167. štev. V Ljubljani, sreda 14. (ulija 1920. Fos,“ma p|aca”a > gotovi«. m. jet(K Velja v Ljubljani in po pošti: celo Jeto . . ml teta . . Četrt leta . , ta mesec . . K 240-— „ 120-» 00 -„ 20-- Za inozemstvo: ankiraio. — Velike protiitalijanske demonstracije v Zagrebu. LDU Zagreb, 13. julija. Včeraj, ko se je raznesla vest o krvavih dogodkih v Splitu, se ie polastila prebivalstva velika vznemirjenost. Okrog devetnajste ure se Je zbrala na Zrlnjevcu velika množica meščanstva. Govoril Je nek vseučillškl dijak, ki je napadal italijansko provokatorno* politiko. Nato je množica med urnebesnimi vzkliki sežgala italijansko zastavo. Čull so se brezštevilni ogorčeni klici proti Italijanski vladi in ljudstvo je zahtevalo osvoboditev naših ozemelj Izpod italijanskega jarma. Nato se Je razvil izprevod, ki je z zastavo na čelu krenil po mestnih ulicah neprestano in burno protestirajoč proti Italijanskemu nasilju. Izprevod Je došel v »Gornji grad« pred bansko palačo, kjer je množica razburjeno vzklikala proti Italiji. Nato je odkorakal Izprevod pred poslopje armljskega poveljnika, kjer so bile prirejene velike ovacije naši vojski. Zatem se je izprevod vrnil v »Donji grad«, neprestano vzklikajoč proti Italiji. Pred poveijnl-nlštvom savske divizije je množica prepevala narodno himno In zahtevala vojno proti Italiji. Ko je Izprevod dospel do sokolskega poslopja, kjer se je vršil častniški ples, je armljski poveljnik general Vaslč med urne-besnim vzklikanjem stopil na balkon ter rekel: »Kar čutite vi, čutim tudi jaz. Krepite svoje mišice In svoje srce In bodite pripravljeni na vsel Toda čakajte, da izreko zadnjo besedo oni, ki nosijo odgovornost za vse in ki vodijo račune o celokupnem položaju, ne samo o dogodkih v Splitu. Pustite vladi proste roke, ona je pravtako patrlo-tična kakor vi!« Nato se je množica razšla, dijaki pa so so se podali z zastavo na čelu v vseučlllško poslopje BOLJŠEVIKI OBSTRELJUJEJO BREST-LITOVSK. Berlin. 13. julija. (Izvirno poročilo.) Iz Poljske se poroča, da obstreljuje sovjetska težka artilferita Litovski Brest, kjer se Poljaki še irdo-vrtno drže. Na Poznaniskem ie pclj-3Ka vlada rekvirirala ves avtomobil-ni materiial in ea prepeljala na ironto. LITV1NCI KONČALI POGAJANJA Z RUSI. LDU Kovno. 13. julija. Po vesteh iz Moskve je litvinsko mirovno odposlanstvo končalo pogajanja z Rusije Dinar premagal liro tudi v Švici. Dunaj, 13. julija. (Izvirno poročilo.) Na dunajskem denarnem trgu. na borzi In v za-sebr.em prometu, je zavladal pravi lov za jugoslovanskim denarjem. Devize na Zagreb in Beograd rastejo permanentno, valuta pa je danes poskočla kar za 80. Današnji dinarski kurz je bil na borzi 1000—1050, do- člm je ostala lira nespremenjena. V zasebnem prometu so plačevali za dinar celo do 11 kron. — Na dviganje dinarske valute Je vplivalo zlasti poročilo o curlškl borzi, kjer je dinar po včerajšnji pariteti z Uro danes dosegel kurz 34 In Uro za celih 80 točk prekosil. Upor laške posadke v Idriji. Približno pred enim tednom so častniki naznanili italijanskemu vojaštvu v Idriji, da bo moštvo v Idriji te nahajajočega L bataliona 14. peš-oolka Doslano v Aibaniio v boi proti vsiašem. Te vesti so vojaštvo skrajno razburile, in v noči od petka na soboto je med vojaštvom prišle do upora, v katerem so voiaki odpovedali pokorščino in pometali orožje preč. Podali so se na tre. kjer je v veliki zmedi in medklici: Doli s kraljem, živela intemaciionala! govorilo več govornikov proti nameram vlade in volašikih oblasti. Moštvo le poživljalo častnike, naj se mu pridružijo. da odideio skuoai domov. Idriisko vojaško poveljstvo le takol telefoniralo na vse strani Do pomoč; ob zori .le prišlo v Idrijo večie število karabiniieriev. ki so s surovo sik) spravili vo:ake v vojašnice. O dogodkih sc je vpeljala obširna preiskava. ki še vedno ni zaključena. Italijanski volaški krogi so vsled teh dogodkov silno denrimirani in Dravifo. da se ne moreio več zanesti na svofe voiake. PRED POLJSKO-RUSKIM PREMIRJEM. Pollaki se odrekajo Vilni, LDU. Pariz. 12. julija. »Figaro« iavlia iz Varšave, da le poljski ministrski predsednik v imenu vlade izjavil. da se poljska vlada odreče Vilni In da ie pripravljena, umakniti svoie čete na črto 200 km zahodno od Be-rezine. Poljska vlada se strinja s tem. da se vprašanje vzhodne Galicije, ki ea ie ooslaniška konferenca že konč-novel lavno rešila, še enkrat razpravlja. To izjavo ie podal baje na prizadevanju maršala Focha. Ni dvoma, da bodo boliševiki pripravljeni skleniti premirje. VRHOVNI SVET BO POSREDOVAL MED POLJSKO IN RUSIJO. LDU Pariz. 12. lubja. »Journal des Debats« poroča iz Spale: Vrhovni svet se ie zavezal, da z nastopnimi pogoj? posreduje med Polisko in sovjetsko Rusijo: Poljska mora prepustiti vrhovnemu svetu, odrekuioč se vsem imperialističnim načrtom, da brezpogojno določi meie in da odloči vprašanje Gdanskega m Tešina. Potiske čete se morajo umakniti na črto Orodno—Brest - I.itovsk, sovjetske čete pa napredujejo do črte. ki ie od prejšnje oddaljena ?0 km. Zavezniki pa bodo podpirali Fkrtiake. ako bi rdeče čete prekoračile pravo polisko rneio. OBUPNI POLJSKI NAPORI LDU Amsterdam, 12. julija. »Times« javljajo Iz Varšave: Poljska napenja sedal vse svoje moči, da bi organizirala obrambo proti boUševlkom. Vesti o revoluciji v Varšavi niso utemeljene. Vršile so se manifestacije proti začasnemu glasovanju v Gorenji Sle/.iji. Okoli pol milijona oseb obojega spola se je prostovoljno javilo za vojna dela. med njimi 100.000 za vojno službo. Vsi redarji v Varšavi so se prijavili k slu/.bl na fronti. Čevljarji so sestavili en polk. VLADNI KOMUNIKE K SPLITSKIM DOGODKOM. LDU. Beograd, 13. julija. (Uradno.) Prt svoji jutranji seji je ministrski svet sklenil, da se objavi nastopno priobčilo: O priliki nemilih dogodkov, ki sta ga povodom našega narodnega praznika- po došlih poročilih iz SpUta povzročila dva Italijanska podčastnika in Id so stali življenje naših In Italijanskih ljudi, so naši državljani po posameznih kratfh, naveličani neprestanega Izzivanja z Italijanske strani dali Izraza svojemu gnlevu na način, k ga tefereno obžalujemo. Radi tega smatra kraljevska vlada za primerno, priporočiti državljanom širom naše domovine, naj ohranjo hladnokrvnost Naša prava se bodo mogla najbolje ščititi z dostojnim zadržanjem naše države In v gotovi zavesti, da se bodo branila, ko pride za to poziv od odgovornih člnlteljev. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM LDU. London, 13. julija. Po poročilih iz Pekinga so severnozapadno od Pekinga Izbi uhnlil veliki nemiri. Nad provlncljo so proglasili obsedno stanje. V Pekingu je izbruhnila panika. Ameriške oblasti so odredile, da morajo vsi ameriški državljani takoj zapustiti provlncljo Pantlnghi. 