo slovenski mesarji meso po sledečih cenah: round steak 12'/jc, sirloin steak 12c, roast beef 10c, meso za juho 7 centov, telečja pleča 9c, svinjska pleča 6c, svinjska rebra 5c, prekajene šunke 10c, slanina 12V-jC, prekajene kranjske klobase po 18c funt. Te klobase so pri naših mesarjih v Clevelandu za dva centa pri Ameriške šole so baje krive, da je med mladino toliko zločincev Atlantic City, New Jersey, 28. junija. Ravnatelj newyorških zaporov Sing Sing, warden Lewis A. Lawes, se je danes izjavil, da je sistem pouka v ameriških šolah kriv, da imamo danes vse ameriške ječe, zapore, ! poboljševalnice in mladinske za-ipore prenapolnjene. Lawes je govoril pred konvencijo National Educational Association, ki ima Demokrati glasujejo na konvenciji funtu cenejše. V nekem slovenskem oglasu iz Milwaukee tudi beremo, da tam prodajajo fino solatno olje za 79 centov galona, dočim se pri naših slovenskih trgovcih v Clevelandu prodaja od do 65 centov galona. Meseca maja je izšla v Buenos Aires, Argentina, nova slovenska revija, prva te vrste v Južni za člane učitelje in profesorje. Povedal je, da je resnica, da je današnja učna metoda v ameriških šolah znižala število analfa-betov do skrajnosti, toda pri tem je tudi ostala. Ameriške šole ne ustvarjajo nobenih značajev. "V svoji gorečnosti, da ustvari narodne ideale, je ameriška' šola prezrla posameznega učenca, ki Ameriki, ki si je nadela ime "Slovanski svet." Revija vsebuje 36 strani mesečno, in prinaša mnogo zabavnega in resnega berila, ter slike iz Evrope in Južne Amerike. Slovenski časopis "Slovenski Tednik," ki izhaja v Buenos Aires, Argentina, poroča: Slovenske gostilne v Buenos Aires so pred par leti rastle, kakor gobe po dežju. Vsak naš rojak, ki je razpolagal s par stotaki, in ki se je hotel osamosvojiti, je navadno začel z gostilno. In tako smo imeli lansko leto kar 14 več ali manj dobro., urejenih gosti-len. Nekaterim je "kšeft" sprva prav dobro nesel, dokler je bilo kaj zaslužka. Pozneje je pa kriza zadela tudi naše gostilne in jih skoro vse v teku zadnjih mesecev uničila. Mnogi so pri tem zgubili prihranke dolgih let garanja. Naši rojaki si pa morajo gasiti žejo z vodo, kar sicer ni ravno prijetno, toda na vsak način bolj zdravo. Razven tega pa moramo z veseljem bilježiti, da je ta kriza skoroda preprečila je bodoči državljan, šolska metoda je ustvarila pravo slast za najbolj senzadjonelno literaturo. Otrok v šolah ni poučen o nobeni reakciji glede življenske odgovornosti, um mu postane sicer agilen, toda ne dobi nobenega širokega obzorja, njegov karakter se nikakor ne kristalizira. Starši so tozadevno danes veliko boljši učitelji kot učitelji v šolah. Kjer starši pazijo na otroke, preprečijo zločin, a današnja ameriška šola tega ne more trditi." George Boston umrl V torek popoldne je preminul eden najbolj poznanih rojakov v Clevelandu, George Boston-Bo-štijančič, ki je svoječasno vodil trgovino na St. Clair Ave. in 58. cesti. Umrl je. v starosti 60 let. Tu zapušča, soprogo, hčer Frances in sina Harvey, pa tudi mnogo sorodnikov. Ranjki je bil doma z Dobrepolja pri Žužemberku, in je bival v Clevelandu 42 let. Bil je eden prvih slovenskih pionirjev, in je) svoječasno mno- številne pretepe, ki so bili na dnevnem redu, kar gotovo ni bilo v čast našega naroda v Buenos Aires. Dne 22. junja sta praznovala v Chicagi Mr. in Mrs. Gregor Gregorich petin dvajsetletnico svoje poroke. • ,, -o- Dnevna vprašanja 1. Kdo je predsednik Jugoslovanske vlade? 2. Kako se imenuje vas, v kateri je bil rojen Prance Prešern? 3. Katera je najmanjša država v Ameriki- in katera največja? 4. Ali vam je Poznana najvišja gora na svetu? 5- Kdo je komponiral napev k Pesmici "Oj večer je že, zvezde se bleste? 6. Kako se piše predsednik Jugoslovanske. Katoliške Jednote? 7. O katerem novem amendmnetu k ameriški ustavi bodo posamezne države letos in drugo leto glasovale? 8. Kdo postane predsednik Zedinjenih držav v slučaju, da sta odstavljena Predsednik in podpredsednik ali Pa oba hkrati umrjeta? 9. Koliko morate plačati poštnine za po-šiljastev paketov v Jugoslavijo? 10. Katera slovenska popoma j Jednota bo imela prihodnji me-j sec konvencijo in kje? O Lindbergh priča na sodni-ji, kako so ga hoteli potegniti za odškodnino Fleming, New Jersey, 28. junija. Tu se je pričela obravnava proti John Curtisu, gradilcu ladij v Norfolku, ki je dva meseca vlekel Lindbergha, češ, da je v zvezi s pravimi banditi, ki so mu odpeljali otroka. Curtis se je na priporočilo pastorja Peacocka in upokojenega admirala Burrage približal Lindberghu in ga vpra- Roljševiška vlada želi mir, toda ima pripravljeno ogromno armado Moskva, 28. junija. Sovjetska Rusija želi mir, po zatrdilu njenih voditeljev, ki pa imajo kljub temu pripravljeno ogromno armado za vsak slučaj. Civilna upr?va sovjetske Rusije govori o petletki in industrijah, toda vojaški oddelek vlade ima tudi svojo petletko in vežba rusko rdečo armado do skrajnosti. Kot j se je izjavil neki višji ruski častnik v rdeči armadi: "Mi bomo umrli do poslednjega moža, ko bomo branili sovjetsko Rusijo :pred Japonsko ali pred katerokoli drugo državo. Mi ne želimo j nobenega spora z nikomur, toda branili se bomo do zadnje kaplje krvi. Toda danes je očividno, da j je nevarnost vojne med Rusijo , in Japonsko minula. Tako v Ru-isiji kot na Japonskem so postali šal, koliko je voljen plačati, da j mu banditi vrnejo otroka. Curtis je izjavil, da zahtevajo banditi $25,000. In tudi potem, ko je Lindbergh plačal potom dr. j Condona $50,000 banditom za vrnitev otroka, je Curtis še vedno trdil, da je le on v direktni zvezi z banditi. šele potem, ko so dobili mrtvo truplo otroka, je prišla sleparija na dan. Odvetniki Curtisa trdijo, da je Curtis delal v najboljšem prepričanju, da dela prav, državni prav-dnik pa trdi, da je Curtis oviral poslovanje justice in da je kazniv. Lindbergh je natančno pričal danes pred porotniki, kakšne posle je imel s Curtisom. Lindbergh je bil miren, toda izrazit. Med porotniki je 7 moških in 5 žensk. - --o-- Smith namerava podpirati Bakerja. Pokojnina policistov Policijski inšpektor Hagan je vložil pri odboru za policijske Pokojnine predlog, ki se glasi, da ne sme noben upokojeni policijski častnik dobivati na leto višjo pokojnino kot $2,000.00. Nekateri dobivajo danes $3,000 in več. Tudi ne dobi noben policist posebne pokojnine, ako je služil več kot 25 let. go pomagal rojakom, da so postali državljani. Rad je imel opraviti tudi s politiko, za katero se je vedno živahno zanimal. Bil je član društva Naprej št. 5 S. N. P. J. Pogreb se vrši v petek, 30 junija, iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin, prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Ranjki Intihar Kot smo včeraj poročali je preminul v mestni bolnici v cvetju mladosti Alfonz Intihar, star 'šele 18 let. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča starše, dve dektW, Mrs. Mimie, Mihqlči£, in ViviAn ter brata Alberta. Ranjki je bil član društva Strugglers, št. 614 S- N. P> J- Pogreb se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti na 426 E. 158th St. pod vodstvom August F Svetek, v cerkev Marije Vnebovzete in potem na St. Paul pokopališče. Iskreno sožalje vsem. sorodnikom! Kvort žganja—$300 Kvort žganja je bil vreden včeraj na sodniji $300. Policija je dobila kvort v nekih prostorih na 3766 E. 59th St., in I aretirala tri mlade moške. Na sodniji pa noben moški .ni hotel priznati lastništva kvorta. Sodnik jim je svetoval, da naj se pobotajo med sabo, kdo je lastnik, nakar bo dotičnega kaznoval $100, druga dva pa spustil. Toda niso se mogli sporazumeti, nakar je vse skupaj poslal v zapor in odredil, da ne bodo prej spuščeni, dokler vs^k ne plača $100. Chicago, 28. junija. Walter Lippman, znameniti ameriški pisec in opazovalec razmer, ki se mudi na chicaški demokratski konvenciji, piše glede otvoritvenega* govora senatorja Barkley in glede načrtov, ki jih imajo demokrati za zboljšanje razmer, sledeče: "Pod pogojem, da demokrati nominirajo za predsedniškega kandidata moža, ki zna voditi po načelih demokratske doktrine, tedaj stojimo pred pomembnimi časi. Demokratski načrt ni prazna obljuba, kot je republikanska platforma, pač pa jasno začrtana pot, da se vrnemo v normalne čase s tem, da se odpravi vi soka carina in da se naredi mednarodni trgovinski sporazum. Dočim se republikanci tiščijo zlatega standarda, ki je ugoden za velefinančnike, imajo demokrati priliko ta zlati standard olajšati tako, da bo deloval ugodno na ves položaj. * Umrl je laški poslanik v Londonu, general Bordonaro. "Z enako točnostjo je senator Barkley razpravljal o prohibicij-skem vprašanju, ko je pozival delegate, da se vrnejo k metodam Jeffersona, kar se tiče vlade. Brez vsakega zavijanja je povedal konvencfji, da mora priporočiti kongresu, da se uniči pro-hibicija in nemudoma oblaži 18. amendment. Ta izjava demokratov je priprosta, toda jasna, brez obotavljanja, direktna in mora ugajati tudi nasprotnikom, ker vedo sedaj, kje stoji demokratska stranka. Glede odpo-moči farmarjem se je izjavil nekako negotovo in glede izvanre-dne podpore veteranom in drugim "posebnim interesom" je bila izjava nejasna, toda koncem konca imamo tu jasno izjavo glede dveh najbolj perečih vprašanj : tarif in prohibicija. Pri re- publikancih o tem vsem nismo niti slišali." Chicago, 111., 28. junija. Torek, 28. junija, je bil Roosevel-tov dan na demokratski predsedniški konvenciji. Dobil je zmago na celi črti, kar je pa proti večeru povzročilo, da so se njegovi nasprotniki začeli še tesneje organizirati. Alfred E. Smith iz New Yorka je središče, okoli katerega se zbirajo nasprotniki Roosevelta. Eden za drugim so prihajali sinoči demokratski voditelji k Smithu, da organizirajo boj do skrajnosti napram Rooseveltu. Dočim je Roosevelt dobil kontrolo nad konvencijo, pa je očividno, da ne bo dobil dvetretin-ske večine, torej ne bo nomini-ran pri prvem glasovanju. Med nasprotniki Roosevelta se je dogovorilo, da vztrajajo pri prvem, drugem in tretjem glasovanju, nakar se bo pokazalo, da Roosevelt ne more biti nomini-ran. Potem se bodo nasprotniki zopet sešli in se zedinili na skupnega kandidata. Alfred E. Smith je dal razumeti, da je pripravljen umakniti svojo kandidaturo in podati svojo podporo najprvo Newton D. Baker ju iz Clevelanda, in če je to nemogoče, pa gover-nerju Ritchie iz Marylanda. Ugotovili so, da če nasprotniki Roosevelta vzdržijo pri prvih treh glasovanjih, da Roosevelt ne more dobiti nominacije. Roosevelt je v torek zmagal v tem, da je konvencija pooblastila delegate iz države Louisiana, da zasedejo svoja mesta. Ti delegati so Rooseveltovi pristaši. Nadalje je Roosevelt zmagal, ko je bil stalnim predsednikom izvoljen Frank Walsh iz Montane, namesto sedanjega načelnika Shouse, ki je bil za Smitha. Vendar je Walsh zmagal s tako malo večino, da je celo pristaše Roosevelta osupnilo. -o- Bandit Lindbergh otroka baje v Pragi? Waag-Neustadt, 28. junija. Neki nepoznani moški se je tu podal policiji, rekoč, da je ameriški državljan, toda svojega imena ni hotel povedati. Povedal je, da je on eden izmed sedmih banditov, ki so odpeljali in umorili Lindbergh otroka. Vseh sedem je šlo po umoru v London. Tu so dobili denar iz Amerike, nakar so odpotovali v Pariz, kjer so kupili avtomobil in se nameravali odpeljati v sovjetsko Rusijo. Na potu je pa skrivnostni mož zgubil svoje tovariše. Mož je bil lepo oblečen, toda brez denarja in teko zmu-čen, da se je komaj držal kvišku. Policija ga je aretirala, toda je mnenja, da je najbrž potepuh, ki bi rad zastonj prišel v Ameriko. Pot v Madison, Ohio Kdor hoče hitro in brez ovir | priti iz Clevelanda v Madison, i Ohio, naj se posluži novega po-|ta, ki vas pripelje direktno v | Madison, Ohio, ne da bi vam bilo j treba iti skozi Willoughby in ; Painesville, kjer je mnogo pro-; jmetnih signalov in sitnih polici-jstbv po vseh kotih. Vozite po| ' Euclid Ave. do pota Route No. j 91. Obrnite na desno po 91, do jvrhf, klanca, kjer obrnite na le-j vo na Route No. 84. Vozite vse-j skozi po 84, in pot vas pripelje direktno v Madison ali pa v Ge-nevo. Po tej poti ne vozi dosti avtomomilov, pot je gladka in večjidel nova, nobenih signalov ni po potu, niti policistov. Izognete se marsikaterim sitnostim. Slovenski deček utonil John špeh, 6214 Glass Ave. je sinoči spoznal obleko svojega sina, katero so dobili v Gordon parku. Mladi špeh se je šel kopat z drugimi tovariši v jezero v Gordon park, ko so ga tovariši pogrešili. Popoldne so ga še videli skakati v vodo, naenkrat so ga pa pogrešili. Prijatelji so mislili, da je 'šel domov. To je bila bolj trezni v mišljenju. Toda trije elementi so, ki znajo vsak trenutek spraviti v spopad Ruse in Japonce, in sicer: neutemeljena naglica kitajskih generalov v Mandžuriji. Strast japonskih militaristov, in tretjič, hujskanje takozvanih "Belorusov," nasprotnikov sedanje vlade v Rusiji. Zato je Rusija pripravljena in se dnevno bolj pripravlja. -o- Položaj na borzi New York, 28. junija«. Položaj delnic in bondov na newyor-ški borzi ni bil nič kaj ugoden včeraj. Kar so delnice pridobile pretekli teden, so zgubile ob otvoritvi borznega poslovanja. (Neodločnost kongresa glede pomoči brezposelnim, možnost, da bo kongres nadaljeval svoje delo še v juliju mesecu, doba dividend, vse to je imelo svoj vpliv na splošni borzni položaj. Bistvenih sprememb pa ni bilo na borznem položaju. Nekatere delnice so padle od pol do ene točke, dočim so se druge dvigale za toliko. V posameznih slučajih so | cene gotovih delnic padle za tri j do štiri točke. Tekom preteklega tedna je bilo na borzi prodajnih do 3,000,000 delnic, ali najmanjše število od julija meseca, 1923. In ptički po jo! Neki stanovalec na. Aider Ave. v East Clevelandu ,je prišel včeraj na policijo in zahteval od slednje, da na vsak način prenove robino!m žvrgolen j e ob zgodnjih jutranjih urah. Pove- Boljša prodaja Nathan Richman, predsednik Richman Bros. Co. ki prodajajo narejene obleke, poroča, da odkar je kompanija znižala ceno oblekam na $18.50, da se jetrgo- že trinajsta žrtev kopanja letos v Clevelandu. Oropana pekarna Dva, zakrinkana roparja sta prišla včeraj v pekarno Quality Pie Co., 4516 St: Clair Ave., kjer sta zvezala oba peka z njiju lastnima predpasnikoma, odnesla $400 iz registra in pobegnila. Peter Miketic je po odhodu roparjev z zobmi odvezal tovariša Soltisa, nakar sta poklicala policijo. Nekaj vrednega Naše žene in dekleta zlasti opozarjamo na današnji oglas Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. Izvanredne vrednosti, po najnižjih cenah v mestu dobite te dni v tej priljubljeni sloven- vanje precej zboljšalo. Rekel je: ljudem je treba dati pravo bla go po pravi ceni, in radi bodo kupovali. Cleveland Heights Mesto Cleveland Heights ima $45,000 za podporo potrebnim družinam. Te dni je dobilo $20,-000 od gasolinskega davka, kar gre v isto blagajno. Glede brezposelnih v Cleveland Heights je položaj tam mnogo boljši kot v Clevelandu. dal,je, da robini pojejo že ob štirih zjutraj tako, da ne more spati. Policija je pogledala v postavne knjige in dognala, da ni nobene postave, glasom katere bi moglp, robine aretirati radi petja. Dohodki železnice New,York Central železnica poroča, da so znašali njeni dohodki v prvih petih mesecih letošnjega, leta $130,070,3332, ali za $35,000,000 manj kot v prvih petih mesecih lanskega leta. Kompanija je zgubila v maju mesecu $223,000. Dobro /« v »-tov1 Dež, ki je padal od zadnje sobote do torka v presledkih, je dobro namočil tisočere vrtove ❖ mestu, kjer je zelenje že kazalo znake suše. Vse je kot na novo poživljeno. Seja šolskega odbora Seja šolskega odbora Slovenske šole na Holmes Ave., se vrši danes zvečer ob 7:30 v Slov. Domu. Prošeni so vsi odborniki, da so gotovo navzoči. * V bližini Seward, Alaska, so odkrili bogate žile finega zlata. ski trgovini. Splačalo se vam bo, piko preberete oglas in obiščete trgovino. Iz Loraina Prireditev Slovenske šole z dne 26. junija, je krasno uspela. Udeležba je bila povoljna in občinstvo zelo zadovoljno. — Hčerka poznanega rojaka John Ivančiča, ki živi na farmah blizu Loraina, se je preteklo sobo-Ito poročila, čestitamo! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 152 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 29TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVSNIAN DAILY NSWBPAP1K Published dally except Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto I6.B0 Za Cleveland, po polti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raxnaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; 6etrt leta $1.75 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka I cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljat ve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMBS DEBBVEC and LOUIS J. PIRC, Editor* and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8rd, 1879. No. 152, Wed., June 29th, 1932 Kandidat Norman Thomas. ŽRTEV JE—BITI DELAVSKA MATI "Socializem ali katastrofa," se je izjavil predsedniški kandidat socialistične stranke, Norman Thomas, ki je bil nedavno tega izbran na konvenciji socialistov v Milwaukee. Thomas je bil svoje dni presbiterijanski pastor, in še danes izgleda kot bi imel nekaj pastorske zunanjosti in notranjosti, pridigar, goreč pristaš novih naukov, izrazit in gostobeseden. "Brez dvoma je," se je izjavil visoko stasiti Norman Thomas ,ko je sprejel ponujano mu predsedniško kandidaturo ,da plovemo ali v popolno anarhistično katastrofo, ali pa se bo vladajočemu razredu zadnji trenutek posrečilo vzpostaviti nekako fašistovsko diktatorstvo, ki pa ne bo naredilo druzega kot ubilo še zadnji košček svobode, ki nam je v Ameriki še ostal." Thomas je bil nominiran z 252 glasovi na konvenciji proti enemu glasu. Njegov podpredsedniški kandidat je james H. Maurer iz Pennsylvanije, dobro poznan v delavskih krogih. "Rekord Hooverjeve administracije je napaka nakopičena na napako," je dejal Thomas med konvencijo. "Hoover je obseden od ideje, da se more povzročiti povratek prosperitete le s tem, da se posojuje denar onim, ki imajo denarja že preveč izposojenega. Zaman čaka Hoover na sv, Miklavža, da bi vrnil in prinesel prosperiteto, in dočim je dovolil že stotine milijonov financirjem, da jim pomaga na noge, se je pa branil z vsemi štirimi, da bi se v resnici podpore potrebnim brezposelnim podelila podpora, katero nazivlje Hoover — dola. In kar se tiče demokratov," je izjavil Thomas, "niso nič boljši. Stranka, ki si nadevlje ime Thomas jeffersona je na jugu stranka najsilnejših plemenskih izkoriščanj, in na severu je pa stranka največje korupcije v mestih." Na socialistični konvenciji se je tudi predlagalo glede zaplembe privatnega premoženja. Temu se je kandidat Thomas z vso silo upiral. Izjavil je: "Nasilna zaplemba premoženja in civilna vojna je morda dobra in umestna v Moskvi ali v Leningradu, toda to bi povzročilo v Ameriki strašno gorje in lakoto." Socialistična stranka ni bila nič kaj naklonjena od leta ! 920 sovjetski Rusiji in boljševizmu, ki tam prevladuje. Pri zadnji socialistični konvenciji pa je bila sprejeta resolucija, v kateri se vzgledno omenja prizadevanje današnje ruske države glede socializiranja Rusije. Med drugimi načeli in problemi, katere je odobrila socialistična konvencija, in katere bo kandidat Thomas zastopal tekom svoje predsedniške kampanje, je tudi resolucija glede odprave 18. amendmenta in glede dovolitve $5,000,-000,000, da se nemudoma pomaga brezposelnim. Norman Thomas, kandidat socialistov za predsednika Zedinjenih držav, ima to lastnost, da ga ne sovražijo niti oni, ki se absolutno ne strinjajo s socializmom in njega nauki. En ali drugi "kapitalistični" časopis piše, da brez ozira, kaj kdo misli o socializmu kot prevratnemu nauku, ki se nikakor ne strinja z ameriškimi principi, toda eno je gotovo, stranka je letos izbrala kandidata, ki vsebuje odlične zmožnosti za vodstvo predsedniškega urada v slučaju izvolitve. Zopet drugi časopisi pa omalovažujejo kandidaturo Norman Thomasa in pišejo na primer: "Socialistična stranka je pred štirimi leti dobila okroglo 250,000 predsedniških glasov po vseh Zedinjenih1 državah. Vseh glasov je bilo oddanih nad 36,000,000, torej niti ene desetinke enega procenta. Ako so tri leta strašne depresije kaj spremenile v tem, moramo počakati, da vidimo. Na noben način pa ni smatrati kandidata Thomasa kot nasprotnika, ki bi alarmiral javnost. Iz ene desetinke procenta zna nastati pol procenta, ali z drugimi besedami, socialisti bodo dobili letos petkrat več glasov, kot so jih dobili pred 4. leti, nekaj več kot milijon glasov izmed 40,000,000 glasov, ki bodo oddani za predsednika." Well, kakor so čudni časi danes, v katerih živimo, izvan-redni in brez primere v zgodovini, tako se znajo izvanredno zasukati tudi letošnje predsedniške volitve. V, Berlinu je izšla knjižica, v kateri je pisec navedel izjave 150 predilniških delavk o njihovem delu in njihovem počitku. Ta knjižica je tako značilna za življenje ženskih delavk, da se noben socialno misleč in socialno delaven človek ne sme izogniti tožbi, ki kliče iz te knjižice. Pisec priobčuje najprej izjave delavskih deklet. Te se še pritožujejo, da je njihovo tovarniško življenje enakomerno in pusto. Tembolj se vesele nede-.lje, ki naj jim poplača težave vsega tedna- Delavska dekleta pričakujejo, da jim bo delavska organizacija izboljšala njihov položaj. Za dekleti govore poročene delavke, ki pa so brez etrok. Tudi od njih jih mnogo deluje v strokovnih organizacijah, vendar pa že tožijo, da jih gospodinjstvo zelo teži. Le v nedeljo popoldne imajo svoj odpočitek. Premišljujejo in računajo, kje bi dobile še kaj prostega časa, da bi se telesno in duševno osvežile. Nepopisno žalostno pa je poročilo mater. V tem poročilu, ki je vsako kratko, pa je zapo-padenega neizmerno gorja. Takoj prva mora skrbeti za brezposelnega moža in za tri otroke. že ob 5 zjutraj odhaja od doma na delo. V tovarni dela potem do en četrt na tri popoldne. Do en četrt na šest popoldne mora potem čakati na prvi vlak, ki jo popelje proti domu. Vsa zmučena in utrujena pride ob šestih zvečer domov in tedaj se začne šele pravo delo, njeno gospodinjstvo. Ob sobotah in nedeljah pa mora čistiti stanovanje in prati. In vendar je'to še eden milejših slučajev. Oglašajo se matere, ki imajo šest do deset otrok, še ko stoje v tovarni, mislijo na svoje otročič-ke, kje se sedaj potepajo. "In krči se mi srce v divji bolečini, ko so tako sami sebi prepuščeni." Druga mati ima devet otro-čičev, deseti je na potu. Ta reva dela oid sedmih zjutraj do dveh popoldne. Ko po delu pride domov, mora do pozne noči zvrševati gospodinjska dela in oprati vse perilo sama. Za te ženske je "že tudi nedelja popoln delavnik." Povsod v vseh poročilih teh mater srečujemo bolesten vzklik: "Povsod zunaj cvete, v meni pa gori bolečina." Kljub vsem težkim razmeram, ki morajo te uboge delavske matere živeti v njih, pa vidimo v njihovih srcih izraze silne ljubezni do svojih otrok. Katerikoli od njih je umrlo kako dete, ne jagnjetine in vsakovrstne okrepčujoee pijače Na prostoru piknika se bo igrala tudi baseball igra, v kateri bodo igrali naši pijonirji s pittsburškim team-om. Kdor se bo peljal s svojim avtomobilom, naj se pelje po St. Clair Ave., ali pa po Lake Shore Blvd. do 260. ceste, tam bo pa že videl napise, ki ga bodo vodili do prostora piknika. Bus bo pa peljal po St Clair Ave, po 140. cesti, Sylvia Ave., 152. cesti, Waterloo Rd., 185. cesti, St. Cleveland, O. — Organizacija Hrvatski narodni dom priredi svoj piknik v nedeljo 3. julija na Pintarjevi farmi, ki se nahaja na 260. cesti, med St. Clair Ave. in Lake Shore Blvd. Piknik se prične zgodaj zjutraj in bo trajal pozno v noč. Odbor je poskrbel, da