Stav. 86.
Trst, v torek 26. maroa 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
tod eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične žtev. se prodajajo po 3 nvč. (6 9tot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarel« fitev. po 5 nvć. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUV4JO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. min. oamrtnice, zahvale, poslaoice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ti ^daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". FlallJIvo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko.
„V edinosti je moilm
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na ee-
roČbe brez doposlane naročnine, »e uprava ne orira. fuoiatu nm. nedeljsko ts4«oj« „EDINOSTI" it»a» : ta
•elo leto Kron 5'20, t* pol lota Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef.-aako-
vana pisma se ne sprejemajo In rekopisl se na vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo iiit*.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Ga'atti 20 (Narodni do^). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UODIN A. La^talk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", ▼pisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po3tfio-HranllnKnl račun Štev. 841-652. TELFFOfl 3L 11-57
BRZOJRUNE UESTI.
Zborovanje državnih uradnikov.
DUNAJ 24. (Izv.) Včeraj in danes je bilo zborovanje „Zveze" vseh društev državnih uradnikov. Predsednik Grabscheid je ▼ svojem otvoritvenem govoru naglašal, da državno uradništvo na vsak način zahteva perfekcijo službene pragmatike in sicer najpozneje do 1. julija 1.1. Dalje je predsednik obširno porcčal o dosedanjih pogajanjih med vlado in parlamentarnim pododsekom državnih uradnikov odnosno nastavljancev ter mimogrede izjavil, da so na včerajšnji konferenci delegati sklenili, raje resignirati Ha službeno pragmatiko, kakor da bi se sprejel § 22 viadne predloge, ki omejuje državnemu uradništvu diuštveno in koalicijsko pravo. Temu predsednikovemu poročilu so se enoglasno pridružili vsi zbrani delegati glavne skupščine.
Po predsednikovem govoru je skupščina sprejela celo vrsto predlogov, med drugimi tudi, da uradništvo vzstraja pri svoji zahtevi, da se šteje uradnikom vojaška aktivna doba v časovnem napredovanju. Skupščina je sprejela tudi nove društvene Štatute ter konečno izvolila dosedanjega predsednika Grabscheida za nadaljnega voditelja „Osrednje zveze uradniških društev'.
Čehi za prvo rusko dumo.
PRAGA 24. (Izv.) Danes se je tukaj vršilo na Žofinu impozantno protestno zborovanje socijalnih demokratov in svobodomiselnih čeških naprednih strank proti ne-čuvenemu postopanju ruske vlade, ki je ukazala aretirati in zapreti 54 ruskih socija-listov, bivših članov prve ruske dume. Na zborovanju je prvi govoril socijalnodemo-kratični državni poslanec J a r o š, za njim pa prof. M a s a r y k. Slednjič tudi član prve ruske dume B j e I o u s o v, ki je bil pregnan zaradi svoje politične agitacije na več let v Sibirijo. Pri zborovanju navzoči vladni komisar je Bjelousovu prepovedal govoriti po ruski, nakar je začel svoj govor poljski. Po zborovanju je bil impozanten demonstracijski obhod po mestu, pomikal se je po Ferdinandovi ulici na Vaclavski trg.
Velike sleparije pri železniški upravi.
KRAKOV 24. (Izv.) Policija je tekom zadnjih dni odkrila še nadaljne, naravnost velikanske in škandalozne sleparije, ki so se vršile pri gališki železniški upravi. Med pod-uradnlki je biia ustanovljena in strogo organizirana cela sleparska družba, ki je na primer napram petentom za železniško službo igrala veliko ulogo nekake izpitne komisije ter izsiljevala od prošnjikov po zmožnosti in premoženju zneske od 100 — 400 K. Nekaj poduradnikov je že aretiranih, italijanski kralj v Benetkah.
BENETKE 25. Kralj Viktor Emanuel je ob 8 30 dospel sem s posebnim dvornim ▼lakom. Številna ljudska množica je kralju prirejala entuzijastične ovacije. Vreme je krasno.
Grozna nesreča v Alpah.
DUNAJ 24. (Izv.) Včeraj in danes se je mudilo v Puchbergu več turistov, ki so po snežnih planjavah Schneeberga sankali in se vozili po skiju. Neka iz 15 oseb, večinoma Dunajčanov obstoječa turistovska družba je skušala na skijih prodreti daleč v višave Schneeberga. Dohitel pa jih je snežni plaz. Družba se ni mogla umakniti
plazu. Že močni puh jo je podrl na tla. Snežni plaz pa je zakopal vseh petnajst oseb. Doslej so rešili samo eno osebo. Enega mrtvega so že izkopali. Rešilna ekspedicija, ki se je takcj lotila svoje naloge, je v bojazni, da so vse osebe ponesrečile in da ne bo mogla nobeni rešiti življenja, ker je cela akcija ze'o otežkočena.
DUNAJ 24. (Izv.) Med pogrešanimi se nahajajo: floridsdoifski okrajni sodnik dr. Hacker, Dunajčan Pavel Weinberger, H. Pollak, 5 členov društva prijateljev Alp in 1 neznanec.
Vseruska dijaSka konferenca.
PETROGRAD 25. Včeraj je bila tu otvorjena prva vseruska konferenca akademikov ia dijakov, ki se hočejo posvetiti le znanosti in se hočejo izogibati politiki. Povodnji v Franciji. PARIZ 25. V večih pokrajinah Francije, posebno v srednji in Jugozapadni Franciji so radi neprestanega deževja in topljenja snega reke izstopile iz bregov.
Moderniziran mostim. BOSANSKI BROD 24. (Izv.) Neki tukajšnji moslim je bil tako moderen, da Je včeraj peljal svojo, po evropejski šegi oblečeno ženo na koncert. Proti temu koraku moderniziranega moslima pa so ostali mo-hamedanci v koncertni dvorani protestirali z vso ogorčenostjo ter proti njemu uprizorili naravnost hrupne demonstracije. Nazadnje so ga potisnili iz koncertne dvorane z ženo vred.
Nemiri na Kitajskem.
KULDŽA 24. (Izv.) V bližini mesta Šiho je prišlo med vladnimi republikanskimi Četami in ustaši do krvavih bojev in spopadov. Republikansko lojalno vojaštvo Je bilo popolnoma poraženo. Na bojišču |e obležalo 1500 mrtvih. 80 pa je bilo ujetih, j Ustaši so imeli 200 mrtvih in prodirajo proti mestu Šiho.
Poneverjenja pri sibirski železnici.
PETROGRAD 24. (Izv.) Revizija pri sibirski železniški upravi je dognala, da so se vršile v upravi velikanske malverzacije. Na podlagi rezultatov te revizije je bilo 162 višjih železniških uradnikov suspendiranih in se je uvedla proti njim sodna preiskava.
Tragična smrt.
GRADEC 24. (Izv.) Asistent na medicinski kliniki dr. Huberjete dni dobil dovoljenje, da sme promovirati sub auspiciis im-peratoris. Med tem pa je smrtaonevamo obolel. Danes se je napotila posebna komisija „vseučiliških profesorjev z rektorjem na čelu k bolniku ter ga na smrtni postelji promovirala sub auspiciis imperatoris. Dr. Huber, ki je bil tudi zaročen, se je na to še poročil s svojo izvoljenko, nakar je takoj umrl.
Velikanski tatinski vlom.
LVOV 24. (Izv.) Neznani in drzni zlikovci so snoči udrli v mestno zastavljalnico v Ržešovu. Odnesli so seboj 13,000 K gotovine in za 100.000 K dragocenosti.
PODLISTEK
Vitez i2 Rdeče biše.
lXe chevalier de MaLson Rouge.)	52
Roiaan « časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Doma« star.
„In sedaj," je dejal, „sedaj sem pripravljen, občan Maurice; pojdimo, ako se Vam ljubi."
Maurice je prijel Genevievo pod pazduho, rekoč: »Pojdiva".
Bil je tako srečen, da mu je srce prekipevalo sreče. Ko bi ne bil imel obzirov do samega sebe, bi bil kar zaukal od radosti. V resnici, česa naj bi si še zaželel: zunaj je sijalo božje solnce, Genevievina roka je drhtela pod njegovo, javni glasniki so iz vsega grla naznanjali triumf jakobin-cev in padec girondistov ter kričali, da je domovina rešena.
Včasih prihajajo v življenju trenotki, ko je človeško srce premajhno, da bi združilo v sebi veselje ali žalost, ki se nabira v njem.
Svetovno stavkovno gibanje radarjev.
Mezdno gibanje rudarjev na južnem Štajerskem.
