Po*tn'n« o»»f»r» v co'ovtn> leto LVIt. V 1'ubl'r ni. v torek, dne Z februar'« 1929 —-------------------------------------------- --------——..... St. 30 A* St. i. 01 r, Naročnina Dnevna izdala za državo SHS meaet.no 23 Din poilemo ISO Din celoletno 3c0 Din za inozemstvo mesec no 40 Din nede Uka zdo n ceioie no v Jugo-alavtii izo Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov sio.p peiit-vtsia mali oglasi po 150 •n 2 O, veCI i oglasi nad 4S mm v Sine po Din 2-30. veliki po 3 .n 4 Din, v uredn Ikemdelu vršilca no 10 Din o Pr veciem g nni o copual lz.de od 4 ziunaJ rožen ponaeliKo in dneva do DraznlKu Največjemu sinu našega Včeraj, 4. februarja, so Hrvati slavili dan, ko se je pred 114 leti rodil največji genij, kar jih je božja Previdnost naklonila jugoslovanskemu rodu, škof Josip ju raj S t r o s s -mayer. Mož, ki je našei seoi edino dostojnega uvekovečitelja v Mestroviču, je kljub svojemu ogromnemu delu za jugosiovanstvo kot oseba v vsej svoji giooini se aanes premalo poznan in ocenjen. Josip Juraj je vekovna osebnost ne samo kot narodni vodnelj hrvatov in jugoslovanstva, ampak tudi kot človek in knez cerkve Imel je srečo, da je bil rojen v oni prvi polovici tO. stoletja, ki je obilovaia na samih velikih možeh v političnem in kulturnem življenju uvrope in je tudi katoliški cerkvi ter kršcansivu spioh dala sioveče duhove; Pija devetega, Nevvn.ana, Du-panloupa, Solovjeva in druge,- s katerimi je Stroesmayer bil v prijateljskih stikih. Sploh kaže že njegova izredno bogata korespondenca z v&emi velikani svoje dobe, politiki, cerkvenimi in kulturnimi delavci, duha največjega stila, univerzalnega znanja in umetniške sprejemljivosti. Bil je pa tudi srečen slučaj, da se je Franc Jožet na predlog bana Jelaciča 1. 18-i9 odločil, da imenuje siovitega dvornega pridigarja in docenta cerkvenega prava na dunajskem vseučilišču, potomca hrvatskega graničar-SKega častnika Sirossmayerja za škofa bogate djakovačke stolice. Josip Juraj, mojster lepega sloga in visokih misli, je že v svoji .prvi poslanici, sklicujoč se na Pavla in Bossuela, naglasil velik nacijo* nalen pomen svojega škofovskega poslanstva, dobro vedoč in naravnost povdarjajoč, da ga je »Bog pozval za velike stvari.« Potem ko je preživel dobo črnega absolutizma od 1850 do 1861, se je kot osnovatelj Narodne stranke tako v Reichstagu kakor v regnikolarnih deputaci-jah in hrvatskem saboru postavil na čelo onim, ki so zahtevali federalizacijo države, v kateri naj bi se Hrvatska, Slavonija in Dalmacija združile v samostojno kraljevino. Prijatelj Kolera, Palackega in Riegerja je napovedal, da »more 8-mo federalizem, ki edino odgovarja raznolič-nim narodnim elementom države, izceliti grdo rano cesarstva in ga rešiti velike opasnosti, kateri gre nasproti, da, celo osvoboditi ga od cčividne propasti.« Le po hudih borbah, ki so zrušile vse nade velikega škofa, se je Stross-mayer udal v usodo, ki je Hrvatsko po nagodbi podredila ogrski polovici države, ne imajoč sam nobenega deleža na tej nesrečni rešitvi. Prevaran po usodnosti zgodovinske realnosti je Strossmayer iskal zdaj v smer jugoslovanstva, ki je bilo že preje v njem tiho dozorelo v vero bodočnosti iz njegovega etično najgloblje fundiranega slovanstva. Josip Juraj je bil prvi glasnik verskega zedinjenja Slovanov in cirilmetodijske ideje, ki jo je v svojih poslanicah izrecno označil kot neobhodni pogoj za kulturno zedinjenje in politično zbližanje vseh slovanskih rodov. To mu je ob priliki čestitke ruskemu narodu za 900 letnico pokristjanjenja sv. Vladimira in Olge prineslo srd in grajo Franca Jcžefa, ki jo je zavrnil s pogumom cerkvenega kneza in superiornega duha. Od Pija devetega je izposloval prvo novo izdajo glagolskega mi-sala 1. 1893. Kot prisrčen prijatelj kneza Mihaj-la in njegovih naslednikov, je prepotujoč v letih 1852, 57, 63, 65, 68, 78 in 86 Srbijo kot apostolski vikar, sejal seme jugoslovanske misli v bodoči Piemont jugoslovanstva, pomagal ustanoviti prvo tiskarno na Cetinju in razširiti Vukov besednjak ter bil med ustanovniki Matice Srpske kakor tudi Slovenske. Bil je prvi, ki je čisto jasno zarisal kot dejansko možnost in končen cilj pred našimi očmi tako politični kakor kulturni program v eno zajednico združenih Jugoslovanov, med katerimi ni pozabil Bolgarov, s katerimi so ga vezali najtesnejši duhovni in osebni stiki. Spomenik aere perennius pa si je postavil z ustanovitvijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti 1. 1860, s svojim predlogom v hrvatskem saboru, da se ustanovi hrvatsko vseučilišče, za katerega je daroval ustanovni fond 50.000 for. in pozneje 20.000 for. za medicinsko fakulteto ter z zgraditvijo djakovske katedrale, ki je stala 1,200.000 for., od katerih je Josip Juraj sam iz svoje šatulje dal 772.000. V svojih tozadevnih ustanovnih poslanicah je zapustil svojemu narodu testament za nacionalno kulturno delo za vse veke. Tiste njegove besede so neizčrpen zaklad za vsakega, ki se hoče ne- l«,Jii; -- XMM,lM,Anilania in mA_ scuiv.uu uuuui ia urig, (iv)»i>.iin."inviijk u« »igralni preporod jugoslovanstva. Akademijo si je zamislil kot središče ene same skupne književnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev v enem jeziku in duhu. Ob ustanovitvi vseučilišča je dc- Podrobnosti o španski vstaji Vojaški guverner v Valenciji odstavljen - Nezadovoljstvo tudi v drugih mestih - Po triurni avdienci kralj podpisal Riveri vse dekrete o novih imenovanjih - Novo stalno sodišče podrejeno direktno notranjemu ministru - Vst časopisi morajo odstopiti eno šestnajs i iko obsega vladi - Vstaja ima republikanski značaj - Vloga Guerre - Številne aretacije generalov - Položaj še vedno kritičen Dr, Pitamie novi poslanik v VUashingionu Madrid, 4. febr. (Tel. »Slov.«) V Valenciji sicer res ni prišlo do odkritega upora, gotovo pa je, da se je v voašnicah godilo marsikaj. Vojaški guverner v Valenciji Gastrcgirona je bil odstavljen, ker je Sanchez Guerra izpove, dal zanj obtežilno in je bii gotovo udeležen v komplotu, dasi je obenem ravno zaradi njegove neodločnosti propadlo revolucionarno gibanje. Sedaj je v Valenciji mir, tako da se je celo tam odigralo prvenstveno tekmovanj« v španskem nogometu. Iz raznih mest prihajajo vesti o nemirnem razpoloženju in o posameznih stavkah. General Primo de Rivera je bil včeraj tri ure pri kralju in dosegel, da mu je podpisal vse predle žene listine o novih imenovanjih v vojrki in mornarici, pa tudi druge važne de-krete Protivladni državni in mertni uradniki bodo takoj odstavljeni. Novo, direktno notranjemu ministrstvu podrejeno stalno sodšče se bo ustvarilo izključno za zarote in bo sodelovalo s komisijo. Člani patriotičnih l g in krajevnih bramb, imenovanih somati, so dolžni naznaniti vse vesti, ki jim pridejo do ušes o nameravanih nemirih itd. Listi, katerih 90% je po lastni izjavi P rim a de Rivera sovražnih diktaturi, so dolžni, dati vladi na razpolago eno Sestnajsticko obsega za vladne objave. O zaroti se čuje, da je v vsakem večjem mestu obstojal triumvirat, katerega so tvorili po en ▼ojak, en delavec in en republ kanec. Pckret je bil Izrecno republikanski in če bi bil uspel, bi bila Španija danes že republika. Ker pa se Španci plaše besede republika, bi imel Sanchez Guerra dati pokretu na zunaj potreben monarhističen videz. Številne osebnosti so bile aretirane v Madridu in na deželi, nekateri pa so bili zopet izpuščeni. V Madridu je policijsko nadzorstvo nadvse strogo. Sedaj se kaže, da je imel komplot izreden obseg. | Pariz, 4. febr. (Tel xSlov.«) Kljub strogi I cenzuri poročajo nekateri pariški listi, da je I bil na čelu vojaškega gibanja v Valenciji neki general. Prvi namen je bil, osvoboditi Sanche-za Guorro. General Sangiorgio je s takojšnjimi odločnimi ukrepi zadušil upor, pri čemer I pa je prišlo do bojev in prelivanja krvi. Sanchez Guerra bo sojen pred izrednim sodiščem. Čete v vsej Španiji so nepres.ano v največji pripravljenosti. Položaj je še vedno zelo kritičen, ker tudi mornarica kaže nezadovoljnost nasproti diktaturi. Madrid, 4. febr. (Tel. -Slov.«) Aretirani poveljujoči general v Valonciji Gastrogirona je bil prepeljan v madridske vojaške zapore. Dalje je bil aretiran v Madridu general Aguilcra, ki je bil že prej enkrat pred vojnim sodiščem obsojen, ter general Cabanillas in več drugih visokih vojaških osebnosti, med njimi nekateri z zelo znanimi imeni in ki so igrali vlego ua dvoru. Aretiranci so zelo mirni in pravijo, da vedo natančno, da je njihovo postopanje na najboljšem po.u k uspehu. Madrid, 4. febr. (Tel. 3 Slov.«} Primo de Rivera je izjavil časnikarjem, da je morala diktatura ojačiti svoja akcijska sredstva, da bo mogla vlada nemoteno pripraviti bodočo politično strukturo države. Nova zgradba Španije, katere originalnost bo vzbudila pozor-i vstga s e a, bo, kakor upa, stopila v življenje leta 1931. Revolucionarno gibanje objolo več armadnih korov in mornarico. Pariz, 4. febr. (Tel. >Slov.«) Kakor poroča »Parie Midi« v poročilu iz Španije, se je revolucionarno gibanje razširilo na več armadnih korov in od včeraj dalje tudi na mornarico. Boji v Valenciji so bili zelo krvavi. Meje proti Franciji so hermetično zaprte. Oviran železniški promet Belgrad, 4. febr. (Tel.-Slov.«) Radi velikega in silnega mra-a je naravno v prvi vrsti trpel železniški premet. Železniški promet v naši državi je silno izpostavljen sedanjim vremenskim nezgodam. Največ trpe tiste proge, ki so izpostavljene viharjem, in tiste, ki imajo precejšnjo stopnjo vzpona. Liška proga je stalno izpos.avljena silnim viharjem ter se kljub nečloveškim naporom promei ni mogel vzpostaviti. Promet na progi Suižak—Zagreb se le s težavo vzdržuje. Proge v južni Srbiji ter v okolici Zaječara so radi žametov stalno izpostavljene nevarnosti. Trenutno vlaki vozijo. Mncgo vlakov, ki so odpeljali par kilometrov s kolodvorov, se je moralo vrniti na^aj. Drugod so se primerili slučaji, dn so poslali za njimi druge, reševalne vlake, ki pa niso mogli nazaj. Naravno je, da radi tega trpi železniška blagajna. Posamezna ravnateljstva so kasirala namesto milijona samo 130.000 Din za osebni promet. Iz posameznih krajev prihajajo sledeča poročila: Na progi Goslivar—Te.ovo so ogromni zameti. Pri postaji Lokve je obtičal vlak v snegu. 