1200 mornarjev e topovi je pripravljenih, da se Izkrcajo. Ameriške vojne ladje so se vsldrale pred Taku. čenrav kitajski dlplomatlčnl krogi demen-tirajo vest, korakajo uporniki nad riavno mesto. Kakor menijo londonski diplomatski krogi, je položaj na Kitajskem zelo resen. Split Amerlkanskl admiral Andrevvs vodi v Splitu preiskavo. Kakšen bo rezultat tega procesa, ne bomo ugibali. Ta hip se Išče začetnik najnovejšega Incidenta, vsled katerega je to — In onkraj jadranskega morja zopet malo živahneje zaplula kri. NI dvoma, da bo Imela antanta posla, ki mu kmalu ne bo kos, če bo za vsak dogodek na naših zasedenih tleh postavljala preiskovalne komisije. Edini Izhod In edini konec vsemu temu je: odhod Italije iz naših krajev. Pa sl oglejmo vendarle ta konkretni primer. Skoro bi človek dejal, da je bila stvar res naročena Iz Rima. V Italiji vre la prekipeva že tako nevarno, da sl nobena vlada ni sigurna svojega življenja do drugega dne. Prebirati je treba le poročila o sejah na Montecltorlju. Sama neslgurna večina za vlado; večina od dne do dne In edinole zato, ker je meščanstvo v skrbeh, kaj bo. če pade tudi ta vlada. Kaj potem? Anarhija? Vlada ulice? Državljanska vojna? In v tem strahu glasujejo nasprotne sl stranke ln strančice proti socljallstlčnemu bloku za Glollttija. V petkovi seji zbornice je rekel sedanji ministrski predsednik, da mora gledati vsa Italija, da vzdrži red In mir v notranjosti, a na zunaj, da se ubrani vseh sovražnikov. Kdo so tl sovražniki? Kar recimo: ml. Jugoslavija je ta hip strašilo, s katerim so upa obdižatl pri krmilu Gloltttl In mogoče je položaj v laški državi že tako napet, da se je odločil Igrati va banque, L j. Izzvati Jugoslavijo ln obrniti vso pozornost mas Iz dežele čez meje — k nam. Tako nekako le menda tudi Izkušeni Venlzelos pomiril ta ublažil strasti na Grškem. Atene gledajo danes napeto tja čez Dardanele ln proti Smirni- kjer padajo grški sinovi. Recept mika. Toda v tretje gre rado, prav< narod. Kako je končala poljska akcija, je danes jasno. Nič dobrega ln ugodnega si ne obetajo preudarni opazovalci razmer od grške akcije, ln Če se spusti v podobne pustolovščine kot tretja še Italija, smo prepričani, da bo dobila jasen odgovor hitrejšo bi temeljitejše kakor pa njena ona 2c omenjena vzora. Konsolidacija naše države je, kljub vsej notranji kritiki, vendarle že tako čvrsta, da smo na zunaj ena volja In en udarec. Tega gospod Glolitti gotovo ne more trditi o materi Italiji. Ml smemo čakati in stati tudi po splitskih ali kakoršnlh si bodi druglb dogodkih samozavestno In brez bojazni. Izzivali n>« smo, izzvali ne bomo. Odgovorili pa gotovo nikakor drugače, kakor so odgovorile jugoslovanske puške na vprašanje, Iti ga je vrgla Italijanska vojna mornarica z ročna granato na splitsko obrežje. D’ Annunzlo napoveduje iz nekdanje reške guvernerske palače kakor Dahi Lama. revolucijo v Jugoslaviji. Reške depu-tadje so mogoče prepričale o neposrednem Izbruhu te revolucije celo sedanjo rimske vlado. Tako, da morda le-ta pričakuje svoje rešitve s sigurnostjo od te poslednje karte. Ml si pa mislimo: kogar hoče Boc pogubiti, ga udari s slepoto. Naša krivda ni, če se je v tej slepoti odločil, kljub albanskim skušnjam, gospod Glollttt za splitske metode. Splitski Incident nam Je zaenkrat !• vojaško povelje: MIRNO! LLOYD GEORGE ZBOLEL NA GRIŽI. Berlin. 13. iulHa. (Izvirno poročilo) Angleški ministrski predsednik Llovd Oeoree ie nenadoma zbolel na griži. Zdravniki pripisujejo krivdo slabi pitni vodi v SpaL Bolezen le dosedai še lahka. PRVI NABORI NA ČEŠKEM. Praga. 13. iuliia. (Izvirno poročilo.) Meseca avgusta se vrše na Češkem prvi nabori do Drevratu. Poklicani so roistni letniki 1898. 1899 in 1900. V agrarnih vrstah se kaže hud odpor proti vpoklicu vojakov v času. ko ie naiveč poliskeea dela. Zahtevalo. da se vpoklici odAože do pozne leseni. Avgust Strindberg: Atila, (Dalje.) Cez pol ure pa ni bilo mesto nič bliže: narobe, zdelo se ie. kakor da bi se odmikalo, postaialo manjše in tonilo za obzorje. Se pol ure. in mesto ie izginilo s siniim iezerom vred. »•Čarati znalo,« ie dejal Rimljan *ah to prekaša vse.« ,e p‘>'as”" da biapo“veItae4lt™vana Na pasu leralle med Boto^om »n liso ie imel Atila svel stalni ta bor. zakai mesto se to ni moglo imenovati. Dvorec ie bil od lesa, pološ-čenega v kričečih barvah, in ie nali-koval ogromnemu šatoru. čigar slog te bil nrinešen bržkone iz svilne dežele Sine. Zenišče ie Dilo zgrajeno tik tam *^;Yent imelo ie nekoliko drugačne odI’ko. ki |e prišla nemara z Goti s ak Da tlK*'IZ Bizantija, zaka krožnfrnf obokj okrašena 2 lesenimi ITALIJANSKO-ALBANSKI DOGOVOR. LDU Pariz, 12. julija. »Pl*aro« Javlja: Dogovor AllottUa z albansko vlado določa, da se morajo Italijani umakniti iz vse Albanije z Valono vred In se omejiti le na zasedbo otoka Sasena. Dogovor se bo baje v ponedeljek ali v torek objavil. Oprava se je zdela nakradena od vseh narodov in dežel; zlata in sre-Hra‘i sv*ien‘b m baršunastih zaves, rimskega pohištva in grške posode. F-otskih tkanin si videl obilo. Človek bi bil rekel, da se nahaia v bivališču razbojnika, in tako ie tudi bilo. Za dvorčevo ograio se ie začenjalo taborišče s svojimi okajen mi šatori. Množica koniskih kupcev in koniskih tatov ie mrgolela no ulicah; bilo ie toliko koni kolikor Hudi. /vnai tabora so se našle črede sv mi, ovac. koza in govedi, živa zaloga te nezaslišane orde. ki le znala samo žreti in uničevati, ustvariti pa m mogla ničesar. Zdat. v iutru svatbenega dne. se ie gibalo po tem taborišču na tisoče maihnih Hudi. slokonogih in široko-Dlečili. oblečenih v podgame kože ter ovitih s cuniami okrog moč. Radovedno so gledali 'z šat »rov kadar ie Driliaial kak tulec, ki le bil povabljen na pir. . y wyi šatorskj ulici ie stopil prestolonaslednik Elak. Atilov sin. odličnima gostoma naproti; s pomočio tolmača 111 ie pozdravil ter iu odvedel v gostišče. »To da ie princ? In to so ljudje?« ie rekel Orest Edekonu. DRUGI KONGRES TRETJE IN-TERNACIJONALE. LDU Moskva. 12. iuliia. Drugi kongres tretle internacionale se ot-vori dne 17. iuliia. Kongresa se udeleži 400 odposlancev. KRASIN ODPOTOVAL IZ MOS-KVE V LONDON. LDU London. 12. iuliia. Krasin jo iz Moskve odpotoval v London, da vzpostavi pogaiania z angleško vla-do. BORZA. Curih, 13. julija. (Izvirno poročilo.) Berlin 14.79, Newyork 558, London 22.02, Pariz 46.80, Milan 33.40, Praga 12.50, Beo-grad 34, Zagreb 8.40, Budimpešta 3.40, Dunaj 3.80, avstrijske krone 3.90. Dunaj, 13. julija. (Izvirno poročilo) Zagreb 260—280, Budimpešta 97.50—107.50, Varšava 90—103, češke krone 366—386, dinarji 1000—1050. VBMNrm«>■«Kinu r 11 n mmmmummmmmmuKtmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmammmirnk M. Zevaco:. KRALJEV VITEZ. Zgodovinski roman. »Konjar le. ostali pa so podgane,« ie odgovoril Edekon. »Larve ali lemurji, volkodlaki, ustvarjeni v saniah iz Dilančevih fantazij! Sai nimaio obrazov; oči so lim Iuknie. usta podobna brazgorini; nos ie od mrtvaške glave, ušesa na locnu cd loncev.« »Zares! In pred temi polunagci. ki nimaio oklepa, niiti Ščita. «0 bežale rimske legije! Škrati so, ki znajo privzeti trdno obliko.« »Sveta si ne osvojč!« »Vsai letos še ne!