TRBOVLJE 24. (Izv.) Kakor že zadnjič poročano, je tudi med delavstvom tukajšnjih premogovnih rudnikov izbruhnilo živahno mezdno gibanje. To se sedaj od dneva do dneva poostruje in zadobiva čim dalje resnejše
oblike. Rudarji so imeli danes in včeraj več manfestacijskih zborovanj za uvedbo splošne minimalne mezde. Pred vsem tudi trboveljski rudarji zahtevajo 20°/# zboljšanje mezde in da trboveljska premogokopna družba dovoli takozvanim kopačem (hauerjem) minimalno dnevno mezdo po K 4 20. — Upravni svet trboveljske premogokopne družbe se sestane prihodnjo sredo na posvetovanje glede zahtev rudarjev. Za slučaj, da upravni svet d limine odkloni zahteve rudarjev, izbruhne skoraj gotovo stavka v trboveljskem rudarskem revirju.
Stavka premogarjev.
LONDON 25. Z veliko napetostjo se pričakuje odločitev današnje konference za poravnavo stavke premogarjev. „Ti nes" objavlja razgovor z voditeljem lastnikov pre-mogokopov v južnem Walesu mr. Thomas-om, ki je bil dosedaj duša upora proti minimalni mezdi. Thomas Je izjavil, da bi bila najbolja rešitev, ako bi vlada umaknila zakonski načrt o minimalni mezdi in bi se delodajalci in delavci v posameznih premogo-kopnih revirjih prostovoljno dogovorili o minimalnih mezdah V večjih rovih Severnega Wa1esa in Škotske so premogarji v soboto zopet začeli delati.
Italijansko-turška vojna
Nadomestne volitve v italijansko zbornico.
RIM 25. Včeraj so se v prvem beneškem volilnem okra|u in v Aleksandriji vršile nadomestne volitve za poslansko zbornico. Dosedanji socijalistični poslanci so odložili svoje mandate, ker so zbog svojega nasprotstva s tripolitansko vojno prišli v navskrižje z večino svojih volilcev. V Benetkah Je bil z veliko veČino izvoljen vladni kandidat Orsi. Množica Je navdušeno pozdravljala proglas volilnega izida. V Aleksandriji je potrebna ožja volitev.
Turški častnik zavrnjen.
MILAN 24. (Izv.) „Secolo- poroča iz Kaira: Na parniku „Gorizia" avstrijskega Lloyda so Italijani aretirali nekega turškega oficija, ki je hotel priti preko Egipta v Ci-renajko. Poslali so ga nazaj v Carigrad. Italijansko brodovje strogo pazi na vsak trgovinski parnik.
Italijani pred Dardanelami.
ATENE 24. (Izv.) Dobropoučeni krogi trdijo, da italijansko brodovje v prihodnjih dneh zasede važno postojanko na nekem turškem otoku v bližini Dardanel. Od tega otoka bo baje italijansko brodovje vršilo svojo nadaljno akcijo proti Dardanelam in Carigradu. V Atene je že te drfl došlo mnogo italijanskih žurnalistov, ki pričakujejo poročil o uspehih akcije.
Hajnepopuiarneji narod.
(ZvrŠetek.)
Dalnja izvajanja Madjara ZolUna Szasza se glase:
Dra. Setona Watsona, znanega Scotusa Viatorja, ki nam je vrgel v obraz skeleče resnice, najprej radi Slovakov, a potem radi Hrvatov, je rešila od patoloških psovk naših šovinistov samo njegova mladost, ali zato so ga obsuli s pravo točo mračnih sum-ničenj.
Ko je treba našim šovinistom odgovarjati na obtožbe, da ne morejo pod njihovim režimom priti narodnosti do svojih
pravic, tedaj odkrivajo z veliko modrostjo zlodela Nemcev, izvršena na Poljakih, ali cinizem Angleža, ki duši Irca in končno nečlovečnost Rusov nasproti Fincem. Kakor da bi brezsrčni pritisk teh velikih narodov, vršen nasproti omenjenim malim narodom, mogel opravičiti enako postopanje devet milijonov Madjarov nasproti tolikim narodnostim ! Kajti v resnici, ako šestdeset milijonov Nemcev duši nekoliko milijonov Poljakov in Dancev aH pcfrancoženih Nemcev, ako ogromno rusko carstvo tudi požere malo Finsko, je to iz moralnega pogleda enako vredno obsodbe, kakor tudi današnja madjarska politika uduševanja narodnosti, toda s stališča dosezanja ciljev in izvedbe je tukaj ogromna razlika. Kajti pamtiti treba, da se postopanje madjarske vladajoče klike nasprot? narodnostnim ima še le v drugem redu presojevati z moralnega stališča: se morejo li uresničiti želje, da se narodnosti potope v madjarstvu ? Ne morejo. Sanje o trideset milijonih Madjarov ostanejo vedno sanje.
Ali sedaj prihaja na red moralni pogled. S tega pogleda padajo na nas pogledi omikanega človeštva, prezirni in polni mržnje... Tu smo Čutili in čutimo žalostne udarce še žalostneje resnice. Danes je madjarski narod morda najnepopuiar-neji, najobsovraženeji na vsej zemeljski krogli. Ona stara legenda, da smo narod, ki ljubimo svobodo, da smo junaško in viteško pleme, je razpršena... V očeh človeštva igramo mi danes vlogo naroda, ki je v političnih oraktikah spreten in rafiniran in ki duši tujo "svobodo... Ali dotlej, dokler se ne uničijo osnove te obtožbe, dokler današnje socijalno in politično stanje madjar-skega naroda ne zvrši procesa razvoja na bolje, ki podeli narodnostim in brezpravnim slojem njihove pravice, treba nam vendar protestirati proti temu, da se o madjarstvu kakor narodu, razvija tako mišljenje. Treba je poučiti inozemstvo, da njegove obtožbe pri krivici zadevljejo ves madjarski narod, ker je te obtožbe izval samo mal del naroda, členi viših vodilnih slojev. Trditev inozemstva, da madjarstvo duši in stiska narodnosti, treba modificirati v smislu, da vladajoča klika madjarstva duši enako niže sloje madjarskega naroda kakor tudi narodnosti. Sliko tlačenih ogrskih narodnosti treba pred inozemstvom popolniti še z eno barvo, ki pokaže potem svetu tlačene sloje madjarskega naroda skupno s tlačenimi In preganjanimi nemadjarskimi narodnostmi Ogrske. Ako se posreči uveriti o tem vse kraje sveta, do Koder je dospel glas madjarskega tlranstva, tedaj se bo mogel napredni Madjar odahniti, ker mu je vspelo odkloniti od vsega njegovega naroda ono sramoto, ki s polno pravico žigosa samo en del njegovega naroda.
V resnici, iskrene in značilne so to besede kulturnega človeka, ozlovoljenega demokrata Madjara. Toda treba, da besedo in sliko zamenjajo dela in življenje. Mbdo madjarsko demokracijo čaka težko in mučno delo. Delo preporoda svojega naroda iz korena. A ko to izvede, bo znalo kulturno človeštvo zbrisati z njega žig sramote, ki tako krvavo kriči na vse štiri strani svtta.
Polom v Puli.
Pula, 22. marca 1912.
Kakor je »Edinost" poročala pred kratkim, pričelo se je čiščenje občinskega hleva. Onemu zloglasnemu občinskemu pisarju Be-
„O, kako lep dan !" je vzkliknil Morand.
„Da, da, res lep," je dejala Genevieva in se tiščala Maurica, „da bi le ostal do( večera tako jasen in brez oblakov, kakor je j sedaj I"
Maurice je primerjal te besede s samim seboj in bil še bolj srečen.
Dospeli so že bili do ogla Rue desj Vieilles-Haudriettes, ko jim je nepričakovano I zastavila pot neka cvetličarka in jim ponu-j dila cvetlice.
„Kako krasni nageljčki!" je vzkliknil Maurice.
„Oh, da, res lepi so," je dejala Genevieva. Njihove negovalce je gotovo zelo, skrbelo, da bi ne oveneli, kakor so moji." |
Ta beseda zelo dobro dene srcu mla-| dega moža.
„Ah, moj krasni uradnik," je dejala cvetličarka, „kupi šopek lepi občanki. Belo je oblečena, tu imam krasne rdeče nageljčke. j Belo in rdeče, to se vjema zelo lepo; j pripne si šopek na svoje srce in ker jej njeno srce prav blizu tvoje modre suknje, imeli boste narodne barve."
„Da," je rekel Maurice lepi mladi in ljubeznjivi cvetličarki, „kupiti hočem, ker ljubim nageljčke, čuješ? Vse ostale cvetlice črtim."
„Oh, Maurice," je dejala Genevieva, „to je nepotrebno, saj jih imamo toliko na vrtu."
Toda vkljub temu, da je Genevieva z ustnicami ugovarjala, so vendar govorile njene oči dovolj jasno, da hrepeni po šopku. Maurice je izbral najlepšega; bil je oni, ki ga je ponujala prodajalka in ki je obstajal iz približno dvajseterih temnordečih na-geljčkov, močno in prijetno dehtečih.
„Vzemi," je rekel Maurice prodajalki in ji vrgel v košarico pet frankov, „vzemi, to je zate."
„Hvala, moj krasni uradnik," je odvrnila cvetličarka, „petkratna hvala."