50 delavcev je trajno pri kidanju. Pri Praliovem je radi ledu skočil vlak s tira. Pri Ravni reki so z velikanskimi napori vzpostavili promet. V Nišu so skočili s tira vagon za premog in dva vagona. Več osebnih vlakov, ki bi morali odpeljati, je bilo odpovedanih. Značilen primer, kako silne so prometne ovire, je včerajšnji, oziroma današnji ljubljanski brzovlak. Že iz Ljubljane je odšel s pefcčetrturno zamudo. V Belgrad je prispel ob četrt na 5 popoldne mesto ob pol 9 dopoldne. V Zagrebu je pet lokomotiv poskušalo vlak premakniti. To se je posrečilo zjutraj ob pol 5. V Sisek je prispel vlak ob pol 9, torej ob času, ko bi moral biti že v Belgradu. Potnikov je bilo zelo malo. Ogrevalne naprave so odpovedale, tako da so vsi vlaki zelo mrzli in olede-neli. Potniški promet je malenkosten. Vsled silnega mraza so se davi pojavili v belgrajski okolici in v mestu samem volkovi. Železniško osebje z nadčloveškimi napori in požrtvovalnostjo izvršuje svoje naloge, vendar silnim vremenskim silain ni kos. jal, da je njegova zamisel ta, »da bi prestali med nami vsi predrazsodki, da bi se bratje zlili v eno dušo in eno sveto namero.« Najlepše pa so ob tej priliki tele njegove brezsmrtne besede: »Narodnost je poleg svete vere najdragocenejši dar božji, toda po mojem globokem prepričanju je treba narodnost, ako naj odgovarja svoji svrhi, v duhu krščanstva in svetega evangelija oplemenititi, povzdigniti in posvetiti, inače se nacionalizem rad izprevrže in izpači v oholost in postane izvor nestrpnosti, sebičnosti ter vsakršne nepravičnosti.« To prepričanje je potekalo Strcssmayerju iz njegovega krščanskega bistva in nič ni bolj neopravičenega kakor če je kdaj kdo smatral velikega djakovskega vladiko za liberalizujo-čega. Proti papeževi dogmatični nepogrešljivo-sti ni bil načeloma, ampak je le smatral njeno proglasitev za neoportuno, boječ se, da se ne bi s tem odbili pravnslavci od zedinjenja Bil je pač zelo samosvoj duh, velik v krepostih in v zmotah, pa ves zss dran v k?toličanstvu krkor vsi njegovi cerkveni sodobniki takratnega krščanskega preporoda. To luvrijajru jšc izpričuje veličastna djakovska katedrala, ki vsa razodeva Strossmayerjevega duha. Zgrajena v romanskem slogu, mirna, čudovito harmonizirana do najmanjše podrobnosti, diha najgorečnejše dobe krščanske nabožnosti in s svojo profinjeno preprostostjo, poslikana z deli Overbeckove romantične šole, vliva v sleherno dušo molitveno razpoloženje kakor malokateri drugi umotvor krščanskega stavbarstva. Jc to tudi edina cerkev katoliškega sveta, ki je posvečena razen ■Slavi božjoj te ljubavi i slogi naroda svoga« tudi »jedinstvu Cerkava«, kakor bereš v notranjosti nad njenim inonumenlalnim portalom. Kajti Strcssmayer je liki Mercicr tudi že predvidel zedinjenje vsega krščanskega sveta in je imel tozadevno zveze tudi z Angličani, stremečimi za cerkveno vesoljnostjo. V tajnostno-somrnčni, obširni kripti, kjer se ves pogrezneš v one velike misli, ki so v tem edinstvenem hramu božiem prišle do izraza, pa pečiva žc štiriindvajset let in čaka vstajenja truplo genija, kakršnega n^rod^m Beg nc poklanja vs-fko stoletje. Duha. kakršnih nam tako /clr. manjka ... F. T. Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov «) Za poslanika kraljevine SPiS v Wash'ngtonu je bil imenovan vseučiliški profesor dr. Leonid Pitamie. Z zadoščenjem in ponosom bo pozdravil vsak Slovenec to imerovan'c. Z zadoščenjem, ker jc to knenovarje priznarje vztflednega kulturnega dela slovenrdcega znanstvenika in s ponosom, ker je to ! mer. o vanje v čast vsemu slovenskemu narodu. Vsak patriot bo to imefiovaftje pozdravil šc iz drugega vz-olca, ker je s tem imenovanjem prebit led in ker je tu podan prvi s'lrn dokaz, da bo v bodoče oJlo"cva.la le kvalifikacija, ne pa rodbinski aH kaki drugi oziri. Poseben pomen pa :ma novo imenovanje, ker je izvršeno v zunanjem ministrstvu. Vsaj jc žc skoraj kazalo, ko da je zunanje ministrstvo izključna domena gotovega o^ke^a kroga in da jc za S1ove^C£( v tem ministrstvu samo podrejeno me to Sedaj jc- tudi tega zapostavljanja ko-ec in na važno mesto podanika v Washingtonu, presto'! c i svetovne sile, jc v dobro države in blagor illovenakcga naroda imenovan S'ovenec dr. Pitnm'c. Veseli smo tega imeno-vanja, ker vemo, da sc nam ni bati nobenega razočaranja in da nc bomo nikdar več v nepri'etriem po'oža;u, čc bi se med diplomati govorilo o naših ljudeh. In da je to naše mnenje pravo, nam dokazuj« vse življenje dr. Piitamica. Rojen 1. 1885. kot sin odvetnika v Postojni, jc obiskoval gimnazijo v Goric', nato pa pravo na Dunaju. V izpopolnitev svo!i'i študij je odšel nato v Miinclien in Hcide'berg ter rato še v Pariz in London, kjer je izpopolnil tudi svoje obširno znanje jezikov. Po dokončanih študijah jc bil imenovan za privatnega docenta na dunajski univerzi, na!o pa za izrednega profesorja v Če-novicah. Ko je bi?,a ustanovljena univerza v Ljubljani, je postal dr. Pitamie njen redni profesor in v šolskem letu 1925.-26. njen rektor. V letih 1920 in 1921 je bil poverjenik in predsednik deželne vlr.de in ni treba n"gla-siti, da 'c bilo njegovo predsedstvo vzor korektnosti. Mnogo se je ude/stvoval dr.. Plitomic tudi na književnem po'ju in obdaril slovenski narod s svojim pomcmbn:m c'elom »Država«, ki bo vedno v ponos slovenskemu narodu, pa tudi njegovi založnici Mohorjevi družbi. Toda nc samo po svojih strokovnih kvalifikacijah je naravnost pok!iean dr. Pitamie za poslanika, temveč tudi v vsakem drugem pogledu. V mednarodnem kulturnem svetu ima dr. Pitamie nijtoJše osebne zve-e in ko je bil 1. 1924. član jugoslovanske delegacije v skupščini Zveze narodov, sc jc spoznala vrednost teh zvez. In šc eno moramo rxridar!til Naj »c bil dr. Pitamie doma ali v tujini, na tem aH onem mestu, vedno je bil podpornik in zvest pristaš slovenske politike, one velike politike, ki rma samo en cilj, da utrdi n^o d-ž?vo in v njej omogoči slov. narodu čim večji napredek. Z vso iskrenostjo pozdravljamo dr. Piia-miea na njegovem novem mestu in z globoko hvaležnostjo sc spominjamo Nj. Vel. kralja, ki je to ime-ovanje izvršil. Led jc prebit, mož;e Sposobnosti zavzemajo njim pripadajoča mesta. Alzaški problem Pariz, dne 31. januarja 1929. Alzaško vprašanje je znova izbruhnilo na dan z vso svojo silo in tudi z vso svojo bridkostjo. Zadnja tri leta se je pojavljalo kot kronična bolezen brez znakov življenjske nevarnosti in za katero misli vsak zdravnik, da jo je upravičen zdraviti. Danes je kriza postala tako preteča, da je potrebno, da se iz-fcisti in da ae zdravljenje preda v roke specialistom. Po desetih letih tavanja in pada-rovanja, je to za Francijo bridko spoznanje. Simpatije ji od strani našega naroda ne manjkajo kakor tudi želje ne, da bi našla v pravičnem proučevanju težav v Alzaciji in v pravični rešitvi ono notranjo solidnost, katere želimo pri dobrem prijatelju. Predsednik vlade je včeraj v prvem delu svojega velikega govora o Alzaciji in problemih, ki so vezani na to ime, podal s številkami v rokah dokaz, da Francija za svoje nove porenske dežele ni bila mačeha, osobito kar se tiče gospodarskih ugodnosti, gospodarske opore in socijalne pomoči. Francija je dala Alzačanom dve milijardi frankov, da so si revalorizirali svojo marko, Alzačani so dobili najprvo in pred vsemi drugimi izplačano vso vojno odškodnino, z ugodnimi trgovskimi pogodbami s sosednimi državami in osobito z Nemčijo samo se je alzaški industriji omogočil žilav pokret in zdrav razvoj, ki je izbrisal vsak najmanjši sled o brezdelju, ki je drugod sekalo tako globoke rune v gospodarsko življenje narodov, Francija je dala 95 odstotkom vseh alzaških občin električni tok in vse, kar je z njim v zvezi, razširila železno omrežje, zvišala plačo vsem uradnikom in državnim nastavljencem nad nivo notranjih plačilnih tarifov. Vse to je samo dolga vrsta dobrot, ki so se v desetih povojnih letih iztekale v porenske dežele. Človek se čudi, da je kljub tem dejstvom, katerih nihče ne za-nikuje, ne-adovoljstvo vendar le raslo in do-vedlo do kritičnega položaja, ki je te dni našel svoj odmev v francoskem parlamentu. II. Herriot-ova vlada je Izzvala prvi val nezadovoljstva leta 1924, in sicer nezadovoljstva v javnosti znanega. Morebiti se bodo reformatorji, ki so prišli na vlado 11. majnlka 1924 branili pred tem očitkom, češ, da so le boleli služiti patrijotični misli popolnega ujedmje-nja novih provincij s staro domovino, dejstvo vedno ostane, da je pod nj'hovo vlado odpor izbruhnil na beli dan ter dobil definitivno obliko >alzaških zahtev«. Potem so se vršili razni pomirjevalni akti, od strani centralne ,j?