« In nato sta sledila princu Tlaku, ki ie bil slišal in razumel vsako besedo, čeprav se ie delal, kakor ne bi poznal niuneea iezika. V ženišču ie sedela favoritka Cer-kada in šivala nevesti oaičolan. Ildika. lepa Burgjmdka. ie’ stala vsa zamišiliena pri oknu in blodila z duhom kdove kod. V Vormatiii ie bila videla iunaka. pred katerim se ie tresel svet. in veličie malega moža lo ie v resnici očaralo. Sama gosnod-sivaželina in samovolina, se ie dala zapeljati misli, da bo delila mogoto ž niiin. ki se mu klania sleherni človek in vsaka stvar na zemlji. Zato mu je dala svojo roko. Toda manjkalo ii ie pravega poi- ma o šegah in navadah tulega ljudstva: zato si ie predstavljala svoi do-ložai kot kraljica in soproga povsem drugače. In šele davi le bila zvedela, da se sploh ne sme pokazati na ženi-tovaniu. niti ne bo delila s kraliem prestola, ampak ostane zaprta v haremu kakor vsaka druga njegovih žend. Favoritka Cerkada Je škodoželjno pojasnila sopernici vse te stvari; ponosna Ildika se je zdaj crmravliaia. da bi storila sklep. Prijateljev v dvorcu ni imela, približati se tujim knezom pa ie bilo takisto nemogoče. Cerkada ie šivala in pela pri tem otožno pesem iz svoie domovine na daljnem vzhodu: Tiger levu pot sledi, sidi kur. sidi kur. po ravnini, do steni. Urean. kalgan. koso-gal. zob in krempelj — bron svetil. Dalai-mor, daiai-nor; kogar najde sred močvar, se ne vrne več nikdar! DaJai-nor! Zazdelo se ie. da ie Ildika uredila svoie misli. »Alj mi lehko posodiš iglo!« je delala. xŠivala bi rada.« Dobila ie iglo. ali tista le bila premajhna: zahtevala ie večio. izbrala si naivečio in io zateknala v svoie ne-driie. ne da bi šivala. Tedai se ie pokazalo med vrati bltie. tako ostudno grdo in tako zlobnega lica, da ga je imela Ildika za ge-mona. Bil ie ogljenočm kakor Lilviec Iz vroče Afrike, in glava mu ie ma-hedrala na samem želodcu, zakai nrs menda soloh ni imel. Bil le pritlikavec, dvomi norec pri Atilu; ime mu ie bilo Hamilkar. Norec takrat še ni bil šaljivec, marveč naiven bedak, ki ie veriel vse. karkoli so mu rekli, ra ie bil vsled tega izročen nagaianiu. Samo pismo ie stisnil Cerkadi v roko: nato ie izginil. Koroal je Cerkada prebrala list, ja izpremenila barvo in postala vsa drugačna. Od gneva, ki io ie pograbil. izorva ni mogla govoriti, marveč ie zapela: Tiger levu pot sledi. . »Ildika. dobila si prijateljico!« ja izdavila nazadnje. »Prijateljico imaš tu. v tei sobi. tu. pri oknu. tu. na svojih prsih!« To rekši je planila burgundskem* dekletu na prsi, jokaje in smejoč sa vsevprek. (Dalje prih.) Stran 2. JUGOSLAVIJA* dna i4. julij« \m. -'T 167. i tor. Cene padajo. Pred nar tedni so se v naSfli fr Stih pojavile prve vesti o padanja cen in o insolvencah nekaterih tvrdk ha našem iucru, do kolih le došlo ravno vsled padanla cen. Drusre vesti so poročale. da so v nekaterih mestih trerovci sami znižali cene za 20— ?0%. Dosti važnosti se ni pripisovalo tem vestem in baš treovski krori so bili prepričani, da se lansiraio te vesti z namenom, zastrašiti trgovce, da bi znižali cene svolim zalogam. VI lubljani se do najnovejših dni sploh ni opazilo padanje cen: trgovci so se držali trdno in nepopustllivo. hoteli so vstralati na nreišniih cenah, ne toliko iz dobičkaželinosti kolikor iz strahu nred grozečo izgubo. Pomagalo seveda ni dosti. Nalboilšl dokaz za to so sladkorne cene. ki so pale v kratkem času od 84 K na 52 K. Očividno ie. da tudi ta znesek ne predstavila definitivne končne cene, sai ie tendenca še vedno negativna in češki sladkor, ki ga kuoulemo v Trstu za lire. sicer sam ne pada v ceni. pač Da lira boluie hud boi z dinarjem za pariteto in le glasom natnoveiših poročil v tem boiu že podlegla v korist našemu državnemu dinariu. Cene se dvigalo in padaio v sla-Caiu dviganla in oadania cen na svetovnem trgu tudi na lokalnih trgih. Razlika le samo ta, da lokalni trg koraka pri dviganiu cen v eni vrsti s svetovnim, kadar pa tam padaio cene. se na idealnem trgu ne pozna ta-kd to oadanie. temveč šole oočasi in polagoma prodira v‘širše sloje detajlne trgovin«. V tem oziru ie lokalni trg vedno konservativen, ker se detailist skuša Iznebiti Prej blaga, ki ga le kuoil po dražii ceni. ali oa skal-kulira novefšo in starejšo zalogo na aritmetično sredo obeh cen. Naš trg ie lokalni trg selo podrejenega pomena, ki ne more Imeti vpij" va na cene sploh, temveč ie sam odvisen od niih kolebanja. Vrhutega dobiva vse svoie predmete !z druge roke. kar tudi ovira zmižanle cen paralelno z onimi na svetovnem trgu. Sedanja tendenca padanla cen ie na našem trgu samo posledica čisto lokalnih prilik. Povzročena ie samo vsled valutnega zboljšanja naše krone. Blago ne pada v oeni zato. ker ie po vpraševanje malh no in ga produkcija nadkriliule. kaft! povpraševanje po blagu ie še vedno veliko, konkurenca se še ne uveliavlla in pnoduk-ciia še ne krile potreb, amak naš denar pridobiva na vrednosti nanram valuti držav, iz kolih se dobavlja blago. Zaloge naših trgovcev, ki so nakupljene v ItaliH v času. ko se ie za liro plačalo oo 6. 7. 8 in celo 9 kron. se vsled tedanjih visokih cein niso mogle razpečati. zato bodo trgovci prisilieni. da znižalo cene. ker bi bila proti niim konkurenca silno lahka. Trebalo bi dobaviti samo nekai oartH blaga po novih cenah, ki bi se razprodalo lahko za 50% ceneje. Zdi se pa. da naših trgovcev nobeden ne bo poskusil tega. ker se zna zgoditi, da bi tudi ta ime! Izgubo, ako bi eventualno lira dospela do paritete s krona ali pa so vsi v enakem položalu. da fmata polne zaloge in nočeio sami sebe oškodovati. Kllub temu. da se pri nas skuša cene zdržati na višini, ali oa samo po malem popuščati, se že šepeče po mestu o grozečih insob vencah nekaterih tvrdk, ki ne vživa-k> naklonjenosti občinstva. Koliko l« na tem resnice. 1e težko reči. brez dvoma oa ie, da dandanes marsikatero skladišče blaga, ki ie bilo plačano z vsem razpoložljivim kapitalom predstavila samo dve tretiini ali celo samo polovico prejšnjo vrednosti. Rast naše valute ogroža marsikateremu trgovcu že v blago vloženi kapital. da ni treba niti omernati izgube na dobičku, ki bo izostal, in inarsi-. kdo bo srečen, če bo rešil iz te burie vsal del vloženega kapitala. Oškodovana bodo tudi denarna Dodietta. ki so kriditiraia tvrdkam v špekulativne namene znatne zneske, misleč, da se naša valuta še dolgo ne bo popravila. To nezaupanj« v našo državno moč in gospodarsko silo drža*re s« bo soda! bridko maščevalo. bb. Pod tenrf pogoil nudi Angina Rusiji nepolno svobodo trgovine m lamči tudi z« dobre politične odnošale. Llovd George zahteva, da prizna tu-ska vlada dolgov« za blago, ki ga ie Anglija svoi čas poslala v Rusijo. Olede ostalih podrobnosti se bosta Anglija in Rusija dogovarjali pozne le ko pride poročilo, da le ruska vlada spreiela poeole ki *h le sedal stavile Anglija. Lioyd Oecgevo politiko podpira zlasti anglešra delavska delegacija, ki zahteva, da se sklene mir z Rusijo brez zavlače-vania. Ruski zunanii minister Čičerin Je na IJovd Georgeve predloge glede rremiiia in sporazuma že odgovoril, da se ruska sovjetska vlada s predlogi angleške vlade strinja. kar pomeni toliko kakor da ie med obema diržavarna že nastopilo premirje. Ne bo torej trajalo dolgo, pa