Med tem kratkim prizorom sta postala Morand in Genevieva čudno bleda in drhteča. Krčevito je stisnila svojo krasno ročico in sprejela šopek, ki ga je ponudil Maurice. Držala si ga je pred obrazom, ne morda zato, da bi ga duhala, temveč zato, da je lahko skrivala svoje razburjenje.
Ostali košček poti so prehodili veselo kramljajoč, vsaj kolikor se tiče Maurica, med tem ko je bila dobra volja Genevieve in Moranda nekako prisiljena.
Kmalu po deveti uri, ko so bili dospeli v Temple, je general Santerre prečital imena uradnikov.
„Tukaj," je zaklical Maurice in prepustil Genevievo Morandu v varstvo.
„Ah, dobrodošel," je dejal Santerre in segel Mauricu v roko.
Maurice je dobro vedel, da bi ne imelo zanj dobrih posledic, ko bi bil odklonil ponujeno mu roko, kajti prijateljstvo s Santer-rom je bilo tedaj gotovo eno najdragocenejših.
„Kdo pa je ta zala občanka ?" je vprašal Santerre, „in kaj hoče tu ?"
„To je soproga vrlega občana Dix-merja ; gotovo si že čul pripovedovati o tem vrlem občanu, občan general ?"
„Da, da," je odvrnil Santerre, „lastnik je strojarske tvrdke in stotnik pri lovcih Viktorijeve legije."
„Tako je."
„Dobro, dobro! Pri moji veri, lepa je. In ona-le opica, ki jo drži za roko!"
„To je občan Morand, tovariš njenega soproga, lovec v Dixmerjevi stotniji.
Santerre se je približal Genevievi, rekoč: „Dobro jutro, občanka!"
Genevieva je zbrala ves svoj pogum in odvrnila nasmehnivši se : „Dobro jutro občan general!"
Santerre se je čutil s tem nasmehom in s tem nazivom zelo počaščenega.
Stran II.
nedetti-ju skdilo je včeraj 9 vrednih mu
kolegov.
Kakor se vidi, je pričel baron Gorizzutti pometati s tisto veliko metlo. Imena teh iz službe odpuščenih junakov so: Poduie, Biiucaglia, Wolker, Cioll, Traccanelli, Lizzul, Vidulich, Covacich in Peressen. Vsi so bili člani iredentističnega društva „Edera" in politično absolutno nezanesljivi.
Poduie je bil poštni uradnik in je mora radi svoje vroče italijanske krvi .zapustiti državno službo. Za časa, ko je bil še v državni službi, se je podpisoval pravilno „Poduje", a ko Je pa stopil v občinsko službo, premenil je „j- v J°. Značilno pri tem je, da mu je oče dalmatinski Hrvat, a mati pa goriška Slovenka, torej je sin pravi Kalabrež.
Covacich in Lizzul sta bila pred kratkim od tukajšnje državne policije kaznovana z več dni zapora, ker sta v kavarni „Miramar provocirala častništvo z italijansko trikoloro. A ti drugi niso nič boljši in so bili islotako že večkrat aretirani radi enakih deliktov.
Baron Gorizzutti se bavi celo z mislijo, da odf>ove službo vsem občinskim nameščencem in da razpiše ta mesta na novo.
Najbolje bi bilo, ker s tem bi se dala možnost tudi drugim prosilcem, da kompe-tirajo za dotična mesta. Za one pa, ki so že definitivno nameščeni in ni pravega vzroka za odpustitev, bi bil dan povod za upokojenje.
Danes prispejo z Dunaja trije inženirji, da prevzamejo vodstvo plinarne in drugih občinskih podjetij, kajti to poverjeuje Je odvzeto dosedanjim občinskim inženirjem. Iz tega sledi, da ni bilo pri občini niti enega zanesljivega človeka. Kdor ni spadal h kantori spioh ni dobil službe.
S tem so odvzeli kamoristom vsa vodilna mesta, tako, da je ves aparat v rokah vladnih organov. Pri blagajni plinarne na primer, kjer jih je bilo poprej po 5 do 6, opravljata sedaj službo gospoda računski svetnik Vinšek in davčni oskrbnik Cvek sama.
Od upravnega sveta, ki ga je namest-»ištvo imenovalo, je dr. Basseggio demisijo-■iral. Istotako namerava obrtni inšpektor Peilegrini. Ta zadnji baje radi tega, ker je proti njemu v tiru neka akcija od strani ■eitalijanskega uradništva. Kakor dokazano, se je Pelegrini pri občinskih volitvah 1. 1907. kompromitiral. Je tudi Član znanega „Gabi-■etto di lettura". To je najbrž vzrok tej Akciji.
V vladnih krogih niso zadovoljni s tem, a vsejedno se upa, da namestništvo ugodi temu protestu.
Prihodnjič kaj o mestni tržnici „mercato" hi o deželni bolnišnici.
EDT^TOBT* Št. 86.
V Trstn dne 26 marca 1912.
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva „Edinost" se vrši v sredo 27. t. m. ob 3. uri popoludne v .Slovanski čitalnici".
Promocija. Naš rojak in član akad. fer. društva „Balkan", Rudolf Perhavc je bil dne 23. t. m. v veliki dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem modroslovja. Iskreno čestitamo I
Narodno-obrambeno delo in socijalna demokracija. Zaradi glasovanja tržaških soc. demokratov v vprašanju podpor šolskim družbam se je razvnela — kakor znano — debata v soc. demokratskih vrstah, ali lahko glasuje soc. demokrat za obrambeno Šolsko društvo. To vprašanje se je že dolgo reševalo tudi na Češkem, kjer je jezikovno vprašanje privedlo do tega, da so se soc. demokrati razdelili v autonimiste in centraliste. Pri tem je postalo važno vprašanje, ali je češki delavec soc. demokrat-sutonimist lahko član narodnih šolskih in obrambnih društev. V zadnjem času je postajalo to vprašnje čim dalje bolj napeto. „Češky Dennik" piše o tem: „Češka socialna demokracija je bila prisiljena, ne vsied pritiska od zgoraj, ampak vsled pritiska najširših mas, torej z voljo ljudstva, da bi boj za skorjo kruha ne oddaljevala od boja za ■arodno eksistenco, za kos pravice češkega jezika. Zato bo Češka soc. demokracija s tem pritiskom mas potlačena med vrste narodnih organizacij, kajti ljudske mase morajo same spoznati, da češke obrambne organizacije niso bojevne, napadalne naprave, ampak le obramba, in da niso „meščani", oni, ki jim nosi ta obramba in to delo največ dobička, ampak najširše vrste ljudstva, mali češki človek, v prvi vrsti če-ŠKi delavec, kajti češki delavci so to, ki po veliki večini tvorijo prebivalstvo čeških manjšin in katerih deca polni češke manjšinske šole; ki jih ustanavljajo in vzdržujejo »arodne šolske in obrambne družbe-. Ce kje, velja ta nepobitna resnica za naše tržaške razmere.
Preznačilno. Pri nas v Trstu so spravili gospodje laški liberalci za časa zadnjih državnozborskih volitev v svet neko trobilce po imenu „Marameo", ki je res tako zelo „marameo", da se pač ne izplača baviti se žnjim, ako se obregne tupatam tudi v nas Slovence. — Marameo I Toda to trobilce je v zadnjih časih postalo pravi „enfant ter-rible" za svoje lastne nezakonske očete, in danes naj priobčimo iz njegove 61. številke z dne 16. t. m. preznačilen člančič, ki kaže
v sprelepi luči gotove sloje našega tržaškega hiperitaiijanstva tedaj, ko gre za — žrtve, namreč denarne.
Pod naslovom „No par vero!" je spustil „Maraneo" v svoj italijanskoliberalno-mazziniansko iredentistični svet sledeče :
„Želeli bi si bili, da bi bili mogli fotografirati „il muso," ki ga je hočeš-nočeš-moraš napravil „egregio" odbornik naše „Lege Nazionale", ko le prišel pregledat vsebino „Leginega" nabiralnika, ki se nahaja v veži „Ginnastiche", in ko ni našel v njem nič več nego — sedem bornih kron. Gotovo je vrtel nabiralnik semtertja v rokah v nadi, da je morda ostal na njegovi notranji strani prilepljen kak nikeljček.
Nič; sedem revnih kronic, plod, ki ga je obrodil nacijonalni značaj treh tisoč Članov tega cvetočega društva^.
Sedaj se vprašujemo: Ce se v „Societa Ginnastica triestina" s tako mnogoštevilnim članstvom, ki gotovo ne pripada ubožcem, ne more nabrati v korist našemu najvital-nejšemu braniku proti navaljujoči povodnji slovanstva več nego smešni znesek sedmih kron tekom enega meseca, kaj se more zahtevati od drugih manjših italijanskih društev?"
Seveda je potem zopet naša Cirilinme-todova družba vzor „Marameu*, kako naj bi Italijani nabirali za svojo lego, ko pravi, da posvečamo mi vse svoje energije svoji družbi in celo zahtevamo od tujcev v naših hotelih in gostilnah, da plačujejo s plačilnimi listki prispevke za našo Družbo.