}ade in od strani lokalne administracije, vmes. senzacijonelni procesi proti alzaškim vodi eljem, ki so nehali med petjem Marseil-le^e in patrijotičnimi vzkliki. Zatem neprevidno izivanje političnih krogov, inkvizicije, preiskave, zapiranje, odpuščanje iz državne službe vseh onih, ki so udeleženi pri »avto-nom'stičnem* pokretn, zatiranje časopisja v nemškem jeziku, razpuščanje občinskih svetov, vrsta Vznemirjftjočih ukrepov od strani vlade, ki so dosegli le ravno nasprotno, Vse se je zopet končalo v znamenitem procesu v Kolmaiu leta 1928. ko so se avtonomistične s.ranke pozvale pred sodnijo, da se zagovarjajo proti obtožbi velelzdajstva. Proces se je zopet končal na klavenl način, ker se vele-izdajstva nikomur ni moglo dokazati. Nato so prišle državnozborske volitve, ki so stare pa-trijotične stranke popolnoma razcefedrale in poslale iz osvobojenih provinc celo vrsto avtonomističnih 'poslancev v francoski parlament. Dvema poslancema Ricklinu ln Rossu ee mandat ni priznal; nove volitve so se razpisale. ki so potrdile le verdikt prvih. Poleg tega in spričo te alzaške tragedije se je pa veliko časopisje v notranjosti Francije obnašalo nevredno. Dolgo časa sploh o tem vprašanju ni hotelo pisati, in ko je bilo prisiljeno, ko iso imenovani procesi dali problemu senzacij onelen značaj, potem se je Žttr-nalistika sicer podala na študij vprašanja s pomočjo anket, ki so jih vršili ali neiskreni ljudje ali pa taki, kateri sploh pojma niso imeli o alzaški duži. III. Za nas ni nikakega dvoma, da bi bilo veliko časopisje z iskrenosjo več doseglo kakor pa procesi in pa parlamentarne interpelacije. Spričo dejstev, ki jih je naštel ministrski predsednik in ki resnično govore v prilog centralne vlade v svojih odnošajih z odrešenimi provincijami, ostane dejstvo, da je položaj danes bolj kritičen kot pa je bil kedaj preje. Zakaj? Zato, ker se rešitve alzaškega vprašanja ni nikdar postavilo na pravo stališče. Na dnu neradovoljnosti je strah, da narod izgubi vero in da tegubi svoje tradicije. Duša se ne da odkupili z gospodarskimi ugodnostmi. Ko se je Francija približala Alzaciji In jo hotela v iskreni ljubezni privezati nase, je ta Francija pozabila, da je treba dvojne geste: skrbeti za materijalnl dobrobit odrešenih pokrajin ln varovati ob enem njih duševne zaklsde. Vera in ljubezen do materinega jezika, do tradicij, ki prepletajo Versko in kulturno Zgodovino alzaške rase, to so stebri, na katere je sessldano življenje Alzačanov. Dolgo se je domlšljavalo, morebl i nalašč, morebiti iz pregrešne nevednosti, da je Al/ačan sam zase, »oprt vase le zato, ker hoče biti v Slovenska banka Izjava k on aven- Na odprto pismo, priobčeno v Jugosla\ skam Lloydu« na naslov ministra pravde dr. Srskifi* s strani upnikov Slavenske banke, je odgovoril konkurzni upravitelj g. Ivica Kov a £ e. v i č v »Novostih« z izjavo, ki jo v informacijo slovenske javnosti objavljamo dobesedno. Na odprto pismo odgovarja g, Ivica Kova«eviC takole; 'Naravno, da ne* morem nič 'imeti proti temu, če vsak zahteva zaščite in pomoči, kjer ve in more, vendar pa se mi zdi, da ni bilo nepodpisanim vlagateljem do tega bal posebno mnogo, ker bi morali sicer podvzeti druge nujne korake in- drttgod; zato smatram, da "sem dolžan in pooblaščen, da na to odprto pismo javno reagiram.'1 To moram tem bolj storiti,, ker je odprto pismo sestavljeno teftdenciozno in z očitnim namenom, da z navafanjem izmišljenih in svojevoljno postavljenih konkurznih stroškov zavede v zmoto i javnost in gospoda justičnega ministra in zato n.ftram kot kon-kurzni Upravitelj' Slavenske banke objaviti v pomirjenje javnosti gola dejstva, dočim je ju-stično ministrstvo dobilo že preje od pristojnega sodnega stola o stanju konkurza podrobne informacije. Najprej konstatiram, da sem od dne 9. maja 1928 Za vodstvo tega ogromnega konkurza, kateVcmu seni posvetil vse svoje delo, dobil do danes predujm v znesku 400.000 Din, dočim sta mi soglasno odobrila za izredno ugodno prodajo palače (za 9,000 000 Din), kar je samo moja zasluga, upniški odbor in upniški zbor soglasno nagrado v znesku 300.000 Din. Na tej skupščini je bilo prisotnih nad 80 odstotkov upnikov Slavenske banke. Dosedanji stroški upniškega odbora, ki je imel blizu 90 sej, znaSajo 527 000 Din, katera vsota z ozirom na dejstvo, da je trojica qd njih iz Ljubljane, seje pa se vrše v Zagrebu, in ker so člani upniškega Odbora odvetniki ter z ozirom na činjenice, da so trajale seje po več ur in da so se na njih reševale stvari zelo težke in zapletene prirode, ne nagraja niti primeroma izdatke in delo upniškega odbora. Uračunajoč sem pokojnemu dr. Antonu Horvatu izplačani honorar,. dočim je proti posebni nagradi v zneska od 150.000 Din vložen ugovor, ni niti govora o tem, da bi dosedanji stroški konkurza, namreč upravitelja in upniškega' odbora znašali prrcko 5 in pol milijona Dih, kakor se to naglaša v omenjenem odprtem pismu. • « . ., Moram tu naglasiti, da je ko"kurz Slavenske banke edinstven v naši državi, a tudi daleč izven njenih mej. Edinstven po svoji zapletenosti, po svojem mnogovrstnem poslovanju, ki se je vršilo na petih raznih pravnih področjih, pa je zato v resnici bilo potrebno mnogo truda ih znanja ter volje in dela, da so se vsi ti posli likvidirali in da se je realiziral ogromen del kon-kurznega premoženja, in to v primeroma tako kratkem času, kakor se je to zgodilo v tem konkurzu. Vsak dobro misleč poznavalec teh razmer mi bo brezpogojno pritrdil. Zlonamerno se v odprtem pismu navaja, da je znašala - kottknrzna imovina okoli 280 milijonov Dih, dočim da jo je kohkurzna uprava realizirala koftiij s 37,000.000 Dih. Dejstvo pa je, da so aktiva Sfaven?ke banke po poročilu strokovnjaki znašala lii995.717.8j Din, pasiva pa 209,707.289i 15 Din. Če bi znašala imovina teh omenjenih 280 milijonov Din, potem bi proti pasivl od okoli 200,000.000 Din ne bi bilo niti trdba otvoriti konkurza. Toda .ta imovjna od okoli 112 milijonov Din je ciira aamo knjižne evidence, ki je kot taka izvedena v knjigah Slavenske banke. Evo dokazov; Nepremičnine so bile izkazane s 16,942.560 Dini dočim smo jih mogli komaj 'realizirati za nekaj nad 11 in pol milijona Din. Jugoslavenska industrijska banka in Sardina v Splitu ~ sta dolgovali blizu 11 000,040 Din, pri realizaciji pa smo prejeli komaj 3,600.000 Din, Industrijsko trgovsko d. d. je dolgovalo 6,803.860 Dih (samo podjetje kot tako), dočim smo prodali a upravitelja Slavenske banke g.Hiee Kovačeviča objekte za 2,000.000 Din. Dolg Žejeznog rudnika ip topilnice v Topuskem znaša 13,974.509 Din, a z realizacijo smo dobili skupno 2,000.000 Din. Dolg Žitnega zavoda znaša 8,177.348.77 Din, veliko vprašanje pa je, če bomo v korist konkurzne mase sploh kaj realizirali. »Vinea« d. d. v Ljubljani je dolgovala 6,793.810 dinarjev, ni pa še sigurno, če bomo. rešili 1,000 000 Din. Zahteva 1 konkurzne mase Slavenske banke proti. Krjževski industriji v Križevcih pri Ljutomeru v znesku 6,393.676 Din je plačana s prodajo posestva komaj z 1,000.000 Din; zahteva proti »Transformatorju« v Ljubljani j. od skoraj 2,000.000 Din je poravnana s 450.000 Din, a ona proti »Alomi Company« d. d. 2 in pol milijona je poravnana s prodajo posesti za 150.000 Din v gotovem. Spominjam tudi, da so v »imovino« spadali. tudi razni efekti v vrednosti od 65,000.000 Din, ki so jih strokovnjaki ocenili z okoli 41,000.000 dinarjev. Med temi efekti pa so se v polni nominalni vrednosti vodile delnice »Koranita«, »Topuska«, »Žitnega zavoda«, ki so bile že takrat brez vsake vrednosti. Tako mora biti vsakemu jasno, da je z ozirom na tako stanje stvari bila v resnici pomembno delo današnje uprave, da je zbrala gotovino 27,000.000 Din, med tem ko je izplačala nad 6,000.000 Din konkurznega dolga upnikom prvega razreda. Upniški odbor je po svojem načelniku "na zboru upnikov v Ljubljani razložil vse stanje konkurzne mase, strogo ocenjujoč postavko za postavko, ne morda radi tega, da proži pomožno roko upravnemu odboru za ponudbo nagodbe, a še manj zato • da se to njegovo poročilo samovoljno krivo tolmači, pač pa zato, da pokaže, da j« prišla doba, da se kon-kurz konča, • a ne, da zaradi realizacije likvidne desetine milijonov dinarjev traja konkurz še naprej in 8 tem tudi novi stroški za konkurzno maso, ki so v vsakem in tudi najbolj enostavnem konkurzu precej znatni, a kaj šele v tako velikem konkurzu, v katerem so pa ti stroški še vedno želo daleč cfd pravljičnih Zaslužkov, kakor se to govori v odprtem pismu. Upniškemu odboru in mehi kot kon-kurznemu upravitelju se ne more in ne sme šteti v greh, da se proti krivcem poloma in konkurza SiaVenske banke ni postopalo. Meni — pa tudi javnosti — je dobro znano, ■ da so poizvedbe biie započete in da so strokovnjaki pričeli izvrševati očivid, katerega so radi proračunske nemožnosti kazenskega nadomestila sodnega stola v Zagrebu morali ustaviti. Nihče pa ne bo zahteval, da bi morala konkurzna uprava plačevati tudi za sodno strokovno poročilo predujm, dočim se državna oblast ni smatrala poklicana, da ona kriyce prime za ta polom z vsemi svojimi sredstvi. Apel odprtega pisma v tem pravcu bi smatral Vsakdo za razumljiv in dobro mišljen ter bi imel tudi ostati samo pri tem, dojim naštevanje »pravljičnih zaslužkov«, ki so še v zraku, daje slutiti, da je bila oškodovanim vlagateljem bolj pred očmi »zarada«, kakor pa interes vlagateljev in kazensko preganjanje krivcev poloma Slavenske banke. Mirne, duše morem trditi, r da Se bo kljub vsemu temu kotikurz Sla-venfke banke končat za upnike mnogo ugodneje od vseh bonkurzov, ki so v sedanji dobi zadeli vlagatelje in upnike. Upniškemu odboru ih meni je glavna, skrb, da bo — če pride do nagodbe z ravnateljstvom Slavenske banke, ta takšna, da jo bo mogel upniški zbor sprejeti. V Zagrebu, dne 2. februarja 1929. Ivica Kovačevič, odvetnik in konkttrzni upravitelj Slavenske banke. Vihar na Črnem morja London, 4. febr. (Tel.: Slov.«) Po porpffi-vlih iz Carigrada je izostal ruski parnlk »Kras-nyl!ol«, ki ima na krovu Trockega. Na Črnem mbrju divjajo silni viharji, ki so razbili mno-•go ladij. |flastiras pred izrednim sodiščem Atene, 4. febr. (Tel. »Slov.«) General Planiraš in drugi voditelji revolucije iz leta 1022 se bodo morali sedaj radi izvršene smrtne obsodbe nad voditelji inouarhistov zagovarjati pred izjemnim sodiščem. Venizelos je o tem v eporaiziimu z voditelji republikanskih strank obvestil voditelja monarhis.ov Zaldarlsa in mu sporočil, da je monarhistični režim sicer privede! do poloma v Mali Aziji, da pa pri tem ni bilo veleizdaje ,in da je bila zato flMTtaa kazen neupravičena! Napetost med Grčijo in Turčijo Atene, 4. febr. (Tel.Slov. ) Kakor poro-ča : Himmerislps Typos«, bo' grška vlada radi hepopustljivosti Angore v graiio-turških pogajanjih in radi prizadevanja Turčije, da bi čim več Grkov odstranila iz Carigrada, storila v Angori energične korake in eventiielno revidirala vse svoje postopanje nasproti Turčiji, o čemer je Grška obvestila tudi Italijo. Delovni čas v uradih Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov,«) Predaednijc vlade in notranji minister je izdal štiri naredoc, ki sc nanašajo na splošno delo v državnih ura/-dih. Odreja se, da se v državnih uradih dela dopcldne in popoldne. Za natančnost dela v uradu in za pravilno izvrševanje službe odgovarja vodja odseka. — Druga odredba določa, kako naj se dela. Dotika se praznikov. Določajo se ti-le prazniki: pravoelavni: sv. Sava, božič 2 dni, velika noč 2 dni, binkošti 2 dni in zasebna slava; katoličani: božič 2 dni, velika noč 2 dni, binkošti 2 dni, vsi sveti, praznik sv. Rešnjega Telesa; muslimani: kurban-bajram 3 dni, rainazan bajram 3 dni, mevlud 1 dan. Določba vsebuje praznike tudi za druge veroizpovedi, Vsi državni uslužbenci morejo praznovati samo svoje praznike. — Tretja Odredba prepoveduje, da bi državni uradniki stanovali v državnih poslopjih. Na vsa ministrstva se je izdala okrožnica, da naj gospodarsko postopajo s prostori in naj takoj odpovedo nepotrebne zakupe. Senzacionalen proces v Belgradu Belgrad. 