bo tudi letos na razpolago bus, ki bo vozil izpred Hrvatskega narodnega doma, pa do prostora piknika. Bus bo vozil vsako uro, pričenši opoldne. Ta bus bo ustavil tudi na East 26. cesti in na 40. cesti, zato se lahko poslužijo tega busa vsi oni, ki živite v tej okolici. Na pikniku bo, seveda, peče- Clair Ave. do piknika. Najboljšo postrežbo in fino zabavo vam zagotavlja Odbor. se ga s solzami spominja v svojem poročilu in hrepeni po njem. Mlajše delavske žene še razmišljajo, kako bi se jim dalo od-pomoči. Izražajo željo po 6-ur-nem delavniku in pa po stanovanju, ki bi bilo urejeno tako, da bi svoje gospodinjske dolžnosti laže opravljale. Marsikatera mlajših zahrepeni po pogrnjeni mizi, ko pride iz tovarne domov. Druge zopet pravijo, da bi se naj raj še posvetile z vso ljubeznijo svojemu domu, možu in otrokom in bile samo gospodinje. Končno besedo imajo delavske starke, vse izmučene. Te nimajo nobenih želja več, le delale bi rade in se boje, kaj bo, ko ne bodo mogle več delati. To je pretresljiva vsebina ankete 150 delavk, kateri je izdajatelj dodal že svoje misli in socialne zahteve: Za vsako mater in otroka je treba v prvih dveh letih otrokovega življenja plačevati poseben dodatek, da bo tako materam gmotno omogočeno res biti matere. Stanovanja, v katerih družine stanujejo, naj bodo taka, da se jim gospodinjstvo olajša. Konsumna društva bi morala delavkam dostavljati blago v hišo, da ne bi izgubljale časa z nakupovanjem. Naloga konsumnih organizacij bi bila tudi reformirati in organizirati proletarsko gospodinjstvo. Sin in mož bi morala pomagati materi pri gospodinjstvu. V ta namen je treba vse družinske člane poučiti v gospodinjskih zadevah in ne le deklet. Z velikim zadoščenjem pa poudarja izdajatelj knjižice na koncu tudi tole misel: Niti ena od vseh vprašanih delavk noče, da bi se njena družina razdruži-la, kakor to dela danes komunizem v Rusiji. Veliko grenkobe je zbrane v poročilih teh delavk, iz katerih pa govori čisto odločno duša ljudstva za življenje v družinskem krogu, za družinsko življenje, ki je samo zase brez poseganja tujih vplivov. Ta poročila delavskih mater govore z veseljem o materinskih dolžnostih in samo obžalujejo, da jih ne morejo tako izvrševati, kakor bi jih rade. Anketa delavk kliče, da. proletarska žena noče, da bi se ji razbijalo njeno družinsko svetišče, pač pa hoče, da družba njene življenjske razmere, posebno z omejit vijo delovnega časa in drugimi ukrepi tako izboljša, da bo vsaka delavska matii res lahko pred vsem mati. To ni le naloga državne socialne politike, ampak predvsem naloga velikih ljud skih verskih organizacij. ZANIMIVO STVARSTVO V MORJU Ribiči kot lovci radi pripovedujejo neverjetne zgodbe o pre-čudnih stvorih, ki so jih videli ali vjeli. In tukaj se piše o takih stvorih, ki žive v temnih morskih globinah. To niso ni-kake izmišljotine, ampak je vsej dokazano po učenjakih, ki so posvetili dolga leta proučevanja na tem polju. Morda ne boste verjeli, da ži- katerem pravijo učenjaki, da je petje. Mati narava je morala biti raztresene volje, ko je ustvarja la blatnega skakača. Ako se opazuje to žival, bi se skoro mislilo, da se je mati narava premislila sredi svojega dela. Najprej je hotela ustvariti ribo, a ji je kor čno dala podobo žabe. Ampak ker je bilo delo že napol gotovo, vi riba, ki poje. In ne poje morda takrat, ko pride vrh vode, kjer bi odprla usta in poslala v svet krasno melodjo morskih deklic, ampak prepeva v vodi. Ta riba se imenuje porirhthys no-tatus in živi na pacifičnem obrežju. Riba ima to čudno navado, cla kadar1 izleže jajca, da pazi tarn poleg toliko časa, da se izvale ribice. Ta jajca se primejo, ko so izležena, vsakega trdega predmeta v morju, skalovja,in dr. in se prilepijo ob ta predmet, človek v vsej svoji modrosti še ni iznašel lepila, ki bi držalo v vodi, a ta riba ga ima. Ta riba torej pazi nad svojim zarodom in mu prepeva uspavanko. To petje je nekako prijetno doneče grgranje, ki ga lahko sliši človeško uho iz vode. Petje proizvaja nekak mehur, ki leži ob ribji hrbtenici in ki je napolnjen z nekakim plinom. Pri plavanju se mehur razteza in stiska, kar povzroča glas, o na ta način, da se opira na močne plavuti in se zibajoč od ene strani na drugo, pomika kaj hitro dalje. Pravijo, da ta riba prehodi neverjetne razdalje. Tropično deževje napravi mnogo mlakuž v džungli, kjer dobi ta riba začasno bivališče. Kakor hitro pa deževje poneha, se mlake posuše in riba mora "po svetu" za novim stanovanjem. V škrgah ima ta riba zračne mehurje, ki ji omogočijo, da ostane pri življenju, četudi nekaj dni ni v vodi. Še bolj čudovito pa ima navado neke vrste riba, ki živi na Afriškem, Avstralskem in obrežju Južne Amerike. Ta riba se ob nastopu suhe sezone zakoplje v blato izsušenih rek. Vroče soln-ce to blato posuši in strdi, da je trdo kot opeka. Riba je v nekakem okamenelem stanju do deževne dobe, ko se blato zopet omehča, riba se oprosti trdih spon in zopet veselo zaplava po vodi. Cele kepe tega strjenega alata so prepeljali v razne muzeje v vseh delih sveta in čeravno niso pri pošiljatvi delali s temi kepami bogve kako obzirno, blato ni razpadlo, dokler ga niso deli v vodo. Ko se je blato omehčalo, so izplavale ribe na prosto, zdrave in vesele. človek ni edino bitje, ki se okorišča z električno močjo. Na dnu temnih morskih globin žive ribe, ki poznajo uporabo elektrike, za luč in za obrambo. Te vrste ribe rabijo to svetlobo, da vidijo v temnih morskih globinah svoj plen. Električna jegulja, iz južnoameriških voda rabi to svojo električno silo še v druge svrhe. Mati narava jo je naučila, da je elektrika tudi nekako omamno sredstvo, da svojo žrtev omamijo in jo v miru zavžijejo. Učenjakom se do danes ni posrečilo pronajti, kako se v teh ribah ustvarja elektrika, kako se te električne baterije zopet napolnijo in sploh ne morejo spoznati ves ta električni sistem. Potem je zopet enke vrste riba, ki ribari za svojo prehrano skoro na isti način kot človek. Iz glave ima dolg izrastek, s katerim miglja pred očmi malih ribic, ki mislijo, da je to masten plen. S tem jih privabi do svojih močnih čeljusti in če ribice takrat spoznajo svojo zmoto, je že prepozno, ker v istem hipu že izginejo ,v žrelu svoje cenjene "rojakinje." In ne samo ribe, tudi race in druge povodne ptice zvabi k sebi, ko si iščejo hrane. Sestra te ribe, ki živi globoko na dnu morja, ima na koncu svoje vade nekakšno električno žarnico. Ker je v temnih morskih globinah ta lučka edina svetloba, privabi mnogo ribic v bližino, katere potem riba hlastno povžije. Akcravno je -bilo spisanih že na stotine znanstvenih knjig o ribah, pa pravijo učenjaki, da se je proučevanje življenja rib šele pričelo. In dasi so potegnili že vsakojake vrste rib iz morskih gladin, pa se vsak dan najde še kaka posebna vrsta, ki je pravo čudo v živalstvu. je mati narava pustila stvar kot je in tako ima ta žival podobo ribe, a ima vse lastnosti žabe. Ta riba, ki jo imenujemo blatni skakač, je skoro smešna na pogled. Dasi ima luskine in plavuti po pravilni modi ribe, vendar je najbolj srečna, kadav more živeti v vlogi žabe in skače po blatnem obrežju. Najti je te ribe na obali Indijskega in Pacifičnega oceana in kadar nastane oseka, jo je najti na blatnem obrežju. Kakor bi se sodilo po njegovi aktivnosti na suhem, mu življenje izven vode vsekakor prija. Skače po obrežju, pleza na skalovje, čez debla podrtih dreves in osu-šenih korenin. Ti trenotki bivanja na suhem so ribi obenem tudi čas prehrane, ko išče žuželke, skače za njimi in jih hlastno uživa. So pa še druge ribe, ki pridejo na suho. V Indiji je na primer riba, ki v suši hodi od ene mlake do druge ponoči. Hodi povod za utemeljeno s u m n j o. Enako je bil izpuščen iz zapora alojzijeviški vratar, ki je moral oditi v rojstni kraj Ravnico. —Italijansko vojaštvo se je to pomlad zelo zanimalo za stanje strelskih jarkov po Krasu, čez sedem let. . . — Pri