„Nočemo navajati svot", pravi „Marameo", „niti primerjati. Pa menda vendar ne bo zadela nabiralnika, ki hira v Ginnastichi ista usoda, ki je morala zadeti njegovega tovariša v aristokratični filarmonichi!"
Je pač res nekoliko hud poper, ki ga je tu nasul v nos slavni gospodi Italijanom, ki jih je polna usta odreševanja svojega naroda, dokler — nič ne stane, ki se pa jako hitro skrijejo, ko je treba Šteti kronice za „Regione Giulia irredenta", ki na tak način pač ne bo Še tako kmalu „redenta", to se pravi — nikoli. Gospodje so pač nekoliko kihali; no, njim namenjeni „Mara-mejev* poper pa bodi namenjen tudi nam in le glejmo, da enaka graja ne zadene tudi nas zaradi naše Cirilmetodove družbe!
Kako so zmagali! „Piccolo* — ta komedijaš tudi ob najresnejih prilikah in žalostnih časih — je uprizoril najnetlanejo komedijo, ki naj bi premamila njegove čitatelje, da bi verjeli, da je v puljski aferi z imenovanjem svetovalstva prav za prav zmagalo stališče slavne večine še bolj slavnega deželnega odbora istrskega vsled česar da stoji ta korporacija zopet čista pred svetom kakor najčisteji angelj v blesteči-beli obleki — nedolžnosti.
Kakova je bila ta „zmaga" kamore, smo že dovolj osvetljili z dejstvi: da to svetovalstvo nima nikakega odločilnega glasu, da se med 8 členi le trije noto-rični kamoristi, da še ti mislijo odložiti to čast, ker jim je prisojena le jako podrejena vloga.
Sedaj pa čitamo v „Polaer Tagblattu" vest, ki drastično osvetljuje komedijo, ki si o je dovolil „Piccolo* s svojim krikom o zmagi: vest namreč, da vlada v Italijansko-liberalnt stranki vihar nevolje proti deželnemu glavarju Rizzija, ker se je preko glav vseh Italijanskih poslancev dogovoril z vlado za Imenovanje svetovalstva!
Ali ni Čudna zmaga to, ko je zmagovalec razježen in ogorčen, ker je — zmagal ! Kakor v Tripolisu: zmagujejo sicer, ali so — tepeni!
V pojasnilo! Ko je izdalo konsumno društvo „Jadran" svojim članom računski zaključek za leto 1911., so čutili nekateri v to povsem nepoklicani gospodje potrebo, da so rešetali naše gospodarske razmere na način, ki priča, da je dotičnim gospodom razvoj omenjenega društva trn v peti. Z ozirom na to se čuti podpisani odbor, in sicer toliko v korist splošne slovenske stvari pri Sv. Jakobu, kolikor tudi v lastno obrambo, prisiljenega podati javnosti sledeče pojasnilo : Iz govoric dotičnih gospodov se daja sklepati, ali da v resnici ne razumejo sestave računskih zaključkov, ali pa da samo nočejo razumeti. Smatrajo namreč izgubo v računskem zaključku za leto 1911 v znesku K 1772 38 za znamenje, da je društvo nazadovalo in da mora v najkrajšem času, to je že pred 1. majnikom t. 1. propasti. Bodi tem ljudem povedano sledeče :
Ko je koncem leta 1909. sedanji odbor prevzel društveno upravo, je kazal računski zaključek za leto 1909. izgubo v znesku 2674 92 K. Bila je to kriza, o kateri se je razpravljalo na istoletnem občnem zboru. Imelo se je, ali zvišati delniško zadružno glavnico, ali pa likvidirati društvo. Ker so se pa tedaj člani enoglasno izrekli za zvišanje deležev, so se deleži zvišali za 1590 K. — Vrnimo se zopet k izgubam, katere se, kakor znano, ako niso pokrite z rezervnim zakladom ali iz drugega vira, prenašalo na prihodnje leto. Izguba 1. 1909. 2674.92
da si je društvo v minolem letu vsled vedno bolj naraščajočega prometa nabavilo ogromen inventar, moramo reči naravnost sijajen napredek:
Toliko v pojasnilo prizadetim in ne prizadetim, ker mitlimo, da nikakor ni ne lepo in tudi ne pametno, ako drug drugemu ničesar ne privoščamo, kajti na ta način, le škodujemo — mesto da bi koristili — samim sebi in skupni slovenski stvari v Trstu.
Odbor društva „Jadran".
Odhod. Včeraj zjutraj je z brzovlakom južne železnice odpotoval na Dunaj načelnik generalnega štaba FML Blaž Schemua, ki se je bil v nedeljo zvečer povrnil s svojega inšpekcijskega potovanja ob Istrski oba!l.
Društveno gibanje v NDO. V nedeljo popoludne je priredila NDO v svojih društvenih prostorih pri Sr. Jakobu shod za delavstvo tehničnega zavoda. Shodu je predsedoval Hvastja. Govorila sta strokovni tajnik Brandner in predsednik NDO dr. Ki-sovec. Oba govornika sta obširno poročala o neznosnem položaju delavcev v tehničnem zavodu ter sta obenem s posebnim pov-darkom opozarjala delavce na okolnost, da NDO plačuje svojim članom vse njihove prispevke zopet nazaj v obliki podpor, do-čim socljalnodemokratične organizacije pobirajo od svojih članov prispevke za agita-cijske namene.
Razvijala sta tudi sedanji program NDo, ki skuša pred vsem priboriti tržaškemu domačemu delavstvu primernega in stalnega zaslužka in organizira delavstvo na narodni podlagi, dočim socijalna demokracija v Trstu ne more tako Ščititi koristi slovenskih de-lavcev-domačinov, ker ne more z ozirom na njen mednarodni program nastopiti proti tujerodnemu delavstvu v Trstu.
Položaj slovenskih zidarjev. Na Ko-lonkovcu je v nedeljo popoldne priredila NDO društveni shod za slovenske zidarje iz Sv. M. Magd. Sp. in Zg. Shod je otvoril predsednik krajne skupine zidarjev NDO Vrčon. Poročala sta predsednik NDO dr. Kisovec in strokovni tajnik Brandner o sedanjem položaju slovenskih zidarjev v Trstu, zlasti pa sta temeljito razmotrivala o čednih namerah socijalistov in njih pogodbi z zidarskimi podjetniki. Številno na shodu zbrani zidarji so se odločno izjavili proti sedanjemu nečednemu terorizmu socijalnih demokratov in so se Izrekli proti uvedbi minimalne mezde po 55 vin. na uro.
Narodna delavska organizacija naznanja tovarišem Članom in prijateljem da čisti dobiček društvenega velikega plesa znaša 924 K 25. Dohodki: 1639 K 19 v. stroški: 714 94 vin. Srčno zahvalo vsem tistim osebam ki so pripomogle lepemu gmotnemu vspehu te prireditve izreka odbor Narodne delavske organizacije.
Roditeljski sestanek na Katinari. Naše učiteljstvo je preteklo nedeljo po popoldanski službi božji zbralo okoli sebe razveseljivo število starišev. V natlačeno polnem razredu je razložil najprej gospe d nadučitelj Ciril Valentič v poljudni besedi pomen takih sestankov za uspešno delovanje starišev in šole v prid naši mladini. Nato pa je zelo poljudno obravnaval gospod učitelj Alojzij Bukovec nekatere najnavad-nejše slučaje iz življenja vzgojiteljev in na njih pokazal, kako pogubno je nesmotreno postopanje starišev pri vzgoji mladine in kako potrebno Je, da se stariši zavedajo svojih dolžnosti. Le tako naprej — uspehi so gotovi I
„Pri belem konjičku". V nedelju popoludne je priredil „Dramatični odsek" Šentjak. Čitalnice v veliki dvorani „Narod, doma" pri sv. Ivanu znano ljudsko burko v 3 dejanjih „Pri belem konjičku". Kljub temu da je bilo zelo, zelo mikavno vreme za peš izlete v okolico, Je prišlo k predstavi mnogoštevilno občinstvo, zlasti pa vrli Šentja-kobčani. Vsa igra je pokazala, da je dramatični odsek dobro si svest svoje kulturne naloge in da je burko naštudiral z marljivostjo.
Povdarjati moramo, da pri presoji cele igre se ne postavljamo na stališče stroge kritike, ampak na stališče splošno kulturnega dela. Kakor omenjeno, je bila igra marljivo naštudirana, vendar tok igranja bi bil lahko hitrejši, kar pa se da oprostiti, če se pomisli, da dramatični odsek zaradi sedanjih stanovanskih okolnosti ni imel niti ene generalne skušnje. Nekateri člani dramatičnega odseka so naravnost pokazali, da Jim gre igranje urno izpod rok. — Nežna, mlada Meta, g.ca M. Volk Je sicer nastopila prvi krat na diletantskem odru v večji ulogi, a Je pokazala, da ima energičen in siguren nastop. S svojo ulogo je ustvarila karakteristično mlado vdovo-gostilničarko, imejiteljico hotela „Pri belem konjičku". — Ravno njen siguren nastop Je napravil mlado Meto v dobro Spekulativno gostilničarko. Uren je bil glavni hotelski natakar in pozneje angažirani mož Angelsky, kateremu gre vse priznanje, da je igra tako dobro uspela. Oni advokat iz Ljubljane g. N. N. je rešil svojo ulogo primerno, vendar nekoliko
obilo pravega efekta. Tudi Minka (g.ca R. Tominc) je bila nežna, vendar nekoliko pre-enakomerno nastopa.