4, febr, (Tel. »Slov,«) Pred bel-grajskim sodiščem. se je danes pričel eden največjih procesov^ ki Jih. je zabeležila sodna kronika v naši državi! 'Pita sodišče je prišla znana afera angleške trgovinske banke s ponarejenimi pismi na vsoto 44,316.000 Din. Ta bančna afera s popolnoma kriminalnim ozadjem je zainteresirala ves Belgrad, bankirje, pravnike iti kriminaliste. Proces se je pričel na drugem oddelku beograjskega mestnega sodišča. Obtoženi so Gjofgje Utješinovič, bivši ravnatelj .belgrajske podružnice Angleške trgovinske banke, Albert Orestin,. bivši podravnatelj belgrajske podružnice Angleške trgovinske banke, Risto Daskalo-vič, industrijalec in Gjorgjc Vitolič, bančni ravnatelj. Banko je zastopal kot zasebni tožitelj dr. Silila Alkalaj. Proces bo trajai več dni. Vanj so zapleteni najuglednejši belgrajski krogi. »Slovenska Stražft« v Ljubljani vabi vse člane, da čimprej obnov0 članarino, ki anaSa sanlo deset dinarjev. Številka p0šlii0hr«liil,.ič-nega računa 11,827. Borze Dunaj. Don.-sav.-jadr. 87.30, W;eiter Bank. veieltt 25.20, Bcdeueredit 109 23, Credllansta.lt 6», Escomptostes. 28.60, živilo 140.50, Slavoniji 0.60, Slave* 13.50, Mundus 190.75, Alpiile 41.15, Trboveljska 58, Kranj, i od. BO, Leykant 9.20, liiuia Muranv 118.20. Diiiltr notira nn Dunaju (devlza) 12,48"/», (valuto) 12.455. v LnndOflu 276,25, v Ne\vyorkti 175.50, v Pflaal 59,a"), mdimpetta. Tendenca: zelo cvrsla. Pšenica: marec 25.26—25.86, zaklj. 25.33—25,34, maj 20.04 do 20.15, zaklj. 26,13—21) 11, oktober 25.98—20.14, atklj. 20,13-20.14; r3S; umret 28.20—2380, zalvlj. 23,84—3836, maj 23.94—24. zaklj. 24.12—24.14, oktober 23.80, zaklj. 23.95—23.98; koruza: maj 28 60 do 28.02, zaidi. 28.58-29.00, julij 28.58, žaktj, 28.55—28,57, Dunajska vremenska napoved, .lasno, hud in raz zjutraj, poseblio v srednjih Alpah. Po-dnevi nekoliko milejšo. svoji hl§l svoj gospodar, ker se smatra za bolj metodičnega, za bolj discipliniranega, za bolj delavnega kot ao pa drugi in da Je njegov lokalni pfltrijotizorti izšel le iz teh ozkdsrčnih potez njegovega značaja. Zflkdj se pa ni hotelo razumeti, dji je Alzačan videl v francoski administraciji »lajika t, ki hoče' narodu dftti belega kruha v odkttfi njegove duše? Če se hočejo ra/.pokline, ki so se brez dvoma pokarale, in ki so povzročile nevarno inflltracijo ftntlpatriffttičnegft mišljenja, popraviti, se 'bo treba o7,1 rati predvsem na ver-sko-etične ozadje alzaSkega problema, VaS dojiisnlk je prehodil mnogo alzaških lil loreftskfli krajev. Saj se liti seli nmogo naše slovanske krvi. Govoril je duhovniki itt z IfcjtM. Povsod se jc. obžalovalo le. da se oficijelna FnuiHja brani razumeti stvari ka- koršna je,« Očttn se nam brezdoniovhislvo, nehvnležtiosti protifrancosko mišljenje, ljti-blmkovanje z Nemčijo, kadar mi govorilno samo o veri in o našeitt jeziku. Vflže se na nas plašč, nepfltrijojčnega delovanja ln politične odijoznosti, blati se luts s podkupljivostjo, očita nemški denar, kadar mi h© zahtevamo kot pft samo, da se nam obvaruje, vera. in naš jezik poleg državnega. Tako so nas prisilili da moramo molčati in s stiahom v sroti gledati, kako se naša mladina spravlja ob vero v znamenju patriotizma.« Tako rili jc tožil zaslužni duhovuik velike župnije, ob iiiejl sar-skega teritorija. Ih vendar si nd teh tako napačno raautncvitnih ih simpatičnih bt>ri!c^V ne želi niti eden nazaj nomškuga režima. Nii edini. Saj sn je združenje zvrnilo v ptekipe-vanju veselja in giujenosti. Saj je AIsacija vzradoščena prišla nazaj k svoji materi. Saj jo duhovščina, kat«! »e danes očita »plačani klcrikflMzftm« pod pruskim režimom stanu-vitno branil« francoski značaj teh provinc. Samo, nko hočemo, da bo ljubezen med dvema bratoma trajala, problem je vedno isti in se povsod ponavlja, potem mora ljubezen btti naslonjena na medsebojno spoštovanje, In če so hoče imeti ljubezen alzaške rase, potem se mora spoštovati njene duševne zaklade. Kadar bo francoska vlada razumela to in kadar bo to spoznanje dobilo praktično obliko v kcnBtituoiji, potem bo nlzaško vpraša* nje Zginilo U sveta brez duha in sluha. In to V vroolio alui-n Hranoiio k«».I.1II.. i— '-"I- ...... . .«.,,.,|v, IJUltiiJiVG, iu v razočaranji nekaterih agentov oiiBtran Rena, ki mislijo idejui boj i&rabiti za politične namene. Vera in kultura Dušno pastirstvo mest in delavskih središč Problem dušnega pastirstva je z vso resnostjo začela reševati češka duhovščina, kjer velika mesta rastejo še hitreje kot pri nas. Praga ima mnogo cerkva, a za dušno pastirstvo ne pridejo vse v poštev, ker jih je preveč na enem kupu, v predmestjih jih pa sploh ni. Zato so začeli graditi nove cerkve. Ker imamo tudi za ljubljanska predmestja v tem oziru zelo važne naloge bližnje bodočnosti, naj povemo, kako so to stvar začeli na Češkem, kjer so itak predolgo spali. foaj bo nova cerkev še tako preprosta ali še tako lepa — to je odvisno od sredstev —, vendar nobena ne bo stala sama zase, ampak bo z njo združeno še več drugih stavb, predvsem takih, ki imajo služiti dobrodelnosti. Poleg cerkve naj bodo brezpogojno: sirotišnica, otroško zavetišče za zapuščene in brezstano-vanjce. Zraven seveda naj bo dom za razne kulturne in prosvetne prireditve, v kolikor ni katera omenjenih stavb ž njim združena. Po tem načrtu se imajo v bodoče ustanavljati župni sedeži. Dokler pa to ni mogoče, naj se vrši služba božja v kakršnihkoli prostorih, četudi so še tako skromno opremljeni; »kajti verska mlač-nost ljudstva izvira navadno le iz pomanjkanja prilike, udeleževati se verekega življenja,« — pravi poročilo. V treh zelo komunističnih predmestjih Prage že delujejo take cerkvene ustanove. Navedli smo ta dejstva in navodila zato, ker imamo na Slovenskem že polno krajev, kjer je res treba že pričeti od vsega začetka. Vzemimo le Trbovlje! Še hujše je v Hra.tniku, ki se zanj zbirajo prispevki, da bi bilo tam mogoče zgraditi cerkev. V Ljubljani bomo kmalu imeli isto skrb s Posavjem, kamor se širi Ljubljana. To vprašanje rednega dušnega pastirstva je vedno bolj pereče v občini Moste in na drugi strani za ozemlje od Kodeljevega proti Ste panji vasi in Hrušici, kakor tudi za Barje. Vič in Šiško so frančiškani rešili. To vprašanje sili na dan pc.vsod pri nas. Dajmo se zganiti Lajiki smo dolžni pomagati Cerkvi; posebno v takih vprašanjih jc pomoč lajikov najbolj potrebna. In to manj v besedah ko v dejanjih in podporah! Katoliška šola in kal. učitelj Katoliško šolsko društvo za Bavarsko je sredi preteklega meseca zborovalo v Monako-vem. Na zborovanju je govoril tudi kardinal Faulhabcr. Njegova izvajanja prinašamo radi tega, ker prav nazorno dopovedujejo tisto, kar tudi slovenski katoličani vedno povdarjajo, česar pa nekateri vzgojitelji pri nas nočejo razumeti. Kardinal je dejal: »Katoliška šola noče biti le na videz, ampak heče biti prava katoliška šola. Neobhodno potrebna za katoliško šolo je osebnost katoliškega učitelja. In neobhodno potrebna za osebnost katoliškega učitelja je katoliška izobrazba učitelja. Pravijo nam: Posezate v svobodo učitelja, če mu predpisujemo, kako naj v šoli deluje. Odgovarjam: Danes ve vsakdo, ki se posveti učiteljstvu, kake šole na Bavarskem imamo in kake šole zahteva katoliško ljudstvo. Kdor se z duhom teh šol ne sporazume, ima svobodo, izvoliti si drugačen poklic. Kdor je omotičen, ne pojde za krovca; kdor se boji vode, ni zanič za mornarja. To je abeceda logike z univerzo in brez nje: Učitelj je za šolo tu, ne šola za učitelja. Učitelj se mora ravnati po značaju šole, ne se pa spreminjati šola po prepričanju učitelja. Sicer se nam zgodi kakor Abderitom: Imeli so dimnikarja, ki sc je pa ščasema tako zredil, da so mu bili vsi dimniki preozki. Ker v penzijo ni hotel, so sklenili slavni mestni očetje Abdere, vse dimnike v mestu podreti in sezidati nove, tako široke, da bo debeli dimnikar lahko zlezel vanje. Ne moremo vsega svojega katoliškega šolstva preurediti zgolj zato, da bi se en liberalen učitelj v njem lahko svobodno gibal. Katoliški stariši imajo božjo pravico, slediti svoji vesti in cd šole zahtevati, da se njihovi otroci tam vzgajajo v plemenite ljudi v duhu katoliške cerkve.