št. Mi-helu blizu Postojne je nenadoma počil na avtomobilu, v katerem se je vozil nemški trgovec Bach-man iz Frankfurta s svojo gospo proti Reki, obroč na kolesu. Bila sta na mestu mrtva. — "Po-polo di Trieste" z dne 1. junija 1932 zahteva od vseh Tržačanov, ki še nosijo slovanske priimke, naj takoj vložijo prošnjo za po-italijančevanje. — Razstava čre-šenj se je vršila 15. junija v Gorici. — V Trstu je na križišču Korza in Rimske ceste zašel 41 letni železničar Onesti med dva tramvaja. Tramvaj je nesrečneža prerezal čez polovico telesa. — Boris Kolman, star 9 let, iz Kostanjevice na Krasu je na travniku našel nerazpočen naboj. Ko se je začel z njim igrati, se je naboj razpočil in dečka hudo poškodoval. — Nevarno je zbolel g. Jožef židan, župni upravitelj v Rodniku. — Ob priliki romanja v Rim se je 300 Albancev poklonilo tudi Mussolini ju. —V Julijski krajini se dan za dnem ubija otrokom v glavo, kako zverinska je bila Avstrija, kako hudobni in krvoločni so Slovani, kako grd in neolikan je slovenski jezik. Kakšno sodbo si bodo naredili otroci o šoli in o državi, kadar bodo doumeli, da so jim uradno lagali. — Italijanska državna banka nakupuje zlato v državi. V časopisu je ponovno pozvala občinstvo, naj prinese na sedež podružnic vsakovrstne predmete iz zlata. Povsod je nastavljen strokovnjak, ki ponujene stvari preskusi in oceni, na kar banka plača čisto vrednost po 12,627 lir za kg zlata. Doslej je banka na ta način dobila že za pet milijonov papirnih lir zlata. Umestnost tega naku-pai je zlasti v tem, da protivrednost ostane v državi. Poprej je banka za nakup zlata na tujem prodajala devize, pa se je njih zaloga močno skrčila. — V Trstu je umrl znani slovenski voditelj Ivan Daneu. — Avtomobil je povozil in hudo poškodoval 33 letnega Edvarda Rejo iz šmartne-ga pri Kojskem. — Tržaški pre-fakt je podpisal 79 dekretov, ki izpreminjajo slovanska imena v italijanska. — V župniji Stari Pa-3 >5 I iiay-pA WRY VIOLENT v<; y'CASE HE SPENDS fr \ ALL MIS TIME pi yj DRAWM' RED ! £ ^ FACED MEM ■ji, VVEAK1INQ PSjlPANAMA HATS! Copyright. 13:12, by Central IW Answtolion. hie! Ameriška filmska industrija Ako človek pogleda na borzna poročila, bo videl, kako zelo so padle delnice filmskih družb. Edina filmska družba, ki se še kolikor toliko drži, je Loew. To bo najbrž vsled tega, ker ta družba je vedno kazala slike visoke kvaliteto,, kar je dokaz, da se v krizi samo dober film izplača. Ljudje, ki obiskujejo kino-gle-dišča, niso tako neumni, kot se je včasih mislilo, da so. V letih 1928 in 1929, ko je bilo dosti denarja in ko so ljudje trumoma vreli v kino-gledišča, takrat je "šlo vse." Danes pa plača obiskovalec kina svoje redke groše samo za najboljše slike, ki so res vredne, da si jih človek ogleda. Razne filmske družbe so menjavale režiserje, direktorje, igralce, da bi njih slike zopet prišle v veljavo. Toda vse zastonj, ne morejo se več dvigniti do iste višine, kot so bile pred nekaj leti. Seveda, največ je temu kriva svetovna kriza,, obubožanje naroda, ki ne more obiskovati kinov. Prošlo leto je bilo v tej deželi 20,000 kino-gledišč, čeprav je bilo takrat že 5,268 zaprtih. Večina teh gledišč kontrolira pet velikih filmskih družb. O bodočnosti teh kino-gledišč je danes še velika negotovost. Direktorji teh družb poskušajo vse, da bi se obdržali na površju, a ne morejo dobiti denarja od bankirjev za izdelovanje slik, kar stane silne vsote denarja. Kakor povsod, se je tudi pri kino-glediščih poskusilo z varčevanjem. Utrgale so se neusmiljeno plače nameščencem in poskušalo se je dokazati tudi raznim filmskim "zvezdam," da so danes slabi časi'. Taka filmska "zvezda" se običajno ne briga za resne čase, posebno ako čuti, da je pri filmu neobhodno potrebna. Toda tudi tem "zvezdam" so zadnje čase pristrigli peruti in mnogo pogodb s filmskimi "zvezdami" ni bilo obnovljenih zadnje čase, ker se jim ni moglo plačati zahtevane vsote. Nekatere družbe so ponudile tem "zvezdam," da bi se jih plačalo po odstotkih, kolikor film prinese dobička. Vsekakor imajo filmske družbe pred seboj resne probleme, kakor vsaka druga industrija. pa za njim. Tat je kmalu uvi-del, da ne more ubežati, zato plane v neko vežo in mi se vsu-jemo za njim. Zgrabim ga za-dej in ga trdno držim. Tat se obrne in najina pogleda se srečata — samo za trenotek in spoznal sem ga, kakor tudi on mene. Bil je to moj nekdanji sošolec in najboljši prijatelj. Tudi on me je spoznal. Toda drugim nisva dala razumeti, da se poznava. Krepko zopet zgrabim tatu in povem navzočim, da sem dovolj krepak, da bom lahko sam izročil tatu policiji. Ostala sva sama. Greva po cesti. Na praznem oglu ceste obstaneva. Potrkani mu na ramo, mu pogledam v oči in rečem: "Milan! človek! Kako da je tako daleč prišlo s teboj !" V očeh mu zarosi; ne upa si mi pogledati v oči. S težavo za jeclja: "Petnajst mesecev sem brez dela ... in v stiski . . . če mora človek skrbeti za ženo in osem otrok ..." "Milan!" rečem ponovno, "in postal si tat! Svojega tovariša iz mladih let si oropal." Povesil je glavo. Zdelo se mi je, da mu je žal. Potegne uro iz žepa in mi jo da nazaj. V meni se pojavi usmiljenje, saj obžaluje. S krepkimi besedami mu govorim na srce in mu kažem temno pot, na katero se je podal. Vidi te mu, da je čisto skesan. In ko mu končno še povem, da ga ne bom naznanil, veselja zavrisne in se me oklene z obema rokama.. Bil sem gin j en in hvaležno pogledam v nebo, na sem imel priliko spreobrniti grešnika. Posloviva se v prisrčnih be-senah. Bil sem vesel, na sem storil dobro delo. Ker je bilo že pozno, skočim na ulično železnico, da hitreje pridem domov. Da( plačam voz-nino, sem segel V žep. V prvem žepu nič, v drugem nič; obrnem vse žepe, toda moje denarnice ni nikjer. Tudi ura ni nikjer . . . Vse skupaj mi je vzel moj prijatelj iz mladih let, ko sem ga spre-obračal na pravo pot . . . EARL DERR BIGGERS: KITAJČEVA PAPIGA Srečanje s znancem Kar sem1 mogel sem tekel za lumpom, ki mi je pravkar v gneči iztrgal uro. Tudi nekaj drugih ljudi se je pridružilo zasledovanju. "Primite tatu!" sem vpil, da se je razlegalo daleč po cesti. Ljudje so postali pozorni na begunca Na cestnem oglu se jih je nekaj pripravilo, da mu zastavijo pot. Toda tat je naglo zavil v stransko ulico, in mi Zdravniška pomoč 300 zdravnikov v Clevelandu se je prijavilo Academy of Medicine, Cleveland Hospital Council in Cleveland Welfare Federation, in so izjavili, da bo-do v nujnih slučajih potrebnih družin zastonj dajali zdravniško oomoč. Zdravniki so tozadevno razdeljeni po vsem mestu. Oglasiti se je treba na klinikah, ali pa v izrednih slučajih, na Associated Charities. So siti managerja 1,500 državljanov v East Clevelandu je včeraj vložilo prošnjo, da volivna komisija razpiše posebne volitve glede spremembe mestne vlade v East Clevelandu, kjer je načelnik vlade sedaj manager. Ljudje bi radi imeli župana. Pred nekaj dnevi se je razletel kotel pri lokomotivi vlaka, ki vozi med Washingtonom in Chicago. Ubita sta bila strojevodja in kurjač. Vzrok razstrelbe ni znan. Na sliki 'je videti ogrodje lokomotive po nesreči. Nesreča se je pripetila blizu Pittsburgha. Ljudje, ki so spali v Pullman vozovih, niso niti slišali, ko se je kotel razletel. "Kaj še veste, Charlie?" "Davi sem vršil svoj posel stare babe v tej spalnici. Opazil sem, da je bila ena slika na novo obešena. Vzamem jo s stene — za njo v steni pa najdem drobno luknjo, ki jo je mogla napraviti le krogla," Bobu je zastala sapa. "Krogla?" "Tako je! Krogla, ki se je-zarila v steno — krogla, ki je zgrešila svoj cilj in se ni mogla odpočiti v telesu tistega nesrečneža, katerega je slišal Tony klicati na pomoč." "Aha," se je Spomnil urednik. "Samokres Billa Harta, ki je odstranjen iz zbirke. Gospodu Chanu morava o tem sporočiti." "Ni treba! Sem že snoči opazil, da manjka orožje. Tole pa je ležalo v košu za papir." Chan je izvlekel majhen, zmečkan listič, na katerem je bilo s