Iz zfi Frančiškan Rogen Bacon je razložil leta 1267 v pismu na papeža, da povzročajo steklene leče povečanje predmetov. Gotovo je tudi, da so poznali arabski učenjaki že v 10. stoletju zakone o lomljenju solnčnih žarkov. Iznajdbo očal si lastijo Benečarii. Prva stekla za gledanje (očala) so bila izdelana med 1270—1280 v glažuti na otoku Murano pri Benetkah. Ime izumitelja ni znano. Leta 1313 v italjanskem mestu Piza umrlemu menihu Aleksandru so bila znana očala in on je ta izum razodel drugim. Prvotna očala je bilo pač eno steklo na palčici in kmalu se je pridružilo enemu šo drugo. Da so zgledala ta prvotna očala res tako nerodno, je razvidno iz slike na steni v cerkvi sv. Miklavža v Trevizu na Italjanskem. Na sliki vidimo meniha z okroglim steklom na palčici. V začetku so poznali le očala za daIekovidne, še le v drugi polovici 16. stoletja naletimo na steklo za kratkovidne. Najstarejša, ohranjena očala so v železo vdelana okrogla stekla na dveh držajih. Prva očala so bila presneto draga in so stala 1000 mark. Shranjevali so jih v bronastih, bakrenih ali medenih škatljah. Nosili so jih privezane na motvoz na pasu. V 16. stoletju že vidimo z lokom zvezani dve stekli in sicer je bil ta lok ali iz roga, železa ali iz zlata. Tudi ta očaIa je bilo treba podpirati z obema rokama. Takih očal je dosti na slikah po Nizozemski, Italiji ter na Španskem. Že ^ novejša izpolnitev je ta: dve stekli pritrjeni na kovinast obroč, katercga si je dal preko glave in pokril klobuk ali kapo, ki je držala obroč okoli glave. Taka očala opazimo na sliki španskega kralja Filipa II. Znani so bili usniati naoCniki iz nemškega mesta Niirnberg. V kovino vdelana stekla so bila ovita okrog z mehkim usnjem. Kmalu za tera so izdelovali v Niirnbergu očalne okvirje iz ene žice in ta vrsta se je držala v Nemčiji več nego 100 let. V 16. stoletju so pritrjevali naoenikc na glavo z usnjatimi jermeni po vzgledu današnjih očal za avtomobiliste. Za temi pridejo očala, katere so privezovali z dvema motvozoma za ušesa. V drugi polovici 17. stoletja so prišli naočniki z majhnimi stekli v splošno navado na Španskem. K dekliškemu nakitu so spadali naočniki. Vsakdo, ki je hotel količkaj pomeniti glede lepote, je nosil z motvozi krog glave omotana očala. Naočnike z velikimi stekli so smeli tedaj nositi le plemenitaši. V 18. stoletju se pojavijo današnjim »Kneiferjem« podobni naočniki, obroč je bil iz medi, srebra ali zlata. Res prava očala je ponudil na trg leta 1746 Parižan plemeniti Thomin. — Našim očalom podobne naočnike je zgotovil leta 1795 Anton Graff. Oblika očalnih stekel je bila skraja okrogla in zelo velika. Koncem 18. stoletja naletimo na 8 ogelna, 6 ogelna in 4 ogelna stekla, pozneje se še le spremeni oblika v ovalno. V štiridesetih letih minulega stoletja se pojavijo naočniki broz okvirja od dunajskega optika Waldsteina.