« Kardinal je izjavil, da bo morda prišel čas, ko bo mogoče pedreti državni šolski monopol. To bo takrat, kadar bo država hotela katoličanom vsiliti nekatoliško šolo in nekatoliške učitelje. Za ta trenotek pa je treba biti pripravljen' Na Bavarskem imajo sicer državni monopol. Toda država je deslej varovala pravice katoliške cerkve in katoliških staršev. Tudi pri nas bi bilo potrebno, da bi se naša javnost bolj zanimala za društvo »Krščanska šola« v Ljubljani. Več duha — pa bo več uspehov! • Dnšno pastirstvo v pruskih bolnišnicah. Pruski deželni zbor je sklenil o priliki proračunske debate, da ima prusko ministrstvo za socialno skrbstvo izdati izvršilno naredbo k čl. 141 državne ustave, ki naj se poslej uveljavi tudi v Prusiji. To z drugimi besedami pomeni, da mora izvršilna naredba nedvoumno določiti, naj se duhovnikom posameznih ver pusti prost vstop v bolnišnice, k bolnikom, četudi bi izrečno ne želeli duhovnika. Tudi imajo bolnišnice dolžnost, omogočiti duhovnikom, da se informirajo, kake vere je kak bolnik. — To vse je po dosedanjih predpisih v Berlinu duhovnikom bilo prepovedano. I / / aj/e novega Zlatomašnl dar Slovencev sv. Očetu Piju XI. Vsi katoliški narodi se pripravljajo, da dostojno proslave zlatomašni jubilej svojega skupnega očeta in poglavarja Kristusove Cerkve. Tudi mi Slovenci, najmanjši narod, ki pa je trden v svoji veri, hočemo pokazati svetemu Očetu svojo udanost in mu ponuditi dar, ki bo njegovo očetovsko srce razveselil Njemu osebno ne bomo izročili kakega dragocenega spomina, delavcem v Hrastniku zapuščenim in trpečim, postavimo hišo božjo, j Cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku bo jubilejni dar svetemu Očetu za njegovo zlato mašo. I Zberimo v letu 1929 potrebno vsoto, darujmo vsak po svojih moč^h skromen znesek. Naj ne bo med nami vernika, ki ne bi s svoum prispevkom proslavil napežev zlati jubilej Po vseh župnijah zbirajte- apostolske duše naj gredo v vsaki vasi od hiše do hiše. da poberejo prostovoljni davek Kristusa Kralja. Kako lepo bi bilo, ako bi se 22 decembra 1929 na dan papeževe zlate maše, morfla tudi v Hrastniku darovati prvič sv. maša. Darove sprejema »Društvo za zidanje cerkve v Hrastniku« ter škofijska ordinariata v Mariboru in Ljubljani. V Ljubljani. Mariboru in Trbovliah Hrastniku, I dne 2. februarja 1929. Anton Bonaventura, škof ljubljanski. t Andrej, škof lavantinski. Univ. prof. dr. M. Slav«. za stalni odbor kat. shodov. Univ. prof. dr. G. Rožman, za verski odsek kat shodov. Duh. svčtnik Jak. Gasparič, župnik v Trbovljah-Hrastniku, načelnik stavbnega društva. Viktor Eržen iz Hrastnika, tajnik stavbnega društva za cerkev Kristusa Kralja. • Milan Pugelf na zadnji poti Zadnja pot odličnega novelista in režiserja Milana Puglja jo bila ravno tako tiha in skromna, kakor je bilo tiho njegovo življenje samo. Spremili so ga poleg sorodnikov le listi, ki so mu bili prijatelji in tovariši pri delu in ustvarjanju: književniki, časnkarji in gledališki umetniki. Žalni sprevod s krsto pokojnika je odšel včeraj ob 4 popoldne izpred hiše Slovenske Matice. Za krsto je korakalo najprej vse vodstvo gledališča, dalje pomembnejši slovenski literatje ter vse osebje g'eda-lišča z odborom igralsko organraeje na čelu. Sprevod je ob globokem sožalju vseh krenil na pokopališče k Sv. Križu, kjer je zrasel nov, svež grob, drag vsem. ki ljubijo slovensko knjigo in slovensko gledališče. Naj sveti večna luč slovenskemu kulturnemu delavcu, ki je bil tudi urednik našega lista in nam drag ter nepozaben tovariš! (Obširnejši življenjepis smo prinesli v ponedeljkovem ^Slovenskem listu«.) S Koroškega * Prednica s. Cirila šijanec. S Koroškega je dožlo naznanilo, da jo v sanalonju v Celovcu dne 24. januarja t. 1. vsled operacije preminula velezaslužna č. sestra Cirila Ši-janec, prednica šolskih sester v St. Jakobu v Rožu. v starosti 63 let. Tako se je nenadoma Končalo štiridesetletno redovno življenje z vso požrtvovalnostjo posvečeno sveti cerkvi in slovenskemu narodu. Večina redovnega življenja preblage pokojnice skoz 30 lel je bilo pa posvečeno koroškim Slovencem. S. Cirila je bila prva učiteljica, ki je ob otvoritvi ?Na-rodne šole«, v Št. Rupertu pri Velikovcu pod-učevala tainošnje slovenske otroke. Otvoril se je takrat prvi razred, ki je bil prenapolnjen s 93 otroki vseh razn;h starosti. Koliko težav je bilo premagati, treba je bilo celino orati, ali sesra Cirila ni samo pogumno oprijela se šolarjenja ampak še celo že ob prvem božiču priredila lepo uspelo božičnico. Take božične slavnosti so se potem vsako leto prirejale z vedno rastočm uspehom, iz celega Velikov-škega okrajnega glavarstva in celo od oddaljenih krajev Koioške so prihiteli trumoma Slovenci k lem prireditvam. Tako je pokojna s Cirila učila koroške Slovence ljubiti sveto vero in svoj mili materin jezik. Kako je sestra Cirila pri otrocih vzbujala ljubezen do slovenskega jezika, kaže sledeči dogodek. Kmalu po otvoritvi šole je prišel »Narodno šolo« nadzorovat deželni šolski nadzornik Palla iz Celovca. Zahteval je konečno. da naj otroci zapojo tudi eno slovensko pesem. More se misliti, kako je bilo temu zastopniku zloglasnega koroškega šolskega sistema pri srcu, ko so otroci navdušeno zapeli >Hej Slovenci«. S. Cirila je poleni dolgo let vodila ^Narodno šolo« kot prednica in je doživela njen velik razvoj. Konečno pa je doživela tudi veliko katastrofe leta 1919., ko so podivjani folksverovci »Narodno š-lo naskočili kakor kako trdnjavo, umorili šolsko gojenko Roziko Kofler in šolo popolnoma izrepali. Zadnja le'a je sestra Cirila vodila kot prednica sirotišnico v Narodni šoli« v Št. Jakobu v Rožu z enakim usoehom kakor ono v Št. Rupertu. Have anima pia! Koledar T rek, 5. fel ruarja. Aga4a — Solnce vzide ob 7.22 in zaide ob 5.06. Osebne vesti k Umrl jc na Zgornjem Brniku pri Cerkljah trgovcc in bivši posestnik Andrej S v e -t e 1 j, daleč naokrog znan in priljubljen. Pokojni je bil oče ge. Marije prof. Osanove in Angele Zajčeve. Pok-pali ga bodo danes dopoldne v Cerkljah pri Kranju. Pokoj njegovi dobri duši I it Himen. Poročila sta se na Svečnico v cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani učitelj g. Milan Pavlovec iz Ljubljane in učiteljica gd"na Mila Lederhasova, hčerka pokojnega gimn. profesorja Ludovik-i Lederhasa. k Porcka. Dne 3. t. m. sta bila poročena na Savi g Ignac Vide, mizar iz Zvabovega pri Št. Jerneju, in gdč. Matilda Škerbec, trgovka iz Št Jerneja. •k Osebne vesti s pošte. Nastavljeni so: za pogodbene poštarje Ant. Pelikan v Vrati-šintfu Št. Vugrinec pri novo otvon-eni pošti v Bogojini V/l v Prekmurju in Ludvik Horvat Za desinfekcijo ustne dupline m j||/ grla, za obrambo proti gripi, vnetju vrata in prehladu Jsanfiavin » pastile Učinkujejo specifično pri vseh nehzljivih boleznih. v Rankovcih; za dnevničarje: Iv. Zalokar na Jesenicah na Gorenjskem, K, Mak na glavni pošti v Mariboru in Jože Kobilica pri ter. tehn odseku v Ljubljani. — Premeščeni so: pb ur. II/3 Olga Gavrilovičeva iz Slov. Bistrice, Fr. Turk iz Laškega in Danica Kobalova z glavne mariborske pošte, vsi na glavno pošto v Ljubljani; Justina Marušlčeva z ljubljanske glavne pošte v Podna<"t; pb. ur. II/4 Ljudmila Štimčeva iz Tešanja (Sarajevo) v Slovenjgra-dec, Vladimir Ščuk z glavne pošte v Mariboru k Zgornji Sv Kungoti in Marija Klatzerjeva iz Mežice na ljubljansko glavno pošto: pb. ur. II/5 Ciril Kiferle iz Kranja na Jesenice-Fužine ia Iv. Pučl iz Guštanja na glavno pošto v Ljubljani; kondukter III/3 Jožef Pavlin z mariborske kolodvorske pošte na Ptujsko goro, tele-fonistiki III/3 Jožica Ferjanči cva iz Brezna v Mežico, Jožica Čoževa iz Št. Ilja v Slovenskih goricah na mariborsko kolodvorsko pošto. Ne-žika Anderličcva iz Loža na glavno pošto v Ljubljani in Erna Korc inijeva od Zgornje Sv. Kungote na glavno poš'o v Mariboru; pripravnica Ljudmila Schvveigerjcva iz Kozjega na poštno podružnico štev. 5 v Ljubljan"; pogodbena po tarica Julka Bel nova iz Vurber^a pri Ptuju v Planino pri Sevnici in Amalija Grilova iz Planine pri Sevnici v Vurbcrg pri Ptuju ter dnevničarka Ma.ija Z mmerlova iz Dolnje Lendave v Guštanj. — Umrli so: zvan. I. skup. Ant Kos v Muti in Martin Lah na Jcsenicah-Fužrnah, zvan. 2. skup. Jože Čeh pri III. ter. teh. odseku v Ljubljani in zvan. 3. skup. Marko Šerbec v Brežicah — Pb ur. II-3 Kar-lc-ta Horak je odslovl'ena iz poMne službe. k Napredovanje uKtepstva. V tretjo skupino II. kategorije: Ivan RepovS, I moška i^ešftinskh šola v Ljubljani; Ciril Jelenfif, IIcte-'ršica; Ivan Debeljak, Ribnica; Alojzij Šarabon, Sv. Ana nad Tržičem; Julij Novak. Trbovbe-Vode; Anton Beg, Trbovlje-Vode; Stanislav Zivršnik Kranj; Jo3ip Tavčar, Brežke;, Miroslav Zor, S\. Peter pri Ljubljani; Drago Bitenc Leskovec- Mar i is DoHic, Planina pri Rakeku: Danica Čeme, B>d; Liudmi'n Zupane, Ribno; Stene Pranroteik, ireSčanska Sela Ormož; Stanko Gradišnik. Št. Ilj pri Velenju; Anton Senica, Nova Štifta; Milica Martinc-Rašič, L 1e- ~k Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, pri živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu, se z velikim pridom uporablja naravna »I'ranz-Jcsef« • grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vscučiliškc klinike dokazujejo, da je »Fra*"Z-Josci« - veda posebno v srednji Ln starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čreva Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vladimir Perzynski: Zločin Iz poljščine prevedel France Vodnik. Tri dni že nisem ničesar jedel in kakor senca sem se potikal po lulu, čakajoč trenutka, ko izgubim zavest in se zgrudim na cestni tlak. Vedel sem, da ta trenutek mora priti in celo zaželel sem si ga, čuteč, da more samo na ta način biti konec meje bede... Vendar sem se obenem bal izgubiti zavest. Begala me je misel, da se bo takoj, ko padem, uabralo okrog mene polno radovednih ljudi, ki mi bodo iztrgali iz oči skrivnost moje smrti. Toda jaz nisem hotel, da bi oni vedeli, da sem umrl od gladu. Tako strašno sem jih sovražil vse. Luka je bila velika, vanjo so se zatekale ladje iz vseh strani sveta. Vrsta svinčenosivih teles se je grela na solncu vzdolž kamenitega bul vara ob obrežju. Me rje in nebo sta imela eno samo barvo in zdelo se je, če si gledal vanje, da je svet zaprt v sinjo kreglo, polno razlitega solnca. Nad šumom pomešanih ljudskih glasov, ki jo kr žil v zraku, so škripale brez prestan' a težke verige dvigal. Spominjam še. s kakšno jezo sem prisluškoval njihovemu žalostnemu škripanju. Zdelo se mi je, da šlriplje na ta na^in delo, blodna zver. ki se hrani z ljudsko krvjo. Zdaj pa zdaj se mi je storile temno pred očmi in mrral sem se česa oprijeti da nisem omahnil. Zločinska skušnjava me je postopoma vedla na skrajni konec bulvra. S tihim, nežnim pljuskom so se ob mrjih nogah raz-bivali na dvoje zaspani valovi. Zdelo se mi je. da me kličejo po imenu Zrl sem v vedo, na snežene vence pen, ki so se pletli vzdolž pn nnl.Hnlnm ...I J__ .. _____' .' — i- atlrcuju. p.ninuiviii vu ua c, m v illttill jc bila ena sama misel - ' ako m^ra bitj dobro in liho tudi tam. Nasitila in nnoojita hi me ta sinja voda ... Predstavljal sem si, kako bi njena globočina odprla pred menoj, kako bi zaspal na mehki morski travi. Tt-da nisem imel poguma za skok. Prej-j šnjera dne sem videl, kako so ljudje, podobni rabljem, potegnili iz vode mrtvo truplo. Z velikimi kavlji so ga potegnili k sebi v čoln. In jaz. ki sem vse to gledal z bulvara, sem jim grozil s pestmi in sem si grizel ustnice do krvi v brezsilnem gnevu. Vedel sem. da bi mene potegnili prav tako. Ležal bi potem n« kamenju in gneča spoštovanih mornarjev in pridnih delavcev bi gledala na moje mrtvo telo z živo radostjo v očeh, češ: namesto enega izmed nas je pobral glad tegale. Nisem jim privoščil tega radostnega Ire-nut'-a. Naenkrat se mi je zasvetil izpod nog nekak blesteč predmet. Sklonil sem se, da bi ga pobral. Bilo je to neveliko zrcalo v cina-stem okvirju Približal sem ga k očem in zagledal sem svoj obraz v njem. To sem jaz! — sem zakričal obupno in vrgel zrcalce ob tlak. Nekaj mimoidočih se je ozrlo za njim. n vsi so naglo odšli naprej. Gotovo so si mislili, da sem pijan ali pa ne pri zdravi pameti. Jaz pa sem bušil v smeh da so mi solze zalivale oPi. Ko sem se popledal v zrcalu, sem spoznal, da sem mrlič. Moje oči niso imele več sijaja, pod njimi so mi izstopali modri madeži. Ko sem se s prsti dotaknil obraza, sem čutil, da mi že meso odpada cd kosti Od mene je že vel smrad gnilobe in razpadanja. Ne'-do me je prijel za rame in me sunil močno naprej Hotel sem se zadati nanj. teda zadrž-la me je misel, da sem Že mrlič, tn sel sem dalje v trdem krraku, nepre^ibajoč nog v kolenu z rokami, ki so mi negibno visele navzdol ob telesu. Zdi se mi. da je ihteč zbežalo pred menej otrrče, da so konji, ki so MCrll <'!