pisalnim strojem napisano: Darilo Williama S. Harta, 29. septembra 1925. "Ves dan sem stikal za pogrešenim samokresom. Do sedaj zaman." Holley je vstal in Kitajcu prisrčno stisnil roko. "Gospod Chan, izrekam vam svoje najgloblje spoštovanje. Vi ste mojster v svoji stroki. In gospod Eden misli prav tako." Chan je z a žarel od sreče. "Hvala lepa! Tedaj je dogovorjeno? Drevi ne izročimo biserov?" "Nikakor ne!" je pritrdil Bob. "Nekaj zasledujemo — samo Bog ve, kaj bomo razkrili. Odslej vodite vi, Charlie, jaz vas bom pa ubogal." Kriminalist je svoje dokaze o mrtvi papigi zopet spravil v žep. "Ubogi Tony — še davi mi je toliko pripovedoval. Toda sedaj imam opravka še pri trgovcu. V petnajstih minutah me počakajte pred hotelskimi vrati." Ko je odšel, sta Holley in Bob nekaj časa molčala. "Vendarle nisem imel prav," je zamišljeno menil urednik. "Na Maddenovi ranehi se nekaj dogaja. Le oklenite se svojega kitajskega tovariša! Ta bo že napravil, če pa potrebujete pomoči, ne pozabite Willa Hol-leya." "Gotovo ne!" je pritrdil Bob. "Za sedaj, Bog z vami! Morda vas vidim jutri." Odšel je in se ustavil pred hotelom. Bila je sobota zvečer. V Eldoradu je mrgolelo farmarjev, zgaranih, rjavih možakov v jahalnih hlačah1 in pisanih bluzah, preprostih ljudi, katerim je to gnezdo bilo velemesto. Skozi okna v nekem prostoru, ki je bil brivnica in igralnica obenem, je opazil skupino teh ljudi pri kockanju. Drugi so sloneli na bom-baževcih ter se prepirali o potih, letini in politiki. Avto Charlieja Chana je zavil izza ogla. Ko je vstopal, je videl, da detektivov ostri pogled opazuje hotelska vrata. Ven je prihajal tujec, ki ga je bilo med preprosto oblečenimi farmarji čudno videti. Nosil je tesno zapet plašč in klobučevinasto pokrivalo, poveznjeno globoko na oči, katere so zakrivali črni naočniki. "No, no, kdo pa je ta?" se je začudil Bob. "Menda je hotel Killarney v Friski izgubil zanimivega gosta. Za naju morda dobiček — kdo bi mogel to vedeti?" Prevozila sta kratko tlakovano cesto in zadovoljstvo je sijalo na Charlie-jevem obrazu. "Dosti dela bo še, globoke skrivnosti bo treba še razvozlati. Lepo je, če je človek tako daleč od domovine v družbo starega prijatelja!" "Starega prijatelja?" Kitajec se je nasmehnil. "Avto, kakor je tale, me 'čaka doma! V tem vozu se tako dobro počutim, kakor bi se vozil po domačih cestah v Honolulu ju." Urednik Don Nixton iz Wabash, Ind. je bil obsojen v 10 dni zapora in denarno globo $101), ker je kritiziral >:postopanje sodnika Sweit-zerja, ki je imenoval lastnika nelce garaže za oskrbnika propadle domače banke, ki ima 300 vlagateljev. Vozila sta navkreber po skalnatem bregu in pred njima je sijal mehki žar solnčnega zahoda. Ne da bi se brigal za kota-njasto pot, je Chan spustil svoj avto. "Hej, Charlie!" je zaklical Bob, ki je z glavo trdo priletel v strop, "čemu tako vražje naglo vozite?" "Oprostite!" Kitajec je zmanjšal brzino. "Bojim se, da tako res ni dobro. Za hip mi je prišlo na misel, da bi mi tale mali avto mogel pregnati domo-tožje iz srca!" 8. Nekaj časa je veselo brnel mali dvojčič honolulskega voza, ne da bi bila kriminalist in Bob spregovorila kako besedo. Hladen mrak se je spuščal na sivo pustinjo, sence dreves so postajale daljše, puščavski veter jim je pačil čudne obrise. "Charlie," je končno povzel Bob, "kaj mislite o naši deželi?" "Srečen sem, da jo vidim. Vedno sem si želel izpremembe." "Ali je kaj podobna vaši domovini ?" "Havajski otoki leže, kakor Phillimorovi biseri, na kipečih nedrih oceana. V zraku' je vedno dovolj vlage, dežja, ki ga nazivi jemo tekoči solnčni žarek, vlažen dih svetovnega morja. Tukaj pa je vprav obratno. Ta zrak je suh kakor Časopis od lanskega leta." "Kaj, bova počela sq^aj ?" "Oprezovala in čakala. To je poseben primerljaj. Doma moram razjasnjevati zločine, ki so največkrat jasni ko beli dan. Tu je drugače. Tu je treba najprej razvozlati uganko, kakšen zločin se je sploh zgodil." "Menite, da je Madden tudi v zvezi? Ali pa mislite, da je ta Thorn sam krivec?" "Morda dobiva nekega dne odgovor. Za sedaj je vsekakor bolje, da se z Maddenom ne sprijaznite preveč. Saj mu menda niste pripovedovali o Philu May-fordu in kako sumljivo se je vedel v Frisku?" "Doslej še ne. Ko pa sem poprej v Eldoradu zagledal May-forda, sem zares pomišljal, ali ne bi bilo bolje, razodeti se Mad« denu." "Zakaj ? Biseri niso v nevarnosti. če mu boste povedali o Mayfordu, bo morda velel nakit spraviti v New York. Kaj potem? Odpotoval bo, vi boste odpotovali, jaz bom odpotoval. Skrivnost ranehe bo ostala ne-razjasnjena." "Najbrž. Sploh pa sei je zgodilo črno dejanje zadnjo«sredo." Bob je kratko opisal, kaj se je tisti večer primerilo Pavli Wendell, kako je bil Thorn zmeden, lip jo je sprejel na vratih, in posebno, kako je opazila majhnega moža s črno brado ter z bi-sago na hrbtu. Chan je pazljivo poslušal. "To bi utegnil biti važen migljaj. Ta črni bradač je morda glavni člen naše verige." Približala sta se ranehi. "Pojdite noter in delajte se nedolžnega kakor novorojeno dete! če boste po telefonu govorili s svojim očetom, boste videli, da že vse ve. Brzo-javil sem mu." "Tudi vi? Brzojavil sem mu tudi jaz." "Tedaj je vse dobro pripravljeno." Dveri so bile odprte in Chan je z avtom zavil na dvorišče. "Lahko noč in mnogo sreče!" V ogromnem kaminu v sobi je prasketal ogenj. Madden je sedel za mizo in podpisaval pisma. "No," je vprašal, "ste li prijetno prebili popoldne?" "Hvala!" je nekam hladno odgovoril mladenič. "Upam, da tudi vi." "Ah ne," je odvrnil milijonar. "Niti .tukaj,.se ,ne morem izne-biti opravil. Dospela je pošta, treh dni. Ali ste vendar prišli, Martin," je dodal, ko je stopil tajnik. "Saj boste morda imeli še časa, da mi še pred večerjo oddaste pisma na pošto. In tukaj tele brzojavke tudi. Vzemite mali avto — z njim se po teh potih človek uspešneje vozi." Thorn je začel vešče vtikati pisma v kuverte. Madden se je pretegnil ter stopil h kaminu. "Ah Kim vas je pripeljal? Ali zna kaj prida voziti?" "Izvrstno!" "Nenavaden dečko je tale mali, debeli rumenček!" "Ne morem trditi. Povedal mi je, da je v Los Angelosu vozil zelenjavo. Kaj več pa nisem mogel izbezati iz njega." "Zelo molčeč je, kajne?—Sicer pa," je -nadaljeval smehljaje se, ko je odšel Thorn, "vaš oče se še ni oglasil." "Skoraj gotovo bo šele zvečer doma. če želite, bom potem poklical našo domačo številko." (Dalje prihodnjič) DNEVNE^ESTI Komunisti naščuvali pse na policiste Wuppertal, Nemčija, 28. junija. Skupina puntai-skih komunistov v tem mestu je danes, naščuvala velike pse na policiste, ki so preganjali| komuniste. Policisti so morali ustreliti več psov, predno so mogli na lov za komunisti. Bonus armada je zopet pregnala radikalce Washington, 28. junija. Veterani, ki se nahajajo v Washing-tonu in zahtevajo izplačila bo-nusa, so danes čistili v svojih vrstah. Pomanjkanje živeža je napotilo nekatere komuniste, ki so začeli hujskati med veterani. Slednji so pa vse komuniste prijeli in jih izročili policiji, dočim so jih nekaj pognali izven mesta s poveljem, da se ne smejo vrniti Več. Denar, namenjen za nakup živeža veteranov, je pošel, toda veterani se ne zmenijo ža to, rekoč, da se bodo že kako preživeli. Dobro pivo skrito med jarčicami Atlantic City, 28. junija. Louis Eberle, lastnik truka, je bil v bližini tega mesta ustavljen, ko so policisti zagledali, da se truk nenavadno težko pomika naprej, dasi je bil navidez obložen samo s košarami ,v katerih so bile kokoši. Ko so policisti natančneje pogledali po truku, so dobili 50 velikih sodov dobre pive. Dočim so pivo na mestu spustili na cesto, so Eberla zaprli in ga obdolžili posesti in transporta opojne pijače. Hausner v avdijenci pri predsedniku Hooverju Washington, 28. junija. Stanley Hausner, poljski aviatik, ki je več kot teden se nahajal na Atlantskem oceanu s svojim razbitim zrakoplovom, je danes obiskal predsednika Hoover j a, ki mu je čestital, kep