Ne moremo tu na tem mestu navajati do najtočnejših detajlov izdelane kritke o nastopu odnosno igranju posameznih oseb, splošno moramo Še enkrat izraziti javno priznanje, da se je dramatični odsek potrudil izvesti svojo nalogo z največjo preciznostjo in točsostjo in upamo, da bo žel med šentjakobskim prebivalstvom še obilo zanimanja. Kmalu do videnja !
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti v ponedeljek, dne 6. maja t. I., ob osmih zjutraj.
Prošnje za pripustitev k izpitom morajo biti v rokah komisije vsaj do vštetega dne 25. aprila t. I.
Spisi Mišjakevega Julčka III. zvezek. Ljubljana 1911. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta Je izdalo III. zvezek „Spisov Mišjakovega Julčka" v katerem so štiri črtice iz našega življenja na deželi: Ugonila sta, res !je bilo drugače! — Ko-čajev Peter. — In vendar ga je izmodrilo ! — ter J. Lajnar. Knjiga Je opremljena s 16 slikami in bo gotovo dobro došla naši mladini. Cena vezani knjfgi K 1.50, s poštnino 16 stot. več.
kron, izguba I. 1911. 1772 38 kron. Torej' več juristovskega bi moral nositi na sebi. Z se je v 2 poslovn;h letih izguba zmanjšala! „narodnim milom" trgujoči novomeški vele-
za 902 54 K, kateri znesek se ima smatrati kakor dobiček. — To torej nikakor ni nazadovanje, temveč napredek, in če pomislimo,
tržeč in edino „Dolenjske Novice" čitajoči Bucek (g. Z.) Je bil pa nad vse živahen in njegova igra je dosegla med poslušalstvom
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za moški zbor. Prosim točne in polno-številne udeležbe.	Pevovodja.
Trgovsko izobr. društvo naznanja p. n. odbornikom, da danes v torek ni navadne odborove seje.
..Prva primorska gostilniška zadruga*1
sklicuje vse svoje člane na občni / bor, ki se bo vršil dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih NDO, ulica sv. Frančiška št. 2.
Ker so na dnevnem redu zelo važae stvari, prosimo vse člane, da se udelele zborovanja in prinesejo seboj deležno knjižico ker brez te ne bo dovoljen v»top.
Vsi člani „Učiteljskega društva" za Trst in okolico" imajo v četrtek, dne 28. t. m. ob 6. uri sestanek v „Slovenski trgovski šoli" na Acquedottu z dnevnim redom. 1. Konstituiranje odsekov in poročila načelnikov o delokrogu pos. ods. 2. Predlogi in pogovor o spremembi „Zavezinih" pravil. 3. Nasveti za pomladansko zborovanje.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah vabi vse člane in prijatelje društvi na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 1. aprila t I. ob 3 30 popoludne v gornji dvorani „Nar. doma*1 v Barkovljak.
Slovenska Čitalnica v Skednja vabi na /edni letni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 15. aprila ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih po običajnem da«v-nem redu.
Tržaška mala kronika.
K samomoru Kocjančiča v Barkov ljah. Članek iz Barkovelj pod naslovom: „Že dalj Časa so ga pogrešali" ne odgovar)« resnici v nekaterih točkah. Zato Vas prosimo, da priobčite naslednji popravek :
1.)	Ni res, da je bila omenjena pot od pamtiveka v splošni uporabi, pač pa je res, da je dotična pot privatna last in da je bil* dovoljena nekaterim od časa do časa.
2.)	Ni res, da je pokojni Kocjaičić že v prvi instanci izgubil pravdo, katere stroški znašajo 1600 K ; resnica je, da pravd« še sedaj ni končana in da je torej še nihče ni izgubil ne dobil ter tudi ne ve za stroške.
Ne sklepaj prijateljstva z nepoznanimi ljudmi! Težak Anton Pregl, stanujot v ul. Carpison št. 7 se je predsinoči podal v neko krčmo v ul. Coiogna. Tu se Je seznanil z dvema osebama, ki sta pili v krčmi, začel je ž njima razgovor in pri litrih vina je bilo kmalu sklenjeno malo ne tesno prijateljstvo. Okolu polunoči, ko je krčmar zaprl krčmo, odšli so tudi Pregl in njegova najnoveja prijatelja. Dvojica ga je povabila, naj bi napravili mal sprehod, češ, tako sprehajanje v spomladanski tihi noči dobro dene človeku. Hodili so po raznih ulicah ii cestah, sem in tja, in okolu 2 30 zjutraj so srečno prišli na novo opensko cesto. Do-spevši tja sta neznanca nakrat planila m Pregla, ga vrgla ob tla, mu preiskala vse žepe in mu ugrabila 10 K, ki jih je imel pri sebi. Nato sta jo urno popihmla. Pregl Je vso stvar ovadil policiji. — Včeraj zjutraj se Je Pregl po poslih podal v hleve družbe „Adriatica" in glej, zagledal je tamkaj en«ga onih dveh lopovov, ki sta ga bila predsi-nočnem obrala na openski cesti. Pozval je redarja, ter dal lopova aretirati. Istemu je ime Anton M. in je doma iz Sv. Križa. Ob-lastnija išče sedaj Še drugega tička.
Koledar in vreme. Danes: EmaiMti muč. — Jutri: Rupert šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -H 14 C°. Vreme včeraj: lepo.
Sukna,
za gospode io dame, ludm« in modno blago KAREL KOCIaN,
tovarna sukna v Humpotcu (četk«).
Uzorci franko.
Vzemite
V Trstu, dne 26, marca 1912.
»EDINOSTc St. S 6
Stran ITI.
.i « g ■ t.v w .	pike, kajti s piko bi značilo: ob prvi, drugi,
KS&O giOdalESCO.	tretji, Četrti, kar se ne govori nikjer, vsaj
Nedeljska popoludanska predstava-	E??
.Sherlock Holmes" — ni priprivabila toliko	naaaije pa
,ob petih" (ob 5, brez pike), ali wob peti (ob 5., s piko), pri Čemer je „petih" glavni števnik, ki ga slovenščina sklanja, »peti* pa vrstilni števnik, „ob peti uri* namrečj pri čemer pa je „uri" popolnoma odveč. Naravnost smrtni greh proti našemu jeziku pa je n. pr. tale neumnost : ,ob 8. in p o I u r i". Tu Je mogoče le dvoje in sfcer tako, kakor govori in piše ,velikanska večina našega naroda: ob poli skega leta in kar je našemu občinstvu že j Cvetih (po|udevetih — poli devete, polu-precej znano, ne vleče več prav preveč, po- j devete) — ob poli 9 (ob poli 9.); aH pa sebno če je treba še nekoliko misliti zraven, jpo primorsko: „ob osmih (osmi) in pol — kar je res potrebno pri „Korneviljskih zvo-|ob g Jfs pol (g ia po!) novih" stvari, ki je v marsičem že bolj i Na igtem |epaku pa imamo: „ob 4. uri" vspeva nego opereta. Udeležba je bila torej j in n0b g zveger«,
precej dobra, a vendar bila lahko boljša. | Potem — „v abonementu". — Ali pi-O izvajanju operete moramo reči,^ aa §emo tujko tako^ kakor se piSe v jezifcu> \z
občinstva, kolikor ga je bilo pričakovati z ozirom na tako imenitno uspelo primijero. Se pač že začenjajo pomladansld dnevi, in ljudje hite iz mesta. Predstava je bila primerna udeležbi.
Zvečer so peli na našem odru opereto
„KORNEVILJSKE ZVONOVE", ki je znana našemu občinstvu že izza lan-
A

nas ni zadovoljilo najbolje; bilo je nekako mrtvo, brez pravega zanimanja ali morda celo umevanja, in tupatam se je naravnost čutilo, kako je kapelnik le s težavo potegnil za seboj i oder i orkester, ki sta mestoma le preveč rada uhajala vsak svojo pot. Poudarjamo pa, da velja to le za posamezna mesta in da je bilo zopet drugih toček, ki zaslužijo vso pohvalo, ki gre zlasti solistom, ki so se resno potrudili, da rešijo čast večera.