•!• «3I>I Vl'4 minili, ........J-OIH |JU'tJ"IlUI j v strnn Toda mene je nrmtaiala z obfudnva-n'em s"mo še ena stvnr: da še rnrrem Iti dalje Mrlič *em — «e»rn ponavljal v ritmu po ! taktu korakov — in vendar morem iti dalje Torej sem nesmrten. Mrak je že legal rad me rje. Na daljnem obzorju so zacvetela iz vode bela jadra ribiških čolnov, ki so se vračali z lova. Bila so podobna čarrdejnim rožam. Mcrje je pričelo šumeti glasneje in naenkrat so v tem šumu zajokali galebi. Pospešil sem korake, da bi ušel njihovim žalestnim krilom. Pričel sem teči. Ne vem, odkod se je vzelo vame loliko moči. In bežal sem, hoteč se skriti 1 ar najbolj daleč od nemira luke in šumečega imrja. Zdelo se m' je. da tam ne1 je Čal a name odprl, sveže izkopan grob, samoten kraj, kjer me ne bodo mogli več najti pogledi živih človeških oči. Naenkrat sem se spr tal ml ob kamen in sem padel. Zmanj alo mi je sape v prsih Pred mojimi očmi ie vstalo, kakor podoba iz sanj, vse moje življenje. A to «e ni bil konec mojega trpljerja. Čez hip se mi ie vrnila zavest in odprl sem oči Imel sem vtis. lakrr aa se je kdo dotal nil srca z mrzlo rol o — tako Kakor se drta' neš nihala pri uri — in spel je začelo biti. Nisem imel več toliko nrči, da bi se dvignil! Privlekel sem se do obcestnega Jarka in se tam usedel prd <*rmovje. Vedno gos'e:ši mrak je legal. Solnce je viselo nad mtrjem, 1 al or veli'n ognjena krogla. S široko odprtimi očmi sem gledal vanjo in blesk njegov ni več slepil mojih onemoglih zenic. V da'jivi so se v zlaterdeo megli zapada svetli' ale strehe hiš in stolpi cerkva. Neizrekljiva tišina je objela svet, l n kor da je zamrl dih zemlje v objemu poslec" nje ljubezni zahajaj "če "a srlnca. In ta tišina je krožita v meni kakor sen Ničesar več nisem videl pred seboj, snmo ve liki nebeški prostor in rdeči selnčni madež ' njem. Položil sem reko na srce in čutil sen da bije vedno brlj ^iaVinn. To me je umiril' Kajti slrašno ino jo že zabelo vz-emirati t neprestano, uprrno nabijanje srca. Čakal sem da preneha bftl popolnoma. kliška meščanska Sola Maribor; v IV. skupino II. kategorije: Stane Suler, Kapele; Marija Anžit, Tržišče; Gizela Gregorič, Gabrje; Ferdinanda Završ-nik, Zameško; Marija Trtnik, Cerklje pri Kranju; Emilija Kristan, Repnje; Ljudmila Andolšek. Kar-loviea- Marija Zupančič, Draga tuš; Antonija Sedej, Čemšenik; Antonija Preveč, Vrh pri Sv. Treh kra- , ljih; Ludovik Dam, Gaderovci; Avgust Binder, Do-nja Bistrica; Julijami Sustoršič, mešč. šola Šoštanj; Marija Brenčič, Središče; Emilija Kjuder, Ljutomer; Danica Alt, Sv. Lovrenc na Pohorju; Anica Dolenc, Sv. Peter na Medvedjem selu; Marija Po-lak, Ionikva; Julijana Kadunc, Kapca; Josipina Može, Preval je; Antonija Pungartnik, št. llj pri Velenju; v drugo skupino III. kategorije: Valerija Benini. otroška vrtnarica, Mežica. Vsem omenjenim pripadajo povisice položajne plače s 1. lebr. 1929. Spopolnitev cestnega omrežja Minister za javna dela Stevan Savkovič je dal novinarjem daljšo izjavo o spopolnitvi cestnega omrežja in onovem zakonu o državnih ccstah. V glavnem pravi: Dosedaj je imela skoraj vsaka pokrajina naše države svoj cestni zakon, in dogodilo se je, da so bili na ozemlju ene in iste gradbene direkcije v veljavi različni zakoni To je že itak zapleteno državno upravo še bolj kompliciralo. Poleg tega so bili vsi ti zakoni izdelani pred več desetletji ter so že davno zastareli. Novi zakon bo izdelan ne samo v smislu sedanjih državnih zahtev, temveč tudi potreb sodobnega prometa. Z določitvijo državne cestne mreže, ki bo vezala vse pokrajine in močnejša gospodarska središča, se bo ustvarila možnost za okrepitev narodnega gospodarstva. Naša pota morajo biti tudi usposobljena za avtobusni promet, ki »e pri nas naglo razvija. Poleg tega zakona M dela tudi na zakonu za oblastne, okrajne in občinske ceste ter potrebnih uredbah in pravilnikih, ki bodo podrobneje določile cestne zakone. Za reorganizacijo cest so potrebne velike investicije, ki pa bodo produktivne, ker odvisi napredek našega gospodarstva od urejenih prometnih razmer. Pri ministrstvu za javna dela bo ustanovljeno posebno posvetovalno telo, ki bo dajalo navodila in nasvete glede cest. Poleg državnih predstaviteljev bodo v tem odboru tudi zastopniki gospodarskih, inženjerskih korporacij ter avtoklubov in turističnih društev. Nedržavne ceste se bodo delale z narodno silo in s sredstvi, dobljenimi s posebnimi dokladami za ceste. Obdavčevanje bo progresivno. Novi cestni fondi pa se bodo uporabljali izključno za ceste. Naš narod ne bo štedil ne dela in nc sredstev, da dobi dobre ceste. Na ta način je tudi rešeno vprašanje brezposelnosti. Narod hoče delati, zlasti pa z ljudmi, ki mu znajo pokazati prava dela. Razprava proti PuniŠi Račiču Ker je kasacijsko sodišče že rešilo pritožbe Tome Popoviča in Jovanoviča zoper sodnijski zapor, je bilo pričakovati, da se bo glavna razprava mogla kmalu vršiti. Zaslišane so bile že vse priče, ki jih je okrog 150. Večinoma pa so priče izven Belgrada. Zato so bile te priče zaslišane na svojih sodnih področjih ter je bil belgrajskemu sodišču poslan zapisnik zaslišanja. Toda branitelji obtoženih so sedaj ugotovili, da so pričevanja mnogih prič protislovna. Zato zahtevajo branitelji, da se za glavno razpravo povabijo osebno vse priče od povsod, da se na razpravi pojasne protislovja. Če bo sodišče to zahtevo sprejelo, se bo razprav zopet zavlekla do konca februarja ali pa celo v marec ali april. slovenščini! 11. zvezek se dibi v Cirllovi Knjigarni, Maribor Bilo mi je dobro. Naenkrat me je predramilo prelepo petje. Zavzet sem se ozrl. Po prazni cesti je šlo mlado dekle. Bila je podobna prikazni. Zdelo se mi je, da veje ol.rog nje vonj razcvetajočega se španskega bezga in da sveti avreola nad njeno glavo. Še nikoli v življenju nisem bil videl tako lepega dekleta. Šla je zamišljena, zroč v zahajajoče solnce. Spoznal sem, da sanja o svojem dragem. In začutil sem, da mi srce pričenja spet hitreje biti. Zraven mene je ležal težak, oster kamen. Nežno sem ga ujel v dlan in sem molil za čudež. In čudež se je zgodil: moje rame so nenadoma zadobile jekleno moč; s tihim, sovražnim žvižgom je zakrožil kamen po zraku. Pesemca je utihnila. Izčrpan od napora sem izgubil zavest. Ko se mi je vrnila, je bila že noč. Velik, rumenkast mesec je svetil na nebu, v daljavi je trepetalo mesto v tisočerih luči. ah. Stopil sem po cesti. Dekle je ležalo, oblito s krvjo. Ah, kako lepa je bila še po smrti! Luč mesečine je poljubljala njeno telo. Zdi se ini, da sem jo moral ubiti na mestu. Nisem mogel umakniti pogleda od njenega mrtvega telesa. Z nel;a!;šnim Čudnim občutjem radosti in zma-govjteTa ponosa, ki mi je napolnjeval dušo, sem zrl v njen mrtvi obraz. Od zapadne strani je priplulo po nebu dvoje belih oblakov in vel je svež, razkošen veter. Še enkrat, zadnjikrat in za slovo som pogledal na mrtvo telo dekleta. Nato sem se opofekel dalje po zapuščeni, beli cesti, ki je blestela v mesečni svetlobi kakor reka. Nisem vedel, l am me pripelje ta pot, toda čutil sem, da najdem ob njej gostoljubno streho, kjer mi bodo dali dobri ljudje kruha in vina In šel sem dalje,-pospešujoč korake; kajti oj, tako velika Je bila v meni želja: Živeti! Tragična smrt treh ubogih trpinov pod snežnim plaščem Boh. Bistrica, 2. febr. »Slovenec« je ž® V četrtek in v soboto na kratko poročal o silni nezgodi treh mladeničev, ki jih je podsul plaz prejšnji teden v Srnjakovem grabnu nad Bohinjsko Bistrico. Ker telefonično takšnih vesti1 ni mogoče tako točno in obširno poročati, je poslal »Slov « v Bistrico svojega poročevalca, ki si je na licu mesta ogledal ves položaj ter ugotovil in pri posameznikih v Boh. Bistrici poizvedel o tragediji nekatere zanimive podrobnosti. Žalostno so danes dopoldne zvonili zvonovi s farne cerkve v Boh. Bistrici... Pokopali so dvoje žrtev silnih žametov, dvoje mladih ljudi, trpinov, ki so za zasluzkom hodili od kraja do kraja in jih je slednjič doletela žalostna smr pod sneženo odejo... Enega izmed treh posrečencev so namreč pokopali že včeraj. Vsi trije fantje so doma iz primorskega. Onstran meje, pol ure nad Podbrdom je vasica BaČa, kjer sta stanovala Franc in Albin Kemperle. Oba sta bila še mlada; prvi star 19 let, drugi, bratranec prvega, pa 17 let. Tretji, Anton Črv, najstarejši izmed njih je bil rojen 12. oktobra 1909 v Koritnici, tudi na Primorskem Oba Kemperla in Anton Črv so bili zadnji čas zaposleni v gozdovih za Malim vrhom, kjer so sekali drva. Tam se nahaja planinska, bolje drvarska koča, kjer so imeli omenjeni shranjeno orodje. V dotičnih gozdovih pa je zadnji čas zmanjkalo dela ter so fantje poiskali dela drugod. Najel jih je Zmitek Alojz, lesni trgovec v Stari Fužini. Vsled tega so se fantje napotili po orodje v omenjeno pastirsko kočo za Malim vrhom, ki stoji v višini 1100 