bo položen temell za možnost obnovne-va deia v Evropi. Zapadna Evropa Je končno morala izprevideti. da se Rušila ne da uničiti. Poskušala Jo le sicer ubiti z vsemi sredstvi, in zadnla karta, ki lo ie izigrala proti Moskvi, le bila poljska Šlahta. Rusija poljskemu udarcu ni podlegla. Nasprotno. Pokazala te baš v tem konfliktu toliko sile da ie Angliia hočeš-nočeš morala opustiti dosedanjo pasivnost, s katero »e spremljala odvratno francosko politiko zapada. Podala Je Rušili roko — kai pa to pomeni nam bo pokazala bližnla bodočnost, ki II —— previdnost bodi zahvaljena — gremo nasproti. Premirje med Angleži In Rusi, Sedal le torei vendarle gotovo, da ie Krasin dosegel v Londonu uspeh. Med Anglijo in Rusijo pride do Premirja in normalnih odnošaiev. red Krasinovim odhodom v Moskvo ie Lkml George izročil odposlancu ruske sovjetske vlaie noto. v kateri predlaga, naj obe d"žavi. Anglija in Rusija, zanaprel opustita sovražno obnašanje itj nai se več ne Vmešujeta druga v notranje .zadeve 'druge. Propaganda nai se opusti. Važna seja italijanske zbornice. Socflaltstl za samoodločbo In oroti aneks Hi zasedenega ozemlja! Trst, 11. tulila, o poteku sej« italijanske zbornice. v kateri le bila sklenjena, kakor že Javljeno. zaupnica vladi, poročalo listi nastopne podrobnosti: Na večdnevno debato o vladni izlavi le imel ministrski predsednik Giolitt! zakliučni govor, v katerem le odsro-varial na razne kritike o notranji in zunariN politiki. Glede Albanije Je ponovi s vok) Izjavo, da hoče Italijanska vlada absolutno neodvisnost Albanije, in sicer to ne morda radi kakega pritiska, nego ker le to biJa že od nekdal njegova politika. To vprašanje, le nadaljeval Giolitti. ni mani važno od onega glede Jugoslavije. ki gotovo nima Interesa, da bi prišla v konflikt z Italijo. Govornik ie prepričan, da bo mogoče priti med obema deželama do sporazuma. Na melklid glede Reke in Turčije Je na-glašal Giolitti. da noče doseči Improviziranih rešitev in da hoče vlada glede takih rešitev imeti popolno svobodo delani. Namerava voditi le tatoo politiko, ki bo zagotovila mir. Na nadallnii medklic glede De Am-brisa, odposlanca D* Annunzijevega. Je povdarlal OioUtti. da ni razpravljal ž niim o nobenem teh vprašani. Govornik le nadalje razpravljal o finančnih vprašanjih tat finančnih odredbah. s katerimi nai bi se saniralo razrovano gospodarstvo Italije ter nadalje o noiranjih vnašanjih, o padcu italijanske valute in o pomanjkanju živeža Naglašai ie slednjič, da ie notranji mir za Italijo ravno tako potreben. kakor mir z drugimi državami. V to svrho k apeliral na sodelovanje vseh. tud! opozicionalnih strank. Od raznih predlaganih dnevnih redov Je sprejel Giolitti onega poslancev Colosimo in dmgov. ki se glasi: Zbornica odobruie jzlave vlade. Pri poimenskem glasovanju o tem dnevnem redu le bilo oddanih v prilog tega dnevnega reda 264, uroti temu dnevnemu redu 166 glasov. Pred glasovanjem ie med drugim imei socialistični poslanec Mo-diglianl obširen govor, v katerem Je utemeljeval ostro opozicijo socialistov proti vladi. Socialistični poslanec Rlboldj ie predložil še naslednji dnevni red: »Zbornica ugotavlja nezmožnost vlade, pustolovcev in vodilnih krogov, da M rešili rešjto in Jadransko vprašanje, ta ooozaria na škodo, ki bo izhaiala iz te nezmožnosti za državo, za italllanske ookrafr ne (n za vprašanje miru ta medsebojnega prllateljstva narodov. Pov-dnrla kot programatične smernice zunanje in mirovne politike nastopna načela: Nobene aneksije ta pravica narodov do samoodločbe. V poimenskem glasovanju te bil ta predlog Riboldijev odklonjen z 228 proti 116 glasovom. Poslanca Salvemrini in Pinoiini sta predložila nastopni dnevni red: »Zbornica poživile vlado, naj vzpostavi direktna pogajanja z Jugoslovansko delegacijo o jadranskem vprašanim ki sa bila nreklnlena x Palianzl. Ministrski predsednik Giolitti te naglašai. da te že izjavil. avztrljsh« žigosane krone 850. LDU Dunaj, 12. JuHJa NemJfce marke 440.50, bolgarski levi 260, švicarski tem« 2678, francoski franki 1280, Italijanske lire 928, angleški funti 888, ameriški dolarji 14% Zagreb 242—264, madžarske žigosane krono 97—107, češkoslovaško krono 867—387, novi dinarji 950—1000. 167. Štev. »JUGOSLAVIJA* Am 11. fulljt 1SS& Stran 8. Dnevne vesti. — Koroški plebiscit. Uradna potočila. ki smo lih prejeli zadnle dni o koroškem plebiscitu, pravilo, da od-potuie štab amrleškeea oddelka komisije za liudsko eiasovanie iz Osten-da 14. iuliia in da dospe v Celoveo okolu 16. tulila. Predsednik amrleškeea oddelka plebiscitne komisile. obenem tudi predsednik komisiie za iiudsko eiasovanie polkovnik Pečk pa dospe v Celovec neka! dni po-zneie. — Ponarejeni dvafsetkronsk! bankovci. Hrvatski listi ooročaio, da so se v prometu poiavili ponarejeni dvaiset k ronski (petdinarski) bankovci. Palsifikati se spoznalo po barvi. r>o risbi, po podpisu in oo tiskanem tekstu. Ce se opazuie besede »Mini-starstva financila«. se vidi. da le tal-sifikate izdelala nevešča roka m glava. ki ne pozna dobro našega lezika in cirilske pisave- Posebno cirilski nanis ie na denariu zelo nerodno napravljen. Papir falsifikatov ie clack : In ne nekoliko hrapav kakor na pra- ! vih bankovcih. Ponareien denar nima številk seriie. Lindi onozariamo. nal pri preiemanju dvaisetkronskih bankovcev paziio. da ne postanek) žrtve nevednosti. — Tud? vnliv dviganja valute. Dokler ie naša krona bila še nesigur-tia in ni bila izvedena valutna reforma, so prihaiali k nam v Ljubljano naši »prijatelji« iz Italije, to ie razni verižniški eksoorterii. katerih glavni cil! le bil eksploatacija naših pokrajin. Ti prijatelji so nam govorili lepo in sladko' »Mi vam hočemo dobro! Hočemo vas obleči.« In številni italijanski tovorni avtomobili so prašili do naši državni cesti od Vrhnike do Liubllatie. Sedal so ti avtomobili popolnoma izostali ž niimi pa ie izginil tudi marsikateri italijanski verižnik. ki se ie nreie do Ljubljani bahat kakor bi hotel kuoiti celo Slovenilo. — Stagnacija v lesni trgovini. Zadnia dva tedna ie zavladala v lesni veletrgovini občutna stagnacila. še pred tremi tedni smo lahko opažava?!. kako so odhaiali dolgi vlaki lesa nroti Trstu. Vlaki so sestolali iz različnih vagonov, naivečkrat iz pokritih, katere navadno rabijo za žito. Sedal so ti vlaki popolnoma izostali. Tudi italijanska vlada sama ie J7dala posebne odredbe elede uvoza lesa... Na lesnem trgu so zaznamovati znatne spremembe. Cene lesu m lesnim izdelkom so padle za 40— 50%. V lesnoindustrijskih krogih govore. da so nekateri lesni špekulant-fc izgubili znatne svote. ki gredo v milijone. Padanie cen lesa na pride Po drugi strani v korist stavbenim težniam mesta, kajti sedal se vedno mani uveliavliaio izgovori, da se ne more zhlati vsled prevelike draginje lesa. — Slovenske šole v Gorici. Kakor znano so Italijani v zasedenem ozem-liu upiralo zahtevi lludstva, nal se odpro slovenske liudske šole v zasedenem ozernliu. Posebno v Gorici ie boi za naše ljudske šole trd. V Trstu smo lani dosegli, da so italilanske oblasti vendarle odnrle liudsko šolo D)i sv. Jakobu. Nič mani kot v Trstu nismo potrebni ljudskih šol v Gorici. Po dolgem moledovanju za pravice, ki nam gredo brez vseh pogoiev. se ie sedal občinski odbor goriškeea mesta vendarle zganil tn ie v svoli seji 6. t. tn. odobril najemninsko pogodbo s »Šolskim domom«. Po tej pogodbi se nastanilo mestne liudske šole za naše otroke v ooslopjih >Soi-skega doma« v ulici Croce in v ulic! Bertolim. Počasi se torej tucB v Gorici svita! — Naš denar. V smislu dogovora, sklenjenega 26. januarja t L med ministrstvom financ In Narodno banko, M morala Narodna banka sprejeti kot svoj* vse začasne novčanice, ki jih je Izdalo ministrstvo za notranje posle. Med temi so novčanice m en dinar In za pol dinarja. Skup.