G.ca Janova v ulogi Serpolete nam je ugajala prav dobro v cel svioji ulogi, prav posebno pa še v prvi sliki z zborom, kjer Je dosegla popolen uspeh. G.a Štularjeva je pela Žermenino ulogo vseskoz hvalevredno, a gotovo najbolje legendo s pesmijo o zvončku. Vsekakor nas pa je presenetila g.ca Lepuševa v ulogi Grenišeja; pokazala je napredek, ki ji dela v resnici čast, in reči moramo, da je pela zlasti barkarolo v prvi sliki res s pravim občutkom. Gospice Ber-■etičeva, Stojkovičeva, Železnikova in „Neimenovana" so storile v svojih majhnih ulo-gah svojo dolžnost v polni meri.
Za ulogo Gaspara je treba izrazitega basista, recimo naravnost, opernega, da doseže ta uloga popolen uspeh. G. Dragutl-vič je bil v igri pač res izboren, nekoliko manj pa v petju z ozirom na to, kar smo rekli pravkar. G. Požar je v ulogi Hanrija prav dobro pel izpočetka, posebno „valček", a pozneje je popustil nekoliko, a vendar izvršil svojo ulogo brez znatnejših hib. Gg. Rajner, Dobčnik, Boleslavski in drugi so bili v svojih ulogah dobri. Zboru je pač manjkalo onega, kar smo že omenili v začetku. Režija je bila dobra, ansamblski nastopi dobro urejeni, inscenacija čedna. Upamo, da bo šla opereta oh zopetni ponovitvi znatno glaje, torej tudi bolje. Tedaj izprego-vorimo o njej tudi obširneje.
*
* *
Ob polni dvorani so ponovili snoči „JESENSKE MANEVRE" z g. L j u b i Š o Iličičem, tenorjem ljubljanskega slovenskega gledališča, v ulogi nadporočnika LOrenteyja. Občinstvo Je ljubega gosta, ki je prvikrat nastopil na nagem gledališkem odru, sprejelo zelo simpatično ; je pa tudi potem s svojim glasom i svojo igro tako zavzel zase vse poslušalstvo, da ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Zastor se je mora! dvigniti po petkrat, šestkrat. ,
Čuli smo sicer v Trstu g. Iličiča kot koncertnega pevca, in tedaj je dosegel gotovo najlepši uspeh; gotovo pa mu Je njegov snočnji nastop na gledališkem odru Še veliko pridobil v očeh našega občinstva, kajti g. IUčič je v svojem pravem življu, še le na odru: izvrstno Šolan, v vseh legah blagozvočen, obsežen, Jako prožen glasovni materijal, fina naravna igra in kar ni najmanj, lepa moška postava: vse, kar mora zagotoviti uspeh. Njegov nastop nam je podal v „Jesenskih manevrih" toliko novih užitkov, da bi si ga le še želeli zopet videti v ulogi, in to tembolj, ker je bilo vendarle nekoliko čutiti, da je bil malce izmučen po naporih zadnjih dni v Ljubljani in bi hoteli čuti prav vsega. Upamo, z vso gotovostjo, da njegov prvi nastop na našem odru ni bil zadnji.
Ostalo naše osobje se je potrudilo po svojih najboljših močeh, da je bila cela stvar lepo zaokrožena, in če izvzamemo tupatam kako majhno zavlačevanje v taktu, v splošnem res dobra, gotova najboljša upri-! zorite v „Jesenskih manevrov" na našem ■ odru. Posebej naj omenimo, da zaslužite! g.ca JanoTa za svojo pesem o „poljubu" in j g.a Štularjevo za apesem v mesečni" in j 5,kako mi je težko" prav posebno po-} hvalo.
Končno naj še izrazimo misel, ki je si cer nekoliko predrzna, a vendar razpravljiva: ali ne bi bilo morda mogoče pridobiti g. j
katerega je vzeta, torej „v abonnentu* ali pa po izgovoru, torej „v abonmaju". — V „Edinosti" so „Korneviljski zvonori* opereta, na lepaku pa so „Kornevilski zvonovi" komična opera, ki jo je spisal Chivot in Dury (namesto „spisala"). „Vglazbil" Planquette. Edino pravilno — „uglasbil". — Bosna — bosenski, ne pa „bosinski."
Mislimo, da Je to pač več ko preveč za en sam lepak.
Nar. del. organizacija.
—	Narodna delavska organizacija priredi prihodnjo nedeljo, 31. marca t. 1. peš-izlet z godbo NDO. na čelu v Skedenj, kjer bo j a v n i s h o d. — Po shodu je veselica s petjem, plesom itd. Natančen spored objavimo v prih. številki „Edinosti".
—	Delavci tovarne ».Linoleum" so vabljeni na društven shod, ki se vrši v sredo, 27. marca ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
—	Narodna delavska organizacija priredi v petek, 29. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška štev. 2 predavanje in sicer o predmetu: Zložinec in družba. Predavatelj: g. dr. Josip Mandič. Vstopnina 10 vin. za osebo.
DAHeVSc
—	„Narodni delavski organizaciji" o priliki velikega plesa so darovali: Restavracija „Balkan* 20 K, dr. Vekoslav Kisovec 4 K, Verčon Kristjan 2 K, Purkart Jakob 2 K; po 1 K: Železnlk Srečko, Černe Jurij, Ćevl|arska Zadruga, Bidovec Ivan, Križman-člč & Breščak, M. Aite, Kerže Ivan, Ste-pančič Vekoslav, Lavrenčič M., J. Pahor; Jerkič Anton 60 vin., Ćehovin Josip 50 vin., Verčon Josip 40 vin. Srčna hvala vsem darovateljem.
—	Za podružnico družbe sv. CM v Rojanu nabralo se je v gostilni »Konsum-nega društva" pri Jožef o vem praznovanju 9 kron.
Mnenje gospoda dr.a H. Roth-a v Bjelouaru
G. J. SE ERA VAJ, L O
Trst.

5 pravim veseljem Vam naznanjam o uspehih, ki sem jih dosegel z Vašim ŽELEZNA 11 M KINA- VINO SERRA VALLO, zdravilom, ki pospešuje tek in povrne bolnemu telesu zopet moči in debelost. Široko polje za uporabo Vašega vina nudi tudi rekonvalescenca po težkih boleznih, posebno pri Influenci, pljučnemu vnetju, legarju. Bolniki, ki so ga uporabljali po teh boleznih, so oporavili v kratkem času in popolnoma. Toda tudi kronične bolezni nudijo ugodno priliko za uporabo železnatega kina-vina Serravallo in pa sem videl, da se v slučajih klo-roze splošno stanje in tek je zboljšal in so tako postali dovzetni za uspešno zdravljeuje z železom. Tudi mrzlico je že premagalo Vaše vino in jaz se dobro spominjam na slučaj, ko je neki delavec v močvirnatih krajih Missislpija obolel za malarijo in sem ga več časa zdravil s kininom, z arsenom in železom, a brez uspeha, med tem ko je ozdravel šele po dolgi uporabi Vašega kina-vina Serravallo. Jaz uporabljam v svoji praksi zelo pogostoma Vaš izdelek, ker ga štejemo med najboljše tonične in okrepčujoče preparate, kar jih poznamo.
BJELOVAR, 15. 3. 1910.	Dr. H. ROIH.
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia štev. 38 in ulica dei Rettori št. 1.
D
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ceis zmerna. - Sprejemajo se tudi poprave. -
□
VMti k Goriike.
Dr. Pecnik
(PETSCHNIGG)
Zrst, via S. Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 <S 2 — 3 in ipecijalist za kožne in - - vodne (»polne) bolezni: 11 '/« — —
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. *tH|
Odlikovano pekarna In sladtlčarna V>NK0 SKERK - TRST
Krasna, pozlačena, najfineja ara Anker-Remont s pozlačenim fttevilnikom ; leta ima dobroidoče 36-urnc kolesje, ea kar se jamfi 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Bimili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali gospe. 1 krasen collier iz okola 150 cnjentalskib peri, .ajmodernej&i nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/, Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 elegante. iepni Črnilnik iz aikla, 1 krasao zrcalce, 1 komad didečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72
Pevrto in glasbeao druStvo v Go-	»&««1 « S^MS-!? ^"SS^
rici (podružnica »Glasbene Matice" v Ljub-	neobhod.o potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki
Ijani) priredi V soboto, dne 30. marca 1912	sama velja d*akrat toliko, stane samo K 4-20. Od-v dvorani „Trgovskega doma* Koncert pri pošilja po povzetju eksportna tvrdka
BJSTt. 47d vU,oo?SeSfto^am; J? F." Mea- H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
delS80hn-Barth0ldy : Ouvertura k „Fin- Kdor kupi 2 paketa dobi te Es*tonj zraven iep «o-
žič z dvemi rezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nofcič. Za to kar ne ugaja, se vrne de nar. Torej je izkljuČea vBak riziko.
galshohle, orkester, 2) Bruckner: „ Ave Marija", mešan zbor, 3) P. H. Sattner: Jeftejeva prisega", meian zbor, soli in orkester, 4. R. Gtrauss: Fragment iz „Rožnega kavalirja", orkester, 5) I. Prochnžzka: „Ljubezen", mešan zbor, 6) E. H. Grieg: „Nova zemlja", možki zbor, bariton-solo in orkester. — Začetek ob 8. uri in pol zvečer.