metrov. Ugotovljeno pa je, da so se ubogi drvarji nahajali v vasi Nemški Rovt baš v dneh zadnjih snežnih žametov, odtod pa so odšli po izliojeni gozdni poti po grapi navzgor do koče po orodje. Iz pastirske kče so mladeniči krenili nazaj v dolino naravnost skozi Srnjakov graben, kjer ni bilo izhojene poti. Hoteli so si s tem skrajšati pot, toda usoda jih je prevarila in jim je pot sploh končala... Gazili so cel sneg, ki ga je tamkaj do poldrugega metra. Bili so brez krpelj in brez vsakih drugih pripomočkov Pot skozi cel sneg jih je tako naravno silno utrudila. Usodna nesreča jih je doletela v višini 750 metrov (Boh. Bistrica 515 m). Plazovi se sicer tamkaj ne dogajajo redno, vendar pa so bile vsled izrednih prilik in vremena razmere za izmučene in premražene fante naravnost obupne. Ko so pasirali fantje dotično mesto v grapi, se je suhi sneg vsled izredne debeline udri po prosti, izsekani gozdni lisi navzdol in z vso silo zasul pod seboj vse tri fante. France Kemperle, ki je najbrž korakal prvi, je imel še toliko moči, da se je izkopal iz obupnega položaja in z rokami in nogami izgrebel sneg okoli sebe in sn tako izkopal živ iz sneženega groba. Tovarišema pač ni mogel pomagati sam, docela izčrpan in brez pripomočkov, pa je stopil doli v vas Ravne, da tamkaj ljudi o nesreči obvesti in jih pozove v pomoč. V Ravne pa ni dospel, ker je vsled silnih naporov prej omagal, se zgrudil onemogel v sneženo phst in tam zmrznil sredi pota ... V takšnem položaju je Kemperle našel 30. janunrja gozdni čuvaj Ivan Cunk. Takoj je obvestil orožniško postajo v Boh. Bistrici, ki je ugotovila vsa že navedena dejstva in po težkem dolgem naporu našla še ostale dva ponesrečenca. Po posredovanju orožniške, odnosno železniške postaje v Boh. Bistrici je bil o nesreči obveščen naš železniški delegat v Podbrdu, ki je nato obvestil sorodnike pokojnih. Teta enega izmed treh omenjenih se nahaja v službi pri laški carinarnici v Pcdbrdu in je ta bila prva obveščena. Italijanske oblasti niso sorodnikom delale sitnosti ter so jih brez posebnih ceremonij spustile čez mejo k pogrebu. Prispeli so večinoma daljni sorodniki, tete in strici, ker so razen enega, bili pokojni brez starišev In še ta edina mati ni mogla k pogrebu svojega sina, ker je vsled žalostnega sporočila takoj padla v nezavest. Sedaj leži nevarno bolna v drm^čiji v Ba-čah. Žalost za edinim sinom je vrgla še njo na postelj... Silna tragedija ubogih rudarjev in njih n> diteloleeine v roki. O. univ. profesorju želimo skorajšnje okrevanje. k Nova kat. cerkev v Belgradu se bo zgradila na zemljišču mefstne občine v ulici Miloša Velikega, tam, kjer so sedaj barake bolniških zavodov. Kraj je zelo lep in pripraven. Je na vzvišenem mestu z lepim razgledom na Savo-Srem. Mestna občin« je odstopila zemljišče že pred več časa. Sedaj je ministrstvo javnih del dalo svoj pristanek na to. Prometna aveza. Za včeraj dopoldne je bil napovedan občni zbor Prometne zveze v Rokodelskem domu. Na dnevnem rodu je bila kot glavna točka prenos centrale Prometne zveze iz Maribora v Ljubljano. Maribor k i delegati pa so bili zadržani ter so včeraj brzojavno odpovedali svojo udeležbo in prosili za odgoditev občnega zbora. Občni zbor se radi tega ni vršil. ★ Komisar Splita — dr. Račič. Na Svečnico je imenoval veliki Župan za komisarja splitske občine dr. RačICa, za podnačelnika pa dr. Tartaglio, dr. Buliča, dr. Matičeviča, Josipa Baraia, SlaVka Radlča in Jožo Zeliča. Poleg njih je imenovanih 34 obč. svetovalcev. Dosedanji župan dr. Bukovič se je že v četrtek poslovil od magistralnih uradnikov. — Novo-imenovani komisar dr. Račič velja kot nevtra-lec, dočim pripadajo člani nove obč. uprave raznim strankam. ★ Velik požar v Šibeniku. Na Svečnico je izbruhnil v Šibeniku velik požar. Vnelo se je v trinadstropnl hiši kanonikov Bjažiča in Trutte. Hiša je zgorela v notranjosti do tal. Tri družine, ki so v njej stanovale, so ostale brez strehe v tej hudi zimi. Gasilci so gasili sicer vneto, a voda v ceveh je zmrzovala. Priti je moralo še vojaštvo, da so ogenj omejili. ★ V 16 urah štirje požari v Splitu. Petek in sobota sta bila za Split in okolico dneva požarov. Komaj so odhiteli gasilci, da pogase en požar, že je bil javljen drugi. Najprej je izbruhnil požar v hiši Stipe Torniča pri Sv. Luki. Njegova hiša, ko tudi hiša njegovega soseda Kataliniča, sta popolnoma pogoreli. Slanovalci so pohištvo deloma rešili, dočim je popolnoma pogorelo skladišče g. MarkoviČa. V skladišču je bilo vse polno stvari, tako njegov ravnokar popravljeni motor, 1'2 zabojev knjig, ki so bile last drž. svetnika Sardeliča, in mnogo ladijskih potrebščin. Vse to blago ni bilo nikjer zavarovano. Gasilci so najprej pogasili ogenj v spodnjih prostorih, nato so skušali preprečiti, da bi se ogenj razširil še na sosedovo hišo. To se jim Je posrečilo. Od strank, ki so stanovale v Kataliničevi hiši, je bila ena zavarovana pri »Slavlji« za 30.000 Din, druga pri »Slaviji« za 150.000 Din, hiša sama pa pri »Croatiji« za 200.000 Din. Tomi-čeva hiša je bila zavarovana pri »Dunavu« za 140.000 Din. — Ko je ta požar še trajal, je policija javila, da gori na Lučcu v Jadranski ulici v hiši g. Kaliterne, kjer se nahaja na dvorišču mizarska delavnica Ivana Piliča. Tu je nastal požar pri dimniku, na katerem so kuhali mizarski klej. Gasilci so požar hitro pogasili. Piiič je bil zavarovan za 140.000 Din. — V sobo.o dopoldne pa je izbruhnil požar v uradniški hiši tovarne »Dalmatia« v Splitu. Požar se je širil silno hitro in je v kratkem objel podstrešje in vsa nadstropja. Ko so prišli gasilci, je že pogorela skoraj vsa hiša. Pohištvo uradnikov je bilo zavarovano. — Četrtič pa so bili alarmirani gasilci vsled požara v hiši Vudoljaka v Palmičevi ulici. Požar je nastal pri dimniku. Požar je bil hitro udu-šen in je škoda le neznatna. ★ Zagrebški tramvaj jo stal pol dneva. Vsled silnega mraza je v nedeljo zjutraj v Zagrebu popokalo več debelih električnih žic, ki dovajajo električni tok za pogon tramvajskih voz. Velik del omrežja je vsled tega popadal na zemljo. Nastal je kratki stik. Zato je bil v celem Zagrebu ustavljen promet do 1 popoldne. Posamezne proge so začele voziti nekaj prej. •k Beg komunista iz zagrebških zaporov. Komunist Mihajlo Vraneš je ušel iz zagrebških zaporov s pomočjo nekih neznanih pmia-gačev. Sedaj policija zasleduje krivce tega pobega. V nedeljo cel dan je zasliševala priče. Aretiran še ni bil nihče. Zaslišala je tudi nekega mladeniča, o katerem trdi neka priča, da je Vraneša po žici vlekel iz njegove sobe na prosto. Ta mladenič je bil te dni izpuščen pogojno na svobodo, ko je presedel polovico svoje kazni. Kaznovan je bil radi komunistične propagande. Vsekakor trdi policija, da so Vranešu omogočili beg ravno tisti komunisti, kj so bili te dni izpuščeni. ★ TovariSi, železničarji! Tovariši, v nesreči se spozna prijatelja! Kolegijalna dolžnost nas veže, da si v sili pomagamo eden drugemu. Strašna nesreča je zadela našega so.rpina sprevodnika drž. železnic tovariša Antona Tepin-a. Dne 27. t. 1. mu je umrla Žena, zapustivša mu pet nepreskrbljenih otrok v najnežnejši dobi 2'A do 9 let. Oče se nahaja v zelo kritičnem položaju — zima neznosna, stanovanje pod vsako kritiko! Kaj naj počne ta ubogi oče, brez pomoči? Mož je obupan... Tovariši! Pomoč je tukaj nujno potrebna, zato apeliram na dobrosrčnost kolegov vseh kategorij, da mu vsaki po svoji moči pomagamo. Istočasno prosim železniško ravnateljstvo dovoljenja, da bi se pri ljubl!an-skih železniških blagajnah izstavile v ta namen nabiralne pole. — Bufou Ivan, žel. v pokoju. k Riu&irjena dostava poilnili poiiljk v Poia-reveu. Pošta Požarevac dostavlja razen paketov tudi vrednostna pisma na dom in izplačuje nakaznice na domu. k Breskev in marelica. Navodilo. Kako jo vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska njigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. — Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitcjšl sad. Knjign je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. ★ Dr. ROBERT BLUMAVER zopet redno ordinira. Telefon itev. ,14-31. k KRASNA IZBIRA BLVZ, otroških obleke po nitki ceni, Kriltofii-Bular, Stari tr{7 9. r Ljubljana Nočna služba lekarn. NoSno službo bosta opravljali: I. lekarna Piccoli na Dunajski cesti, II. lekarna Bakar. cič na Sv. Jakoba trgu. Ljudje z ulice Reveži so ob tem času oni ljudje, ki jih poklic sili na ulico. Tramvajski vozniki izgledajo kot pravi Eskimi. »Kaj pomaga,« je vzdibnil eden od njih našemu poročevalcu, »da sem zavit v kamižolo, šerpe in kučmo, da se vidi od človeka le nos in oči, ko pa je mraz tak, da komaj orokovičeno roko odtrgam od vodila!« Hrenovltarji morajo biti vedno na istem mestu. Pod nogami imajo leseno desko — saj lia ledenih tleh vendar ne morejo stati po štiri do pet ur pri svojem vozičku. Prste imajo proste ter jih od časa do časa ogrejejo pri kotličku. »Zebe me nikamor nič, samo v nos in v noge,« Možakar res ves čas menca in to-poče z nogami. Stražniki se izmenjujejo vsaki dve uri. Skoro vsi brez izjeme so si oskrbeli nov dodatek k uniformi: pokrivalca za ušesa. Prvi stražnik, katerega je hotel naš poročevalec, intervjuvati o mrazu, je to odklonil, češ, da ni dovoljeno stražnikom dajati izjav za časopise. Predpisi so strogi! Pri drugem stražniku je bil časnikar previdnejši. Vprašal je kar po domače: »Vas zebe, gospod stražnik?« — »2e ves sem otrpel. Še. deset minut moram stati tu, da me pridejo izmenjat. Vsako minuto štejem sedaj. Uf, da bi moral na mojem mestu stati kdo od onih, ki so lani pri demonstracijah kričali: »Stražnik je svinja!« Čo, digo, ali bi mu privoščil. Ljudje ne vedo, kako težka je naša služba!