«a vsota prvih novčanlc znaša 60 milijonov dinarjev, a drugih 25 mlljonov dinarjev. Ministrstvo inanc je sedaj sprejelo predlog Narodne da te novčanice ni smatrati za ban- tlr/avrr a,rodn® banke, temveč za papirnati m/avnl denar, kot je to na Aneleškem z novčanicami od i , AngiesKem z Tf-.ui! T - ln P°1 funta, ter v talni z nojutoieanrt od 5 do 10 Ur. Na podlagi tega e doseč« .Pora,um. Ministrski svet je vslod tega sklenil; i. ,ja ge dinarske in poldinarske novčanice smatral za državni papirnati denar. 2. V privatnem prometu ni nihče obvezan, od Poldlnarsklh novčanlc sprejeti več kot 100 dinarjev, od enodinarsklh pa ne več kot 200 dinarjev. 2. Vse državne blagajne morajo sprejeti te novčanice v neomejenem obsegu. Finančno ministrstvo je Izdalo vsem podrelenhn organom tozadevna navodila. , ~~ B5afI0VI!l promet v obmejnem pasu. ffnvir°Vs!ie do^ne sa nam Pl^e: Večina tr-ŠkofiTi V|.,naSI dolinI 8* nabavlja blago v Zlrov došk^f In mnČna ]* žal pot lz °fle Loke. Zdaj pa zahteva na« le okrajno glavarstvu v Kranju, 'da tl mora Izposlovati vsak pd »lem dovoljenje za prevoa ti vil tn drugega blaga v naše kraje. S tem se pot tem ljudem še podaljša tn znaša približno 10 km, predno dobi dovoljenje za prevoz moke ali koruze. Ali ni dovolj, da Izdaja potrebna dovoljenj* ** prevoz občinski urad v Škofji Loki? AH se občini ne zaupa? Saj mora vendar občina v Škofji Loki dnevno poročati na okrajno glavarstvo v Kranj, koliko ie izdala prevoznih dovoljenj za razna živila? Upamo, da bodo merodajni faktorji to stvar vzeli v pretres, ter trpinom, ki se nahajajo blizu našega sovražnika, pot skrajšali s tem, da bodo tozadevna dovoljenja lahko dobivali pri Škofjeloški občini. — Prispevki za Koroško. Odbor društva »Gosposvetski Zvon« opozarja z ozirom na notico v »Jugoslaviji« od 13. lulija 1920 št. 166, »Prispevki za Koroško«, da Je društvo »Gosposvetski Zvon« po pravilih § 4. upravičeno pobirat! denarne prispevke brez vsake omejitve, kar naj s* upošteva pri zelo uspešno uvedeni »Kronski zbirki« za Koroško. — Vsi častniki in aspiranti Invalid!, ki so svojčas vložili prošnje za sprejem v Jugoslovansko armado, pa še niso bili do sedal spreleti, se poživljajo, da v najkrajšem času pošljejo svoje natančne naslove s potrebnimi vojaškim! podatki (rojstno leto, čin, polk, četa. kraj In čas ranjenja, kdaj je proš njo vložil In kje etc.) »Splošni oganlzacljl vojnih Invalidov, centrala v Ljubljani«, Gosposka ul. št. 3. Ker je zadeva nujna radi tozadevne intervencije pri ministrstvu za vojno In mornarico v Beogradu, Je v Interesu vsakega posameznika, da se čimpreje odzove. Oni častniki, oziroma aspiranti Invalidi, kt se še niso priglasiti organizacij*, naj to takoj store, ker se na neorganizirane člane ni mogoče ozirati. Odbor. — Udeleženci učiteljskega kongresa v Beograda Imajo ugodnost po drža v id železnici podaljšano po brzojavnem sporočilu lz Beograda od 10. lulija do 1. avgusta. Važno za udeležence, ki potujejo dan poprej po državni progi 1 — Pojavi tihotapstva. Kolikor se da presoditi lz raznih poročil, Je tihotapstvo ob demarkacijski črti proti Italiji znatno ponehalo. Dviganje naše krone Je povzročilo, da tihotapci tobaka, konj in goveje živine več ne delujejo, ker lim je riskantnl dobiček z ozirom na nizek tečaj lire zelo nizek. Na severni meji proti Avstriji pa se je sedal tihotapstvo zelo razpaslo. Razmerje naše krone proti avstrijski zapeljuje ljudi k tiho tepstvu. Iztihotaplja se živež, tobak in zlasti mast. — Knjižnici Jugostov. »spred, društva Jadran« je darovala »Tiskovna zadruga« 19 novoizdanlh knjig, g. Ciril Dolenc, prokurist kreditne banke v Ljubljani 100 K, ta gospod Jeki Josip, nadučitelj v Kaplji ob Dravi, 100 K. Hvala! Posnemajte! — Imenovanja. Za Inšpektorja I. razreda Je imenovan v ministrstva poljedelstva In voda g. Anton Korošec, vodja deželnega veterinarskega urada v Ljubljani. — Iz državna službe je odpuščen carinik III. razreda pri carinskem uradu v Radgoni, Janko Šumi. — Kopanj' v SavL Skalnati savski breg od Ježice do Tomačevega hi Se dalje je v sedanjih vročih dneh zelo živahen. Spremenjen Je v ljubljanski »Lldo«, toda ne z onim modernim kopellščnim zahtevam primernim komfortom. Ljubljančanje, ki imajo še nekoliko čuta za naravo*, željno pričakujejo, kdaj pride kaki korporacij! na um, da zgradi te ustanovi ob Savi veliko moderno kopališče, ker ono ob Oradaščtcl že davno ne odgovarja higieničnim zahtevam. O olajšavah pri vožnji na Posavje Je nekdaj govoril podžupan dr. K; Triller. Toda ostalo Je le pri besedah. — S savskih bregov. V sedanjih vročih dneh občinstvo kar vre Iz Ljubljane k Savi. Kako bi tudi nsl Voda Ja hladna, vabljiva. Na Petrovdan p* se Je pripetilo na Savi par nezgod. Neka dama Je sledila za-peUIvtei valovom deroče Save, !n da k) ni pravočasno opazil m «111 neki gospod, bi bila utonila. Drugače e* Ja zgodilo s nekim vojakom — Macedoocem, ki je opazoval par deklet, ki so ,na nekem plitvejšem mestu prebredle vodo. Hote! Je pokazati, da I* takega Junaštva zmožen tud! sam te je šel v Savo. Deroča voda pa ga Je Izpod-nesla ta valovi so ga peljati s seboj v Vrtine«. K sreči sta ga zapazila dva mlada plaveča, ter ga otela Iz deročih valov. »Mo-mak« je nato odšoi ta se ni več pokazal v Savi. Žrtev vode pa je Isti dan postal lep, velik volčji pes, k! je plavaj za svojim gospodarjem. Zvestoba mu je prinesla smrt. Pes je bil vreden tisoč kron. — Eksplozija v kamniški smodnlšnici. V kamnlšld smodnišnlcl sta v soboto popoldne dva delavca snažila stroj. Pri tem se je uCgal smodnik In nastala je strašna eksplozija, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. En delavec je bil na mestu mrtev, drog! pa |e bil od eksplozij* tako poJkodo-v®«. da j* umrl nekaj časa po eksploziji Lfubljana. Prva premočite na ljubljanski univerzi. V četrtek dne 15. Julija bo promoviian doktorjem vseua prava srosnod vladni koncipist MirJeo Ku-heli * Drzen roparski napad. Ljubljanska kronika beleži tekom zadnjih tednov dva nenavadna roparska napada na mestni periferiji. Vsem je ge v spominu roparski napad na železniškega uradnika k. Albina Severja v bližini pokopališča Drl Sv. Križu. V soboto ob 5. popoldne, tore! pr! belem dnevu so štirje neznani roparti, dva v civilu in dva v votaški obleki Izvršili sličen drzen roparski napad v Kozdu med Zr. Šiško in Večno potjo. Jakob Murn. 40. letni livar, rodom iz Novega mesta, se ie omenjenega dne popoldne pripeljal Iz Zagreba v k lubllano ter ie nameraval zvečer nadaljevati vožnjo na Koroško, ker (e hotel v Celovcu obiskati ženo in ostalo družino. Da si popoldanski čas prikrajša, ie odšel Murn na izorehod proti Zirornfi Šiški do Večni poti. Ker fe občutil naravno potrebo. Je zavil v eozd. Nenadoma stopi k njemu visok civilno oblečen človek z brovninKom v roki. Nameri mu ga na čelo ter osorno in zapovedujoče veli: »Roke gor! Denar sem!