se je rešil smrti. Hausner je izjavil, da kakor hitro dobi pripraven zrakoplov, da bo ponovno poskusil polet preko Atlantika. Našli ogromne zaloge dobrega zlata Cordova, Alaska, 28. junija. Fred Johanson in E. E. Smith, dva prospektorja iz tega mesta, sta naznanila danes, da sta našla ogromno ležišče zlata, 1,800 čevljev široko in 1,500 čevljev globoko. Neki ledenik se je pred kratkim razbil in odnesel s seboj celo stran gore, kjer se je pokazala zlata ruda. Oba trdita, da je tam najmanj 300,000,000 ton zlate rude, ki je vredna po $3.00 tona. Truk ognjegascev Truk ognjegascev, ki je bil poklican k nekemu požar ju, je na 115. cesti in St. Clair Ave. zadel ob truk Salvation Army. Slednji truk je popolnoma razbit, in dva voznika od Salvation Army sta dobila precejšne poškodbe, in tudi eden od ognjegascev je bil ranjen. Direktor Merrick bo preiskal zadevo. Baker je vesel Newton D. Baker v Clevelandu, ki zna biti nominiran ža de-mokratskegla p r e d s e d niškega kandidata, je izjavil, da ga zelo veseli, ker je konvencija odklonila večinsko nominacijo kandidata in vztraja pri dvetretinski večini. Grozdje na trgu Na tržnico v Clevelandu je dospelo prvo letošnje grozdje iz Calif orni je. Je še malo kislo, kot so kisle tudi cene. MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, tri sobe, pripravno za malo družino. Vprašajte na 1035 E. 70th St. (154) Dve sobi opremljeni, se oddasti v najem za dva fanta, Oglasite se na 1016 E. 72nd St. (153) THAT MUST BE HIM IN "THE WRIMKLFFD SUIT- now i remember tmey told me- mb wore a new panama hat-- PS "THATS Naznanilo in zahvala žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da nam je umrl lo. junija, 1932, naš preljubljeni stric Joseph Skoeaj Ranjki je bil rojen 10. maja, 1856 v Hotični pri Trstu. V Ameriki je bival nad 25 let. Tu zapušča mene in mojo hčerko, katero mi je tudi moj ljubljeni soprog zapustil pred tremi leti. Dolžnost nas veže, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo vsem prijateljem in znancem. Prisrčna hvala vsem onim, ki so ga obiskovali ob času njegove mučne bolezni, in ki so mi pritekli na pomoč v teh težkih časih. Prisrčna hvala vsem, onim, ki so ga prišli pokropit na mrtvaškem odru, in ki so ga spremili na Calvary pokopališče. Iskrena hvala g. Jagru za lepe cerkvene obrede pri pogrebu, kot tudi najlepša hvala pogrebniku Mr. Za-krajšku. Nadalje se zahvalimo The Samson & Sessions Co. za hitro izplačanje smrtnine. Zdaj pa še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, Ti p®, preljubi naš stric, počivaj v božjem miru, in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. žalujoči ostali: Frances in Alice Skočaj V starem kraju pa ena sestra in več sorodnikov. Lepa soba se da v najem. Brez hrane. Poceni rent. Vprašajte na 1139 Addison Road, spodaj. (155) Hiša v najem ima 6 sob, furnez, kopališče, garaža. Hiša se nahaja na 932 E. 209th St., Euclid, O. Vprašajte za ključ pri sosedu. (153) V najem se da, hiša sama za sebe, pet sob, kopališče. Nizek rent. Vprašajte na 1156 E. 60th St. (152) Dekle pred kratkim dospelo iz stare domovilte, jeko pripravno za hišna dela, išče primerne službe. Vprašajte na 1240 E. 175th St. (152> Trnj-evu pot delegata, ki je šel na predsedniško konvencijo v, Chicago in iskal tam nekega delegata, katerega so mu doma opisali, da ima rdeč nos in da nosi slamnik. Kot da bi bil na predsedniški konvenciji samo en človek, ki ima rdeč nos in ki nosi slamnik. HWiS MdlbR Oil, PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. pa skočiti skozi voz na drugo ; stran, dokler ne odpeljeta." "Da, ampak v ženski obleki je tako telovaden je vsekakor nepri- , ročno." , "Samo vaje je treba! Nu, ker pa znate že tako lepo prositi, vam bom jutri jaz pomagal. Predpoldne je vse skup le igrača. Vlak iz Celovca pripelje ob osmih in oseminštirideset, a nasprotni šele ob devetih in enajst. Kako bo pa z mojim plačilom?" "Kaj menite s tem?" "Nu, vsako delo zahteva plačila. Jaz vam bom pomagal, vi pa mi boste dali takole mal poljubček!" "Lahko noč!" Lina je naglo zapustila kolodvor. Lina je v uradu, ki ga je razsvetljevala le bora sveča, izpraznila torbi ter nato pregledovala vozne rede. Da se izogne še večji .zamudi, bi morala na vsak; način imeti celovško pošto še tekom noči na kolodvoru. Glasom voznega reda vozi prihodnji poštni vlak skozi Svinec ob treh' in trideset zjutraj.; Vsekakor jmor^? do tedaj bedeti. BVzojavni apa-i rat je klical. Lina je lahko uga- J nila, da kliče sedaj "službeni bratec Franci" iz Celovca. Ker pa so bile brzojavne ure samo do šeste zvečer, se za klic ni zbrigala in kmalu je nemir v aparatu ponehal. A. ACHLEITNEft LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA joseph kern 8LOVENSKI HAZVA2AI.E0 LEDU IN PREMOGA • 1191 E. 167 tli Stff PokllilUi KEnmor« 4181 Za "AmerlSko Domovino" priredil M. U. Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne "pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA OB PRILIKI 7-LETNICE OTVORITVE NAŠE GASOLINSKE POSTAJE Vsi prijatelji in znanci Antona Strojina, zlasti pe odjemalci gasolina in vsi prijatelji dobre družbe, so prijazno vabljeni na veliki Strojinov piknik, ki se vrši V PONDELJEK. 4. JULIJA, na Fisher's Grove Prostor se nahaja na North Miles Road, tretja hiša od Richmond Road, na južni strani ceste, nekoliko naprej od znanih Goriškovih prostorov v Randallu. na pikniku bo dovolj vsakovrstne pri jetne domaČe zabave in dober prigrizek zastonj se bo dobil ves dan. Tudi za žejna grla bo preskrbljeno. Rojaki od blizu in daleč so prav prijazno vabljeni. Pridite in preživite en dan v veseli družbi. Vas prijazno vabi vaš prijatelj Anton Strojin lastnik gasolinske postaje na 4583 Turney Rd. oglašate v Društva imajo izjemne cene na oglasih! V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO By STANLEY Registered U. S. Patent Office Klobuki slamnati in svileni, vredni — do $5.00 5yC-Jpl Nogavice Čisto svilene, chivon in serv- - — ice, prvovrstna kvaliteta JJ) 1.10 ( he had no use nn fois "thatrubber u\oset| know he -\ hates th'smell šj^-lof fresh r—- ' prf) Iea^THV , I gp^"- (l OBI.EKE PISANE VOILS FLAT CREPS: - • ■' ■ ' i''-1' j i - i i Vredne do $2.95} po f j «.j .------++.....; t: :f|4........— - 89^ Vredne-po %5Mjyo i ,. ; c .•■;.,, ; > ^in-l^r^T-M-----------$1-79 ZELO ZNIŽANE CENE NA VSEH DRUGIH OBLEKAH Vse mere od 14 do 52 Spodnje perilo p French voil in batiste panties ^"C Svilene bloomers, vredne do $2.95, po 69C Pajamas Za ženske in dekleta, crepe in pisane UI7C Obrežne slacks 98c ROČNE TORBICE Vredne, do $1.00, po.................................._.................................39^ Vredne do $1.95, po--------------------------------------------------------------79<' Vredne do $3.95, po.-.