Vstopnice se prodajajo v knjigarni A. Gabršček v „Trgovskem domu* in na dan • 52 > koncerta od 7. ure in pol naprej pri bla-gajni.
Dvorana bo med proizvajanjem zaprta.
Smrt čudaka. V Gorici je umrl avdi-tor v. p., bivši notar v Ajdovščini, Italijan, ^ g. Koller, žapuštivši prav lepo imetje. V oporoki al je prepovedal vojaški, oziroma
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno ta čaj, in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in drugega peciva. — Najfinej&a moka iz najboljEih mlinov po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeri v steklenicah. Brezplačna
postrežba na dom. Kruh In aladčloe ae Izdelujejo hlgrlenldnlne električnim strojem
ALEKS. FRANC MAYEK - TKST
žgakiica kave
TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave.
1,	u
C	*>
S	«
to	e
■O
C& «8
3*5*
£3
civilni sprevod in vsako obvestilo o njegovi
smrti, ter Je odredil naj ga prepeljejo rano zjutraj v beli krsti iz vojaške bolnišnice na!
Za otroke * okon.
pr \a obroke!
Velika, zaloga izdelanih oblek
Velika izberi letnih in zimskih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. KajzmernejSe cene.
Adolf Koštoris - Trst
Ulica S. Oiovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.	_
N
< & r-5
S •
Iličica stalno za naš oder ?
r.
Da pripomore Scottova emulzija več nego druga sredstva k okrep-čanju otroških kosti, da se otroci, ki nočejo shoditi in tekati, že po kratki uporabi pristne Scottove emulzije vzravnafo, pričnejo stati z lastnimi nogami in na veselje i smo pristen i starišev tekajo okoli, to je že * * *	i?bićnt-ko 7 neštevilnokrat potijeno dejstvo.
Opozorjeni na to, naj danes napravimo	Zfat0 .nai* sežejo vsi stariši katerih
par pripomb k našim gledališkim lepakom ...... J. f?trocl ne moreJ° hodltl vsIed
in opozorimo na nekatere pogreške in ne- SlDltl" *ostl» P° doslednosti, ki se redno ponavljajo na teh lepakih, ki so vendar namenjeni javnosti in
ki bi morali prav zato kazati vsaj nekoliko ...	. x.
bog. s.ovenSano, kakor Jo pa' kaže|o „ *
Vzemimo nedelji lepak, - ob 4. uri
popoludne" namesto pravilno: „Ob 4 po-	^	^^ ia ^^h ^
poldne*. Slovenec označuje ure takole : ob	c^. originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva eni, dveh, treh, štirih (ob 1, 2, 3, 4 — brez w v vseh lekarnah.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO *
MT PO ZMERNIH CENAH	U
RAFAELE IT ALI A
TRST - VIA MALCANTON - TMI
Scottovi emulziji
SIMON PRAPROTNIK
• stavbni in pohištveni mizar
I	v Ljubljani, Jenkova ulica 7
' ima t zalogi veliko izbero vsakovrstnih omar za led v poljubnih £ velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine, mlekarno ^itd. in jih priporoča svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah.
— Ceniki na zahtevo zastonj
Točna postrežba, poštnine prosto na razpolago.
in
Stran IV.
.EDINOST" St. 86.
V Trstu, dne 26. marca iyi2.
sLLa ■■ ■■ ■■ i In ■■ ■ ■■ ■■ ■■	Aristide G-ualc® - Trst
■.■■■--"■■■■■s F"«"«"«" !-.■■«■■-■■■-■ Wmm ■■ ■■ ■■ ■ ■■ ■■ N 1 ■■ ■■ ■■ !■■ ■■ ■■ ■■ ■■■ ■■ ■■ ■■	via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odllkooana tovarna U^o) cevi In cementnih :: ploft teracou In umetnega Komna. :: Sprnjema Taakomtno delo ▼ eementn. Cene zmerne, delo toifno.
pokopališče brez vsakega spremstva tudi od rtrani sorodnikov in prijateljev. Udovi je prepovedal žalovati po njem, ter je določil, da mora udova (iz znane ultra-itali-janske družine Favetti), plačati svoto 4000 kron za slovenske šole v Gorici, ako bi, kakor je običajno, žalovala po njem v črni obleki.
Žalostni položaj pekovskih pomočnikov. — V ctvilizovanem svetu ga ni menda slučaja, kjer bi bili delavci tako izkoriščani kot naši pekovski pomočniki. A glejte čudo vseh čud: veČina pekovskih delavcev ]e organizirana v socialistični stranki in ta se tekom let ni zgražala nad dosedanjimi razmerami in ni povzdignila glasu in ni rabila svojega upliva za te teptane reve, kajti reve so v pravem pomenu besede in vsa javnost se bode čudila, ko ji navedemo sledeče resnične podatke. Pekovski pomočniki začenjajo delati ob sedmih zvečer in njih mučno delo traja do devetih zjutraj, torej celih 14 url Za božične in velikonočne praznike se pa sploh ne zganejo od peči. Za ta trud dobivajo 20—26 kron na teden in le dva delavca imata 28 tedenskih kron mezde. In s tem denaijem naj preživljajo sebe in družino! A kdor si sam ne pomaga . . .
d. Neslanosti v „Corriere Friulano". Ko Je ta dnevnik liberalnih mogotcev obral že vso mesto „začenja glodati kosti, da napolni prazne kolone. V članku celekolone se znaša nad ubogo slovensko vratarlco na ■a ,Montu", češ, da preživlja nezaposlene slovenske služkinje, jim išče službe in s tem pomaga slovenski invaziji. Ni to smešno? — Splavljenja „Tegetthoffa" ne omenja, pač pa proslavlja splav nesrečne italijanske kri-žarke „S. Giorgio" v celi koloni, ki iru jo pošilja sotrudnik iz Napolja. Kakor kunio-
in moralno.
Na to Je sledilo poročilo tajnika, ki . tudi z rezkimi besedami grajal postopanje tistih, ki so podružnico podpirali, dokler so imeli od nje, oziroma Družbe, koristi; sedaj
nikovega smo posneli da Je bilo v letu 1911 prejemkov 496 34 K, izdatkov pa 200 K (kar se je poslalo Družbi.)
Na to Je bila volitev novega odbora, ter so bili izvoljeni: predsednikom g. Fran Kosmina, obč. tajnik, tajnikom g. Herman Rudež, nadučitelj, blagajnikom g. Matko Piciga, posestnik in obč. odbornik. Namestniki pa sledeči stari rodoljubi: g. Anton Košanc, obč. svetovalec, g. Anton Gre-gorič, obč. odbornik in g. Fran Grižo n Metin, posestnik.
Po občnem zboru Je bil prijateljski razgovor, kjer so g. dež. poslanec Jos. Va-lentič, Fran Kršovanov, obč. tajnik Marež-ganski, in drugi držali še par Rodoljubnih, ojstrih govorov. Zvečer se Je v krčmi Antonije in Ivana Grižon nabralo v veseli družbi za podružnico 7*54 K, pri petju narodnih pesmi.
Mi želimo novemu odboru, da nas na prihodnjem občnem zboru razveseli z veliko večjo vsoto dohodkov, nego v minulem letu. — Hvalevredno moramo omeniti, da Je bilo v nabiralniku, ki se nahaja v restavraciji gospoda župana, nič manj nego 48 8 K.
Onim rodoljubom pa, ki z neverjetno vstrajnosjo podpirajo družbo, vsa čast in priznanje.
Za družbo sv. Cir. in Met. za Istro. Te dni Je prejelo vodstvo Družbe potom posojilnega in konsumnega društva v De-žum bodi navedeno, da ima lisi cdih 1000 tkanih K 10, zbranih na predlog g. Avguština
3 »ML! Silili		C	3
	MALI OOLJUR ra£oMt« pm 4 tbOL bmtšm. nt*ta* tlchoaa to M Mftarat wt H4-ai«.:;« jrlKoi--ttw zoala « strni PltU te tsi.oi nUftliu.	4m>\ ■v !	
Dve sobarici
nemSčine in italijanščine.
sprejme hotel Balkan. Zahteva se znanje slovenSčine, 641
Gramofon
autotnatičen, skoro nov, t 20 novimi ploščami, pripraven za gostilne, se ceno proda. Naslov pove inse atni oddelek Edinosti.	642
Velika. izbera PohiStTa; prodaj* na obroke, v
Eiom.
novi zalogi ul. Stadion št. 19. — Ivan
2358
Clftuftnni I AH Se EdaJ ne veste, da je edini OlUVUVICI I VaS fotograf ANTON JERKIC J Trit, via dtUe Poste 10. — Gorica, gosposka ul. 7
CnOnnHi^na *ma	tisoč kron premoženja,
UU«|lUUILlId Se želi seznaniti r svrho že-nitve, z resnim gospodom, prednosl imajo uradniki od 28 do 38 let stari, ponudbe pod Nadina, na inseratni oddelek Edinosti.	(640)
aaročnikov.	Mahniča na glavni skupščini rečenega društva
dne 17. marca, na katerem daru se ravnateljstvo najlepše zahvaljuje plemenitim darovateljem.	_
Gospodarstvo.