« V istem rrenotku, kot bi izrasli Iz trave. se prikažejo še trde razboin:ki ter ga obkoliia Iz denarnice mu po-bero trdo nrishtženih 1500 K. dokumente mu razmečelo po travi, s prsta mu snemo zlat poročni prstan, vzemo mu srebrno uro z verižico in slednjič nahrbtnik s perilom in novimi čevlii. Konečno ga povsem slečejo in sezurejo. Milostno mn puste le sraico in spodnje hlače. Po končanem ropu izginete roparji v gozdu. Neka! časa jim ubogi delavec slecH, slednič oa izgubi vso sled za niimi Pozno v noč. okoli 10. šele javi policiji rop. ker se ie sramoval priti ' takem kostumu v mesto. Oropani Jakob Murn ima v celoti 10.500 K škode. Na policiio ie prišel bos. Včeraj popoldne ie policijski kriminalni oddelek v spremstvu državnih stražnikov izvedel s posebnimi patruljami perlustraciio rožniških gozdov, i 'speli ie bil negativen, kaiti gotovo Je. da se taki drzni ronarli ne bodo skrival ood visoko praprotjo, če imajo v rokah novce, za katere lahko pilo vino. — Občinski svat Ima danes oO 17. ari Javno sejo. na kateri pride v razpravo predvsem proračun mestne občin* ta upravno i leto 1920—1921. — Kongres delegatov Jus. akademska ! ©mladine It zasedenih krajev se Je vršil dne 9.,' 10.' in 11. t m. v Liublianl. Na tem se jo • »klonilo, da se preosnujejo dosedanja Udru-ženja jtprosl. akademlčara bjegunaca v skupno »Udruženje jugoslovanske akademske omladlne Iz Primorja« z osrednilm odborom v Ljubljani in podružnicami v vseh * vseučiliških mestih tu- In Inozemstva. Vse zadeve, ki se tičejo društva kot takega, naj ae od sedaj naprej nastavljajo na ta osrednji odbor. Slavno občinstvo, kateremu leil usoda našega dijaštva In s tem blagor našega naroda na srcu, prosimo vsestranske podpore. Odbor. Pražakova ul. 3/1. k — »Delavska zveza« I* priredila v ne-nedeljo ob 16. uri v »Unionu« shod, na katerem se je protestirata proti stanovanjski bedL Zborovalci so zahtevali, da se takol začne z zidanjem hiš, kajti samo na ta na < čin more priti delavsko ljudstvo do poštenih stanovanj. Govorilo se Je dalje o osemurnem delavniku, o delavski zbornici, o bolniškem zavarovanju in o poselskem vprašanju. Na koncu shoda so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se stanovanjske razmere v Ljubljani te drugih industrijskih krajih čimprej urede. Izrekli so se za osemurni delavnik, zahtevali so plačane delavske dopuste, uvedbo delavskih zbornic te paritetnih komisij. Za delavstvo, zaposleno v državnih podjetjih, Je shod zahteval plačilno te službeno pra*-matlko. Na koncu zahteva spomenica, de sc potem zakona uvede delavska In Invalidna preskrba ter se da ženskam volilna pravica tudi pri volitvah v narodno predstavništvo. — Položaj ljubljanskih mesarskih pomočnikov. Prejeti smo: Mesarski pomočniki so do skrajnosti Izkoriščani od svojih dobro situiranih mojstrov. Mesar Ima danes v primeri z drugimi stanovi malenkostno plačo, s katero nikakor ne more pokteho Izhajati Tridi delavni čas le po navadi z* mesarskega pomočnika od 4 ure zjutraj do 9. ur* zvečer. Kakor pri mojstrih, tako se godi mesarjem, uslužbenlm pri vnovčevalnici sa živino ta mast na Zelenem hribu. O tem podjetju smo ž* veliko govorili, a kakor vidimo, vse skupaj ne pomaga nič, ker se naše ljudi vedno zapostavila, slabo plačuje, med tem ko nekateri uživajo vse predpra« vice. Kakor se Je naše mesarske pomočnik* zapostavljalo dosedaj, tako s* Jih hoče tudi še v bodoče, kar nam potrjuje vest, da hoče podjetje Itppez na Vrhniki v jeseni nastavit! nad 500 mesarskih pomočnikov, k! niso naši državljani. Ni čuda, da so domači mesarski pomočniki vsled tega razburjeni. Slovenski delavec Je lahko brea-poseln, dela za nižjo plačo, a na taka mesta, kjer je deta lažje In se lahko mata več zasluži, se hoče namestiti tujca. Nič nimamo prot! temu, ako se pritegne k podjetju nekaj tujih strokovnjakov, če Istih Slovenci res nimamo, amfmk da bi se Importtrata nad 500 mesarskih pomočnikov - tujcev, proti temu moramo najodločneje protestirati. Z ozirom na te nevzdržne razmere sklicujejo ljubljanski mesarski pomočniki, organizirani v NSZ, v četrtek, dae 15. t m. v veliki dvorani Mestnega doma točno ob pol 9. uri zvečer društven protestni shod, na katerem bomo prav jasno In odločno povedali, da se na tak način ne pustimo več zapostavljati in bomo zahtevali, da dobi na domačih tleh kruha najprej domač človek. Mesarji v četrtek vsi na shod v Mestni dom!- — Sklep glede sprejema v pripravljalni razred in prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani je objavljen na razglasni deski pred ravnateljsko pisarno. Ravnateljstvo. Maribor. Razpis služile. Na trgovski šoti v Mariboru se bo oddata s prihodnjim SOI. letom mesto učitelja za trgovske predmete. V poštev pridejo le moški te sicer 1. tisti, ki imajo usposobljenostih Izpit za dvorazredne trgovske šole I, skupina. Ako bi teh ne bilo, pridejo 2. v poštev tisti prosilci, ki so dovršili trgovsko akademijo ali abitu-rtjentski tečaj to so delovali tri leta v trgovski praksi (v blagovni trgovini ali v banki). Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo trgovske Sole v Maribora najkasneje do 31. julija 1920. AMERIKANSKI SLADKOR. — CENA POD 40 K. Pošiljate v amerikanskeea sladkorja, katereea dobavo za Slovenilo ie prevzete Sladkorna zveza v Ljubljani (po v. A. Llllescu) in Zveza slovenskih trgovcev v Celin, se Je zakasnela za več mesecev, ker Jadralca radi neugodnih vetrov In havarilje ni rnosrla pravočasno dospeti v Trst. Po poizvedbah, ki Jih te odsek za prehrano izvršil v Trstu. Je Jadrnica dne 7. telita 1.1. pristala v Sardiniji, odkoder Je že odplula proti Trsta, kamor mora vsak čas dospeti. Dobavnih tvrdk ne zadene na za-| kasnetesti dobave nobena krivda. Ker Jo cena temu sladloorte še vedno Jako usrodna — presegala ne bo 40 K za kilosrram — in te doba do prihodnje sladkorne kampanja še lo dotaa. Je nuino priporočati, da sd prebivalstvo preskrbi s tem sladkor-* jem. Ce ta sladkor ne bi našel dovoff odjemalcev v Sloveniji, se bo moral prodati izven Slovenile. Okrajna oddalallšča (trscovdt aprovizacile, obrtniki i. t. d.) nal sl tedal takoj zasjgurafo ta sladkor. Jugoslovenska Matica. — V četrtek, dne 15. Julija ob 18. url s« vrši II. seja odbora glavne podružnice Ju« goslovenske Matice v Ljubljani v prostorih' Pisarne za zasedeno ozemlje, Pražakova ulica, 3, I. nadstr. Dnevni red: 1. Poročllou 2. Tekoče zadeve. — Prosi se točne ude« ležbe. Odbor J. M. Šport in turisitka. Propagando! izlet avtomobltoega klube na Koroško, ki se Je moral