__________________________________________________________$1.19 he always^ had alean/n for comfort bill betz. has leamep against Porch Posts most of his life. and he met the s1tuat70n nicect vjhen he moved /m7d uae old beasuey house with oust an OPEM PORCH - © 1932 Lea W. Stanley Central Press (a —14- -32 ............................................... -...4 1, JllJltf 6111 St. Clair Ave. HEnderson 7112 Gospodična s pošte Drugi dan po nočni šali, ki si jo je privoščil z Lerchenthaler-jem njegov sosed, je ta premi- i šljeval, dali naj si ogleda novo "pridobitev," kakor je tajno na-zival novo ekspeditorico, ali naj si privošči' običajno merico v kolodvorski restavraciji. K "Pošti" . ne zahaja rad, a to vsled krede, ki jo ima gostilničar in katero je že češče rabil, da je pisal Ler- , chenthalerjev dolg. Da bi pa samo kupil znamke, a ne pil — to bi gotovo tako razjezilo gostilničarja, da bi ga gotovo zopet , terjal? Ker pa dolguje Lerchenthaler tudi v kolodvorski restavraciji, je pač vseeno, kam gre. V takih prilikah je postajenačelnik strašno sovražil to- grdo uradniško življenje. Petdeset goldinarjev na mesec, sveta nebesa! Krojač, čevljar, gostilničar, smodke — Lerchenthaler ni maral do konca misliti, čemu neki? Saj se je : stara zgodba ponavljala vsakega 24. v mesecu. Stokaje je zapustil kolodvor ter odšel po snegu v vas. čeravno je bil Lerdhen-thaler poznan v gostilni pri "pošti," vendar ni vedel, kje se nahaja resarske-kraljeva pošta. Vsekakor je računal prav, ko si jei dejal, da bo urad pač v pritličju. In res je bil na nekih za-črnelih vratih napis: "C, kr. poštni urad. "Lerchenthaler je potrkal ter Vstopil. Mesto pa da bi želel dobro jutro, je zaklel: "Pfu, kak zrak!" Lina pa je bila baš zaposlena, vsledčesar je vstopivšega, ki je bil sedaj v civilni obleki in ga ni poznala, le mimogrede pogledala in vprašala: "želite?" "čast mi je, želeti vam prav dobro jutro! Sluga sem! Milostiva gospodična ste dobro spaJi? Kaj ste sanjali prvo noč v novem stanovanju? Prve sanje si morate dobro zapomniti, ker vam prine-so dobre številke. Te vedno dobe, a samo na Dunaju!" Hladno je dejala Lina: "Dobro jutro! želite?" "loj, joj! Nikar ne bodite tako mrzli, gospodična! Saj je že zunaj dovolj mraz! Uradovati pa morate v strašni luknji! Saj še za konja ne bi bila!" "želite tedaj ?" "Mar me ne poznate, gospodična?" "žal, ne." "Ne? Nak, to je pa "špasno!" Jaz sem vendar postajenačelnik 1 Vsak otrok me tu naokolo pozna. Postajenačelnik sem, najvišji in edini uradnik v Svinecu, ako vam smem biti na uslugo." "Oh, oprostite, gospod. Vsekakor vas nisem spoznala v tej obleki. In sinoči je bila že trda tema. Zahvaljujem se vam ponovno za pomoč. S čem vam smem postreči?" "Hotel sem samo poizvedeti, kako se počutite." "Hvala! Vendar vas moram prositi, da me ne nazivate z mi-lostljivo. Opustite raje nepotrebne naslove in tudi svojo dunajsko uljudnost." "Jaz sem Dunajčan, hvala Bogu, in vsak Dunajčan je ulju-den že od rojstva." "S čem vam smem postreči?" "Nu nikar ne bodite tako kratko navezani!" "Oprostite, v službi sem in imam mnogo dela. želite morebiti znamk?" "Nu, če že hočete na vsak način trgovati, tedaj mi deset pet-Vinarskih znamk," se je smejal postajenačelnik in si pogladil brke. "Prosim! Deset znamk po pet vinarjev — petdeset vinarjev. "Lina je položila znamke na ograjo, ki je ločila sobo v dva dela. THE OLD HOME TOWN PIKNIK bo popolen uspeh, ako ga "AMERIŠKI DOMOVINI" Sedaj je moral Lerchenthaler izvleči denarnico in ta trenutek se je tudi zavedel, da je ta nakup znamk vendarle lakom isel-no in nepotrebno izdajanje denarja. Tedaj je zabrnel brzojavni parat. V Lerchenthaler ju je oživel telegrafist. "Gospodična, kličejo vas," že po samem posluhu je lahko ugotovil, da kliče Celovec in sicer brzojavlja tovarni Maxl in sinovi. Presenečena je Lina dejala: "Morebiti; ampak kako i veste ? Saj jaz še nisem aparata1 odpr-la." ' Smehljaje je odvrnil Lerchenthaler: "Gospodična, le brez zamere, ampak dobra telegraf isti-nja niste. Morali bi že po samem posluhu sprejemati, ne da gledate pisalnih znamenj. Le čujte, že vidrugič se javlja Celovec. Dovolite, pomagal vam bom." In že je odprl vrata v ograji ter stopil k aparatu, kjer je takoj zabrnil ključ ter istodobno pritisnil na vzvod, češ Svinec čaka. Lina je sicer smatrala postopanje posta-jenačelnika nevljudnim, vendar pa je bil tudi on državni uradnik in vsekakor spreten telegrafist. Brzo in spretno je Lerchenthaler sprejel brzojavko tako, da si je Celovec celo dovolil tozadevno opazko. Glasno se je tej opazki Lerchenthaler zasmejal in jo prebral Lini. Lina pa je poru-dečela in Se opravičila, da ni že par let brzojavljala in je vsled-tega iz vaje. Lerchenthaler pa je brzojavljal nekaj nazaj, pri čemer se je hudomušno muzal. Tovarniški sluga je stopil v urad in se ni nemalo čudil, ko je ugledal pri brzojavnem paratu samega postajenačelnika. Lina je videla njegovo začudenje, vendar pa si ni upala nagnati "najvišjega" uradnika v vasi iz urada. Sluga je prinesel velik kup pošte in prevzel jutranjo. Lina : mu je izročila tudi oddajno potrdilo z opazko, da je prispelo neko priporočeno pismo, katerega bo izročila, čim bo sluga vrnil podpisano* sprejemnico. Postajenačelnik pa se je baš ta trenutek oddaljil od brzojavnega aparata ter se jezil na pri- ; poročena pisma, ki povzročajo samo neprijetnosti. Sluga je nato odšel. Lina je nato prosila Lerchenthalerja, naj bi šel v prostor, ki je namenjen občinstvu. Lerchenthaler pa je dejal: "Ampak, zakladček, ne bodite tako grenki!" ter skušal objeti Lino okolo pasu. "Gospod! V službi sem in si tudi sicer prepovedujem tako obnašanje!" je odločno zaklicala Lina ter odrinila vsiljivca. "Srček, kdo bi bil tako hudoben ! Saj naju nihče ne vidi! Tako, erarski poljubček mi že lah- ko daste!" Pri teh besedah se je postajenačelnik sklonil k Linininemu obrazu — a pljusk je udaril gos-podičnina roka na njegovo lice. Lerchenthaler je takoj izginiHz urada. Kmalu zatem se je zopet oglasil brzojav. Zelo počasi je sprejela Lina neko naročilo za tovarno. Aparat pa je brnel še naprej in Lina/je čitala: "Srček, hvala za poklon. Klical bom po sedmi uri. Tvoj službeni bratec Franci." Zgražajoč se je dala Lina "konec." Za take napade vendar ni dala nobenega povoda. Kdo pa ve, kaj je brzo javil v Celovec nesramni postajenačelnik! Lina je sklenila, da bo taki nesramnosti storila kaj kmalu konec. Odrezala je dotično mesto iz zvitka ter ga spravila. Skromno1 kosilce je zavžila s služinčadjo. Lina se ni upirala jesti z njimi, kakor tudi ji je dobro teknila priprosta hribovska hrana. Odrekla se je odmoru ter odšla takoj zopet v urad. Kmalu zatem pa je prišel v urad gostilničar, ki je bil tudi zakupnik pošte, ter ji javil, da bo morala pač radi odsotnosti hlapca, kaka dva tedna sama nositi pošto na kolodvor. "To ni moja dolžnost!" je odvrnila Lina. "To bomo videli! Veš, pošta-rica, ali boš storila, kar ti uka-žem, ali pa boš zletela!" S to odločno in ravno tako jasno izjavo se je zakupnik odstranil. Kaj naj Lina stori? Pač se mora sedaj izogibati vsemu, kar bi lahko izzvalo kako novo pritožbo. Poštni urad se zapre ob šesti zvečer, a ob 6. uri in 36 minut se križata vlaka v Svinecu. Lina je pripravila obe torbi ter jih odnesla na kolodvor. Na kolodvoru pa ji je delal sitnosti sluga, češ gospodična nima vstopa, ker nima peronskega listka. Lina pa je povdarila, da je tu službeno in mu pokazala obe torbi. Tedaj ji je sluga dovolil vstop. Oba vlaka sta privozila v postajo. Lina pa je bila trenutek v zadregi, kako naj pride preko vlaka, ki je stal na prvem tiru, do drugega, ki odhaja proti Celovcu. Prvemu je kaj lahko oddala in tudi sprejela pošto. Kako pa naj pride do drugega vlaka? In že je dal asistent znamenje za odhod. "Za božjo voljo, pošta!" je zavpila Lina. Mladi asistent pa je le skomignil z rameni. Vlako-vodje zatrobijo in oba vlaka zapustita postajo v nasprotni smeri. Pri medlem svitu kolodvorske svetilke je Lina videla, da so vrgli iz vlaka, ki je odhajal proti Celovcu, za Svinec namenjeno pešto kar na tla. Lini pa je ostala v rokah pošta za Celovec. Razburjeno je pojasnjevala gospodična, da bo radi tega gotovo dobila ukor. Asistent pa se ni brigal več ne za pošto ne za gospodično. Lina je stopila po torbo, ki je ležala ob tračnicah ter hotela baš zapustiti kolodvor, ko se je približal postajenačelnik. Ob pogledu na damo se je nekoliko zbral ter skušal uravnati svojo zibajočoi se postavo. V strahu in skrbeh zbog neprijetnosti, ki jo je zadela, je premagala Lina svojo mržnjo napram temu človeku ter ga prosila za svet, kako naj v tako kratkem času odda pošto obema vlakoma. In sedaj se je čutil Lerchenthaler zopet "najvišjega" uradnika. "Hm! Neprijetna z a d e v a! Dobili boste strašen "nos." Ravnateljstvo tovarne ne razume šale in že marsikatera poštna stvarica je zletela iz Svineca, ker ni bila tovarna zadovoljna z njo." "Prosim vas, gospod, kako naj pridem v eni minuti do obeh poštnih vozov?!" "Zelo enostavno! Oddati morate pač prvemu najprej, nato STROJINOV PIKNIK IZCISTILNA RAZPRODAJA