Mah in liSaj na sadnem drevju. —
Sadno drevje se poraste z mahom in lišaji, če drevesna Iub odmre in mrtva lubad ne odpade. Tako odumrla lubad napravlja ugodna tla za razvoj mahu in raznih lišajev. pred koparskimi "vrati leže v črni zemlji1 Da lubad odmira, so pa vzrok neprikladna ostanki našega miljenca, a njegov duh še j in premalo gnojena tla in vlaga. — Zato Je živi med nami in mora živeti in to tako!pred vsem poskrbeti z gnojenjem za do-dolgo, dokler bo hodila slovenska noga po bro rast, odumrlo lubad, mah in UšaJ, z
Vesti iz Istre.
Žalostna obletnica. Ravno dne 31. marca t. 1. bo 2. obletnica tistega nesreč-ntg*, nepozabnega dne, ki je zagrnil v večnost nesrečne žrtve, padle vsled divje burje pod težke železniške vozove tik Milj-ske postaje. Že drugo leto teži potujčena zemlja nad slovensko žrtvijo, našim nepozabnim pokojnim Josipom Simčičem. Tam
drevesno krtačo odstraniti, drevo in veje pa namazati z apnenim beležem.
Obrtni shod v Celju. — Na binkoštnl ponedeljek, dne 27. majnika, se bo vršil v Celju prvi velik spodnještajerski slovenski obrtni shod. Na dnevnem redu je 7 važnih referatov o obrtnih vprašanjih. Nadalje se tega dne položi temelj „Z vezi spodnješta-jerskih obrtnih zadrug". Opozarjamo na ta shod že danes ter pozivamo vse merodajne kroge, da se marljivo pripravljajo za to prvo veliko manifestacijo slovensko - Štajerskega obrtništva. _
Razne ve ti.
Nosreča v premogovni u. Iz Novega Jorka poročajo: V premogovniku v San-boisu v Oklahami se je pripetila eksplosija plinov, vsled česar je bilo nbitih 85 pre-movnikov. V premogovniku je nastal ogenj.
Koprščini. A, da bo slovenska noga hodila po KoprŠčini dokler bo svet stal, in da ne izgine nikdar, za to moramo skrbeti mi s tem, da bomo žrtvovali za male otročiče naše krvi, katere je pokojni Simčič tako ljubil in veliko žrtvoval za nje. Slovenci, bratje in sestre, žrtvujte po svojih močeh za „Simčičev sklad*, ki je ustanovljen edino za to, da bo reševal našo deco pred potuj-čevanjem.
Niti enega Slovenca na Koprščini ne sme biti, da ne bi žrtvoval za „Simčičev sklad".
Simčič pa r.i gledal le na ohranitev ■aŠe dece pred potujčevanjem, ampak gledal je tudi na to, da ta deca postane gospodarski jaka s tem, da bo naš narod neodvisen.
Žalostnim očesom gledamo, kako malo se brigajo naši ljudje na KoprŠčini za svojo neodvisnost. Imamo sicer našo „Gospodarsko zadrugo", ali celo nekateri odborniki kupujejo pri Lahih potrebna živila in drugo. Napredovati ne moremo, ker gledamo za poi vinarja po nepotrebnem. Lahi pa nas sleparijo že sedaj, a temveč nas bodo potem, ko bomo likvidirali. Da zvabljajo naše nevedno ljudstvo na svojo stran, jim Lahi „darujejo" š>. paket žigic „Lege nazionale". Ali ni to sramotno za naše ljudstvo in njegove voditelje, mesto, da bi ljudstvu odpirali oči in medsebojno delovali za osamosvojitev našega naroda?! Iz Kopra se ne čuje niti glas več o Slovencih in zdi se ti, da počivajo mirno vsi skupaj.
Iz Doline. V počeščenje »pogina pok. Simčiča so nabrali pri veselem omizju o priliki godu sv. Jožefa pevci društva .Vodnik" v Dolini za Simčičev sklad v Kopru znesek 6*42 K, kamor je nabrani denar že odposlan.
Med drugimi so darovali gg. Stranj Jakob iz Doline št. 185 1 K in Josip Čuk vdovec 1 K.
Iz Doline. Večina narodnih zadovedne-žev bi radi vedeli kaj je z nabiralnikom Sv. Ciril-Metodove družbe v narodni gostilni Konsumega društva v Dolini ? I Pričakujemo odgovora cd slavnega odbora.
Občni zbor podružnice CMD v De-, kanih. V nedeljo dne 17. t. m. se je vršili občni zbor tukajšnje podružnice CMD za; Istro ob jako in pomenljivo maloštevilni ' udeležbi. Predsednik Je s toplimi besedami! pozdravil navzoče ; povdarjal žalostno dej-j stvo, da se v tako veliki vasi, takorekočj
metropoli slovenske Istre, tako malo njih'	.
XmpreclEft^ESLE^fl* MO \Z M PUtUj
ni strankarsko; ona ima kulturno svrho in j zato bi moral vsak zaveden Dekančan biti nje1
hlivian mladenič, zmožen Blorenskega, nem-IZUrjClI gkega in hrvatskega jezika, išče primerno Blužbo. Govori tudi italijanski, francoski in Češki. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod Štev. 665.
665
PrnHaia 86	maleIa prOBtora kuhinjsko
I rUUoJd pobiStvo po nizki ceni. — Kje pove inseratni oddelek Edinosti pod 666.	666
Moderne spalne sobe
ter vsakovrstno
----------— ,----------drugo mizarsko
dele izdeluje M. Majcen, mizar, uiica Relvedere 28. ogel Torquato Tasso.	322
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroškik oblek za poletje. Velikanski izbor blaga z£ ableke po meri po cenah brez konkurencf v dobroznani trgovini
„ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ilkt Riosie Carticoi it. 40 mi Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ * platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ , platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2* 14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd
ALLA 01™' 03 TRIESTE i tat, Hita Gim Cartuci iter. (jrej Torrente)
Zdravega in krepkega
učenca.
sprejme takoj
živahno trgovina zmetanim blagom
v Tolmina.
Dobro jutro! Kam pa kam?!1^1 p° d<>g°™ra- Zahtfva ^ pošte-
■	i nost, uljudnost, znanje slovenscine, ce
„Grem kupit par čevljev." — .Ako hočete. mQŽn0 tudi nemščine. Reflektenti brez biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste j stari§ev imajo predno-t. Naslov pov
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, ptanin«ke palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače gamaše, čepice iz Čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE. "99
Športna trgoma Strukel
nlica S. Anionio 12 (ranili Kred. poslom)
Nova flefcam in slaflCiCarna v Trstu
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendtce dl Scorcola)
Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino —— i v steklenicah. ---™
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo cd najfinej&e do najnavadnejSe vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIMI — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
inseratni oddelek »Edinosti« pod št. 637.
F
Dobro uspevajoča
trgovina
o prometni ulici v Trstu,
ne daleč od ,,Narodnega doma", ki bi še boljše uspevala v slovenskih rokah,
UrSr* se proda pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila daja upravitelj inseratne^a oddelka ,,Edinosti".
logomil Fmo
= = urar in z'atar = =
Trsi, uiica V|ncenzo
Beilinl št. 13 lasprofl ctrni it. iitoia loreia
FJneat Izbo? ur
▼ '»tr trste, kakor tudi abanor, prstanov z dlja-Kanti In b-ei dljamun-tov, žeufck« »c?rli!le*. zlate ia erebrne z.* »n.»Skc, rte t>o konkurentnih cemih.
Vi

miLNA N. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOS1C je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem čase H se dobijo gorka in mrzla jedila. iH
Manufakturnu trsoulna I
Colom! k Pontini [I]
Trst, ulica Nuova 39.
po najugodnejših cenah.
ii TEODOR KORN ii
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM\JO 8E VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = v PO BZZKIH CEH AH.
:: Delo dobro in zajamčeno.
TSlfll. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenka.
;J
CflNDIDO Pll/fl
Izdelovatelj in trgovec lesnega oglja
Izključni liferant vzajemne zadruge priv. uradnikov, z lastno žago in Malnico zgalnega lesa v Dobrempolju na Kran skem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja iid. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala o ul del Toro 4.
Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje.
TELrroi? 20—se.
Gri« Augusto DelFAgnolo
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. -
Tovarna: Tfrst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu
prebavljanju, bolečinam in žganju v želoicu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo grentiCl AHPStO Deli' U1010 pred kolero.
I Čevliarnica AHa Sartorella" - Trst
I__J	- VIA BABBiraa VŽCCIIA iT. 10 (naapfott ala«glžayna Q«tttt
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za mo&ke, ženske ln otroke. Blago Izvrstno in	CENE ZMERNE. W