vsled delovanja kluba ob priliki obiska regenta preložiti, se vrši še tekom tega meseca. Isti bode obsegal vse bistvene in krajevne zanimiv« vdele Koroške. Na možnost udeležbe Iz Štajerske se bode posebej oziralo. Interesenti* ki še niso člani kluba, naj blagovolijo prijaviti svoj pristop. Natančni spored bode objavljen v prihodnji številki tednik« »Šport« te v prihodnjih nedeljskih številkah ljubljanskih dnevnikov. Cestna dirka LJublJana-CeiJe. Ljubljana prirejena po klubu kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani dne 18. t m. obeta biti po lepem rezultate pretečene nedeljske dirk* Ljubljana-Tržič-Ljubljana zelo zanimiva. Start v nedeljo dopoldan pri 1 km na Dunajski cesti ob 9. url za seniore, PJO za težka in 10 n lahka kolesa. Cilj isto-tam popoldne približno med 3 to 4 ura. Dostok Imajo val klubi »Športne zveze« Ljubljana. Prijave se sprejemajo pismen« do 15. t. m., ati ustmeno do pol šeste ure t trgovini Svetla, Mestni trg 25, ali pa na naslov kluba. Plenarna svja »Športna zveze« I« •Olimpijskega pododbora« se vrši v sred« 14 t u. ob 21. url in ne, kot v vabilih označeno, ob 20. url in sicer zaradi prelo-ftitv* sej* magistralnega sveta. Gospod« načelnike odsekov Izrečno opozarjamo, ds se bodo med dragim tudi sklepalo o jesenskih športnih prireditvah. Pokrajinske vesti. Krško. Poverjeništvo splošna organizacije vojnih Invalidov v Krškem se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem iz Krškega in okolice, U ao darovali organizacij prostovoljne prispevke, ter se ie nadalj* priporoča za naklonjenost Mata. V lepi dravski dolin!, 20 minut od postaje Vuzenica, leži na levem bregu : Drave trg Muta. Marsfltdo, ki še ni bH na | Muti, pozna Muto iz narodnih kolkov Ciril I in Metodov* UAz na Mati. Prejšnji toyar-! nar Erber j* Muto do malega popolnoma ponemčurll. Pri škofu Napotniku Je Erber dosegel za našo cerkev nemške pridige, v šoti pa naši otroci sploh niso več slišati slovenske besede. Leta 1899 je kupila Ciril \ in Metodova družba n« Muti graščino »Klenhofon«, sr kateri Je takol, a s velikimi i težavami ustanovila dvoraeredno mešano slovensko Ido. Od tedaj pa, ko Je dobtta Muta slovansko zasebno šolo, te J« začel boj proti vsemu, kar Je bite slovenskega. Malo je Mo slovenskih krajev na Štajerskem, kjer U s* bilo Slovence tako Kuto napadalo, sovražilo to šikanirata, kakor aa Muti. A ta ijuti bol smo navidezno dokončati z ustanovitvijo iugoslaviej; čaka na« pa S* mnogo podrobnega dela. Mnogo naših Hudi J* narodno nezavednih, ki s* niti tega a* zavedajo da šiv* v lastni državi. Treh« J* Iti med ljudstvo, učiti ga to ga spraviti na pravo pot, kajti nail nasprotniki še ved. no hujskajo ta upajo, da bo Drava meja te« da prideta trga Muta te Marbreg pod izstradano Nemško Avstrijo. — Letos spomladi smo ti ustanoviti »Sokola« Muta-Vuze-nlca ta prvič nastopi nal Sokol 18. julija t L aa krasnem, senčnatem vrtu Ciril ta Metodov* dražb*. Ker Je ta dan tudi zlet koroškega sokolskega okrožja na Muto, ba nastop in proslava našega Sokola tem lepša. Po telovadbi nastopi več govornikov. Preskrbljeno J« sa dobro pijačo, Jestvine bt zabavo. Zveza vlakov je ugodna iz Maribora ta Koroškega, kakor tudi na obe strani nazaj. — Upamo ta pričakujemo na dan 18. JutiJa, da lih prav mnogo posett našo veselico ta cele Dravsln doline, Maribora, Slo« venlgr. ta bližnje Koroške. Prode se: yiLA »ANTONIJA« OB VRBSKEM JEZERU blizu Majernlka na prodaj. Zraven spada 9000 kvadratnih metrov, krasen vrt ta uta za čolne. 1148. MOTO^OKdLoTHP s prestavami, Neckarsulm, v dobrem stanju, se proda. A. Maček, Vrhnika 245, pisalnTstroj remington model 9 se za ceno 8000 kron takoj proda. Naslov pri upravi »Jugoslavije« v C*Uu. kitara se proda. Sp. Šiška, Nova ulica 206, I. nd. desno. 114? JOURNAU ~tk AMEIWAN^b VODSTVO na prodaj. Naslov v upravi. UM VRTNARIJA poleg mestnega pokopališča aa Pobrežju pri Maribora se takoj proda. Mctia, Pobrežje, Nasipna ulica 44 1169 _ FOTO-APARAT S Anastigmat 10X15 se poceni proda. Studenci pri Mariboru, Susterlceva 14 UTO “PRODAJA VSAKOVRSTNEGA USNJA-po najnižjih cenah na drobno ta debelo. Ivan Kranjc, Ljubljana, Sp. Slška It. 4 poleg cerkve. 1175 Slu2be: BLAGAJNIČARKO veščo tudi vseh pisarniških del se Išče s* takojšen vstop. Ponudb* naj se pošljejo pod »Blagajničarka« na upravo lista, 1177 PISARNIŠKI TOMOCNEK išče službe z lastnim plsnlnifft strojem. Ponudbe na poštno ležeč* Slovenji Gradec pod »Marljivost«, 1:53 UČE SE energfBen vlije gtmnazijec ali ablturijent za pripravo drugošolca v aritmetiki in geometriji za ponavljalni Izpit Naslov v upravnlitvu »Jugoslavije«. 1151 TRGOVSKI SOTRUDNIK 25 let star sedaj računski podčastnik lioč* izstopiti lz vojašk« službe, ter žeti primera« staibe pri kakem večjem trgovskem podjetju. Zmožen vseh pisarniških ta zunanjih poslov. Vešč popolnoma slovenskega hi nemškega to deloma srbo-hrvaškega jezika, Ponudbe pod »Stalen« na upravo tega lista« RazR®: SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon Hlbšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krt-tonske cerkve, * j URE ŽEPNE POPRAVLJA * nasproti glavne pošte F. čuden, sin, ura* v Ljubljani. ODDAM svojega 6 mesecev starega otroka — dečka, sdravega ta prikupnega. Naslov V opravi. _________ 2 KUNSKI KOŽICI sta biti ukradeni pred kratkem. Kožici sta strojeni, čez sredo Imata rumenkaste pasove. Ce je komu kaj znano, kje se kožici nahajata, naj blagovoli to naznaniti uprav-nlštvu »Jugoslavije«, ker sta bili kožici shranjeni pri neki revni družini ter mor« Ista sedal Škodo povfhltl. ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekaniču, operater!^ kurjih očes v gara. bolnici v Ljubljani, So najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih' skoraj brez bolečin ter ca vsakomur nal« topleje priporočate. — Ivan Medved. 1171 Stran e. .JUGOSLAVIJA" dne 14. Julija 1630. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista c=ss® ne ustavil qs^=i Zidne opeke (Strangfalz in Biberschwanz.) Strešno opeko dobavlja „AVA“, JLjubcčno. Rabljene jugoslovanske pisemske znamke kupeje vse Trate V. Kovač, Bled-Gorenjsko, Hai bi kupil mojemu malemu sa ged? —- Moj zverinjak 167. štev. Hipotečni zavod mestne hranilnice ====== v Mariboru ======= Telef. Int. 8. Rezerve 1.500.000 kron. knjižica našim malim za zabavo in p0K°ji!a p0 lzdai«4V*‘/one zastavnice, ki uživajo siro- pek . « in k tem ZZl, mtanov, BkoUnskega dmiatj. & Z“° ložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru; katere se ! visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilamovarno vknjižena posojila, j Ker se izda samo omejeno Število 4,/2°/onih zastavnic, si je treba iste pravo-Dobiva se v Llubliarf* * časno znsigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod J J * * ' • to vrste v Jugoslaviji, 926 , Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v »JUGOSLAVIJI"! spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = vZvOTknjprf!!,Marijiiitig8, ______________ v Zvezni tiskarni, stari trg 19, i. < inmmnamBS&mmmmmmm Bohr« izvcžhnuo strojepisko se sprefene tskof. Pismene ponudbe na poštni predal 74. Odcn Koutnjr, Ljubljana Kolodvorska ulica St. 3? la SELAK (Orange • Schellack) steklenec (Glaspapier) ter druge tehnične potrebščine dospele. Telefon št. 460. — Brzojavi: Okal Ljubljana. po 16 in 20 kron Uupujc po najvišji ceni V. Kovač, Bled*Gorenjsko. Proda se že rabljeno orodje in stroji za ključavničarsko obrt. j Poizve se pri: Anončnl zavod, DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Tiskovine vseli vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19.1 j Naročila sprejema tudi upravništvo ,Jugoslavije" v Ljubljani,' Marijin trg 8 in njene podružnice \ Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. ZLAT0RD61LU najboljše in najcenejše se povsod dobi. Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to- svece in toaletno milo. varna mila Maribor. Benzin, petrolej, gonilno olje, strojno olje, ! cilindrovo tl je, 3 tovot mast, 3 1 n dobavlja promptno koloinaz, vazelin, olleinmastzansnlarle 11 m 10V1 Prirodni lito, kovaško in dele starih že leznih strojev kupuje za celo dobavlja „AVA“ Lalko. Clearetnt papirčki Abadie „Patenta po K 1*60 Ab&die v knjižicah po K 1*50 komad razpošilja vuko množino, poštn. prosto ROMAN H unpu .. .. SILIKAT J. IIREK, Borovlje.!portland ■■■■■■■■■■aamaatgMarau—a——— ____________________ industrija žeste d. d. ZAGREB, Boškovičeva ulica 7. Brzojavil Splrituainduslrlja. Telefon Inlerutbcn 4-M. Imade n Ljubljeni ckledllle fines raflnlreiton Iplrlta kod yiB£LKAK“ trgovska epetf. tn ko m ra. cfefnfffra dri S do, te dobavlja iz svojih fvorclca surovi špirit za tvcrnice oeta I denaturirani špirit na veliko. Naiudžbe prima glavni zastopnik M AVB O FOltST, Ljubljana, Sodna ulica Stav. S. 963 |B«ascHmige»eeeoeoeo®ei»eieeeoeee»oe®@eg$aEaRE«seg Ptitl (n pevska društva 1 I Pozor l' malinov syrup se zopet dobi: Jugoslavijo po najvišjih cenah SREČKO POTNIK, LJUBLJANA f|[ M H MM Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive). Gosposvetska (Matije Terezije) testa 1. I Dopise na Telefon Slev. 80. central© v M&rihdru. Brzojavi: Rafinerija. Veča partija Jcdnoč, rabljene Cement Prima vreče iz Jute Jeftimbeni poziv Tkalci pesmarica ■a dohavu gotivog drva i drva za itotpnljtvanje. Zagrebu čka direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca razpisuje ovime ponovriu javnu jeftimbu (licitaciju) u svrhu osiguranja dobave gorivog drva potrabnog u bez rupa, za brašno, šečtr, žito, šljivc i ine svrhe nndja sa ovdašnjeg skladlšta I godini 1920 21 i to: „VESTRA“, trgovinsko dionifarako društvo, ZAGREB ... u ejepanieama, ili b) u oblicima, ili c) u ograncima, Brzojavit Tcalradlsn. ILIČA 21. Brzojavi: Teatradion. i11 U ^vrgama u ukupnoj količini od 170.500 m5 zatim e) 770 ________________________________________vagona drva za potpaljivanje. Na nredovnoj bjelici sa biljegom providjene ponuda imade se do 5. avgusta 12 sati u podne podnijeti (ili potem p< sta priposlati) odjelu ove direkcije za nabavu materijala i inventara. Samo propisno izdane i na uredovnoj bjelici prema oo-.sebnim opčenitim uvjetima saslavljene ponude če se rospr.iv-!}!»«• — ,0v®. 8® bjelice I posebni i opčeniti ovjeti rnogu nabavi« (kod odjela Direkcije za nabavu materijala i inventara (soba br. 11. ! Ponude če se otvoriti i citati u odjelu Direkcije za na- bavu materijala i inventara dne 5. avgusta ove god. u 12 sati ju podne. — Na jeftimbenoj raspravi mogu prisustvovali i nudioci ill Oblačilno blago do 50° o eenefe, Manufakturna trgovina JOS. STOPAR Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5. za maikl zbor; žepni Izdaja 11X15 cm Štev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srblne tužni? „ 2. Ivan pl. Zale: Zrlnjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stanc x K; u Imodov xo K. Številka 0 stane S kroni, U izvodov SO kron. Dobiva »e v Zvezni knjiga«!, Ljubljana, Marijin trg itn. 8. hlačevine, modro tiska, zefirja, klota, razne podloge, štofov, sukanca I. dr. POZOR, POZOR K. Worsche, Maribor Gosposka ulica štev. 10. Veletrgovina z manufakturami blagom. Priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah* Proti takojšnjemu nastopu se H10C sprejme zanesljiva in zmožna ali mladenič,tatoi dopisujejo perfektno slovensko in nemško ter ob- njihovi zastupnici. U Zagrebu, mjeseca Jula 1920 1084 Direkcija SBI BrlaiDiti željeznica. Broj 26866/G. 1920. Zagrebačka Direkcija državnih željeznica (Mihanovičeva ulica broj 12) pozivlje sve one, koji bi željeli, da nabave za željeznicu različiti potrebni materijal, da stave svoje oferte naj-kasni. e do 80. jula o. g. 12 sati u podne u ekonomnom odde-ljenju (soba broj 11). I8kaz materijala, koji se ima liferovati, može se u po. menutom odelenju osobno dobiti ili zatražiti putem pošte. U Zagrebu, dne 3. jula 1920. Direkcija državnih željeznica. Najzdravejši in najtečnejši dodatek zrnati kavi je je-dina, točno po predpisih Kathreiner-Kneippa žgana ,01ga‘ sladu a kava. Dobi se Jo v vsaki trgovin!. vladajo stenografijo in strojene. - Tozadevne j 0LGA« I. hrvatska Žgalnica Sladne kave ponudbe z navedbo blizph podatkov mpMlnimi ^le,on Zagreb, Vlaika ul. 78. Teleton 2»-Ml zahtevami naj se naslovijo na CEMENTARNO V TRBOVLJAH. = — --.. Prevzema od gg. trgovcev zrnato kavo v praženje. Razpošilja pošt. zavitke dnevno zveže žgane zrnate kave. & Čitajte! Razš:rjajte! Naročajte! Narodna knjižnica: 1.—8. snopič: VaLVodnika izbr. spisi broB. K 4,— Knjige založbe „ZVEZNE TISKARNE" v Ljubljani, Marijin trg 8. Propagandne broiure: 8.-5. 6.-9. 10.-15. 13-15. Gaudeamus Gadje gnezdo Bele noči . . vez. 10-- 12- 12-— I6-- Cankar: Moje življenje broš. , 12'— 17, 16. -17. Paberki iz Roža Bilke . . . . vez. » 16'— broi. Koroška......................... . . K 4 — Poglavje o stari demokraciji ......, 2— Nasa Istra .........««..„1 — Problemi malega naroda.............., 2-— Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. . . 2‘— Založba: Iv. Albrecht: Slutnjo ....... broB. K 8'— vez. ,10’— J. Glaser: Pohorske poti Dr. 1. Lah: Dore bro*. K 8 — vez. . 10*— 10- M. Pugelj: Mimo ciljev ......... 10— Cvetko Golar: Kmečke povesti ...... 10'— Anton Pesek: Slepa ljubezen Mariea Romanova: Šopek samotarke Kurentov album ....... broš. vez. broš. 3 — 8 — 10--6-— Čitajte! Razširjajte! Naročajte! Rastlinstvo naših Alp......................broš. K 12-— Janez Ev. Štuhec: Slovenska narodna mladina in njene naloge .... , , 15-— Alfonz MenC'nger: Nauk o serviranju . . 20’— Azov in Teffi: Humoreske........................... 10’— Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov . . , 2 — Razkrinkani Habsburžani . • • • • . . „ 10 - Iz devete dežele, predpustna burka . . . „ V— % Jadranska bank Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro* in druge vloge ’ ^ ^ ’ .m * w* ’ pod najugoduejgiini pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wten. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji, Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta-i& inozemstvo. Odgovorni urednik Anton Pesefc Tiska .Učitcliska tiskarna'’ v LiublianL