« Raznasalka časopisov je izgledala kot en sam kup cunj. Toliko se je oblekla in zvlekla nase menda prav vse jope, kar jih ima. Dejala je: »Ja, ja, mraz pa tak, da ne kmalu tak. Najbolj hudo je, da toliko drči. Revica sem in toliko stopnjic moram napraviti. Pri vsaki pa se bojim, zdaj, zdaj se mi bo spo-drčnilo, tako kot tistemu »priftregarju Aretirajte me! Jaz sem odgovoren za jKinesrečeno vstajo. — Kakor eišejo španski listi, si je prijavil Guerra oblastem, er ie pred pričetkom vstaje obljubil arliljerijskim oficirjem, da prevzame vso krivdo, če se vstaja ponesreči. Le s to obljubo je pridobil oficirje za vstajo, ker ti so bili sicer odločno proti diktaturi Primo de 11 i vere, toda nihče ni hoiel začeti in prevzeti odgovornosti glavnega krivca. Ko je Guerra to odgovornost prevzel, je bila tudi vstaja sklenjena stvar. zgodovinarjev Friedjunga in Jožefa Redlicha, iz življenjepisa, ki ga je o Rudolfu napisal baron pl. Mitis, in slednjič iz izjav Rudolfo-vega prijatelja grofa Szogyenyia — so gnali Rudolfa v smrt predvsem politični razlogi. Rudolf je bil zapleten v zveze z ogrsko Neodvisno stranico. Ta stranica je stala tedaj v najostrejši opoziciji proti vladi in Avstriji in je zahtevala popolno ločitev od Avstrije; kvečjemu je bila pripravljena sprejeti skupnega vladarja — personalno unijo. Zato so bile Rudolfove zveze z njo seveda več nego čudne, fn za te zveze je iz zanesljivega vira zvedel cesar Franc Jožef. Rudolfovo stališče je postalo s tem skrajno težko. Toda grofica Larisch trdi v svojih spominih še več. V svoji knjigi J>My Pasi« pripoveduje, da sta bila prestolonaslednik Rudolf in nadvojvoda Johann Salvator (kasnejši Jo-hann Orlh) zapletena v pravo zaroto, ki je imela namen Franca Jožefa kot ogrskega kralja odstaviti in izročiti Štefanovo krono Rudolfu. Vendar za te svoje trditve grofica ni doprinesla nikakih dokazov. Dejstvo pa ostane, da je bil Rudolf politično v oslrem nasprotju s svojim očetom. Ne samo glede Ogrske. Rudolf je bil resničen na-prednjak in je sovražil plemstvo. Liberalci so ga imeli za svojega. Vendar je bil v slovanskem vprašanju tudi z njimi v navskrižju, kei je bil Slovanom naklonjen in je hotel, da se njihov položaj v državi izboljša. Rudolf je dalje sovražil pruski militarizem in je želel, da bi Avstro-Ogrska raztrgala svoje vezi z Nemčijo in se naslonila na Rusijo — dasi je Rusijo samo istotako mrzil. Tik pred njegovo smrtjo so se začeli dogovori med Dunajem in Petrogradom, po katerih naj bi Rudolf obiskal Valeški princ med brezposelnimi ruaa.u v N^raiuuioerianou in uurcua.au, Kjer so v premogovnikih ustavili obrate. nanašale na to, je dal cesar Franc Jožef skrbno shraniti svojemu dvornemu ministru grofu Taafeju, ki jih je čuval na svojem gradu Ellischau-u na Češkem. Tu so zgorele pri požaru pred 17 ieli. Tako se pripoveduje — a niti to ni gotovo. Popolnoma jasnih dokazov o vzrokih, ki so gnali Rudolfa v smrt, torej javnost nima. Pač pa se da iz raznih spominov in Rudolfo-vih življenjepisov kakor iz takratnega političnega položaja stare monarhije s precejšnjo gotovostjo sklepati o teh vzrokih. Predvsem je gotovo, da je šel Rudolf z mlado baronico .Vetsero prostovoljno v smrt; vse drugo je bajka. Nikakor pa njegovo razmerje do Venere ni bil edini razlog za njegov obupni korak. Tako naglasa K. A. Junge v >Frankfurter Zeitung«. Saj baronica takrat niti ni bila edina njegova ljubezen. Vsekakor se je bil Rudolf obrnil v Rim na papeža, da bi mu dovolil razporoko s Štefanijo. Rim je tudi obvestil cesarja Franca Jožefa o Rudolfovem koraku in cesar, ki je bil iskren katolik, je najodločneje odklonil svoje dovoljenje za ločitev. Kljub temu, kakor rečeno, Rudolfovo razmerje do Vetsere ni bilo kako globoko, da bi ga bilo gnalo v smrt. Vsekakor pa je bilo to razmerje eno izmeti vzrokov, ki so mu zagrenili življenje. Mnogo važnejše je, kar je težilo prestolonaslednika v političnem pogledu. Kakor se da razbrali iz takratnih madžarskih listov, iz izjav grofa Hoyosa, ki je bil še tik pred katastrofo Rudolfov gost; dalje iz neke listine ki je poročala o obisku grofa Piste Karolyia pri Rudolfu, ki je pa kasneje izginila, iz spominov grofice Larisch, ki je bila dvorna dama na Dunaju in je Rudolfu posredovala znanje z Vetsero, zaradi česar so jo potein za vedno izključili z dvora; potein iz spisov Grobovi se maščujejo? V Londonu je dne 2. t. m. nenadoma umrla lady Carnarvon, žena egiptovskega raziskovalca lorda Carnarvona, ki je odkril grob egiptovskega faraona Tutankamona. Lady Carnar-von je pičila strupena muha. To je sedaj četrta nenadna smrt med osebami, ki so bile v zvezi z odkritjem Tutankamonovega groba in legenda o maščevanju mrtvih kraljev proti skrunilcem njihovih grobov je dobila novo pričo. Kot prvi je umrl lord Carnarvon sam, in to v trenotku, ko se jc pripravljal, da prodre v zadnji najsvetejši prostor Tutamkamono-vega groba. Tudi njega je pičila strupena muha. — Njegovo delo je imel nadaljevati njegov zvesti sotrudnik cgiptoslovec Carter. Toda Carter jc kmalu težko obolel in se jc moral rili — odnosno ali bo sedaj konec nesrečnih slučajev? Princ med brezposelnimi Angleški prestolonaslednik, princ Valeški, se te dni mudi med brezposelnimi rudarji. Položaj mora biti zelo resen, da se je vlada po-služila tega sredstva. Rudarji so princa lepo sprejeli. O svojih vtisih je podal prestolonaslednik javno izjavo: Globoko me je ganil pogum, s katerim težko prizadeti brezposelni rudarji prenašajo svojo usodo. Težko si je predstavljati, kako nujno potrebno je, da se to vprašanje reši. Rešitev se mora najti.« Mrtev vodi konje Na neki cesti, ki vodi v Budimpešto, je službujoči orožnik opazil dvovprežen kmetski voz, na katerem je voznik očividno spal. Konja sta čisto počasi štorkljala naprej. Da se nc bi zgodila nesreča, jc orožnik stresel voznika, da bi ga zbudil. Toda kmet je bil mrzel in trd; najbrže jc bil zadremal in nato zmrznil. Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, ki je postavil načela za svetovni mir. Dne 3. t. m. je poteklo prvih pet let, odkar je Wilson umrl. O Podražitev stanovanj v zasilnih hišah. Pišejo nam: Ljubljanski mestni magistrat je stanovalce mestnih zasilnih hišic presenetil z neprijetno vlogo, v kateri jim naznanja, da jim s t. majem p*>draži stanovanja. Mestna občina utemeljuje, da je morala v zadnjih letih investirati v razne javne naprave in predvsem v stare in nove mestne stanovanjske zgradbe velike vsote, ki so njene dosedanje proračune težko obremenile. Tudi za bodoče so predvidena nujna dela, za katera mestna občina pri sedanjem težkem stanju ne bo mogla najti kritja, četudi se bo njen proračun omejil na najnujnejše in najpotrebnejše izdatke. Omenjena stanovanja so večinoma vsa nu periferijah mesta (Kolezija, Bežigrad, konjušnica, barake na Ižanski cesti itd.) in jih ne moremo primerjati s stanovanji v sredini mesta. Tu pa ne bodo prizadeti premožni sloji, ampak profesijonisti in navadni delavci, zu katere bi bil udaree tem hujši, ker s svojimi zaslužki že itak težko plačujejo sedanjo najemnino. Mnogo je med njimi takih, ki so brez stalne službe in morejo že sedaj komaj shajati. Le malo jih je v boljšem položaju. Spoznanje in sočutje nam je izkazal vladni komisar g. Mencinger z zgradbo cenenih stanovanj in nam z dekreti dodelil stanovanje, katero nam odgovarja v ceni in velikosti, za kar smo njemu in tedanjemu sosvetu hvaležni. Nismo si bili svesti, da nas bo sedaj magistrat presenetil z neprijetno vlogo in nam razveljavil dekrete in povišal najemnino kur za 100 Din mesečno. Prejšnji vladni komisar nas je spravil s ceste pod streho, sedaj bomo pa zopet morali ti« prejšnja mesta jx>d kostanje, če bo to ostalo v veljavi. Večina namreč povišanja ne bo zmogla. Zato prosimo: Uvidijo naj lnngistratni gospodje in opuste omenjeno namero, ker pri tem ima tudi magistrat nepotrebne izdatke. Ako občinska uprava nima kreditov, nismo temu krivi mi — ubogi najemniki. Družabni klub je na svečnico priredil svojim članom in prijateljem plesni večer. Imeli smo priliko v letošnji sezoni videti že precej prireditev in zato lahko upravičeno trdimo, da je bila ta prireditev »Družabnega kluba« doslej najbolj uspela in v vsakem oziru posrečena. Plesni red je bil prav skrbno sestavljen in je odgovarjal vsem finesam sodobne mladine, obenem pa ni bilo nič pretirano modernega, kar bi moglo žaliti čuta dostojnosti. Kar je najbolj ugajalo, pa je bila harmonija v toaletah gospa in gospodičen. Nič kričečega, nič ekstra-vagantnega, ampak z okusom v skromnost poudarjena eleganca. V intimno prijetnem razpoloženju je potekel večer zbrani številni iu odlični družbi, ki si je samo želela, da bi »Družabni klub« v prihodnje pokazal še več agilnesti. V mrtvilu, ki vlada med ljubljansko družbo, bo »Družabni klub lahko unesel mnogo medsebojnega zaupanja, ki je predpogoj prisrčnih vezi med prebivalci vsakega večjega mesta. 0 Lovski ples je ua svečnico privabil v Ljubljano tudi številne podeželske lovce in njihov« prijatelje. Prireditev je bila najbolje obiskana in se je vršila v znaku lovskega tovarištva in sloge. Lovskemu društvu lahko čestitamo na moralnem in v prvi vrsti tudi materijel-nem uspehu. ® Po krivem osamljen. Včeraj je bila pri časnikarju g. Cirilu Hočevarju izvršena hišna preiskava. Policija ni našla nič kompromitujočegn. Gosp. Kočev-arja so nato zasliševali na policijski direkciji, če je on lepil komunistične let.-.ke na univerzi. Sum se je izkazal kot neupravičeni in je ed;na priča dogodka tudi pri konfrontaciji potrdila da g. Kočevar ni lepil letakov, temveč nekdo drugi, čigar osebni opis se zelo ujema z osebo g. Kočevarja. Gosp. Kočevar je za kritični dan tudi riokczal alibi. S tem so bila ovržena vsa sumnife-nja in je bita zadeva likvidirana. 0 f Anton Bučar. V nedeljo je j>o daljši in mučni bolezni umrl načelnik oddelka za pismonoše na glavni pošti in hišni posestnik g. Anton Bučar. Po odličnih lastnostih svojega značaja je bil splošno znan in priljubljen med prebivalstvom. Zapušča žalujočo soprogo Marijo in hčer Boženo. Pogreb bo danes ob 4 popoldne s Starega trga št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. © Avtobusni promet Vič — Crnuce zasluži ostro grajo. Ne glede na to, da avtobus ob določenem času kot ga predpisuje vozni red, ni na svojem mestu, si tudi tako sprevodnik kot šofer dovoljujeta marsikaj, kar pri rednem premetu ne bi smelo biti. Večja družba, ki je včeraj zapuščala Črnuče, je plačala vozarino do gostilne »Ruski car«, kjer se nahaja v voznem redu predpisana postaja. Kljub temu, da so pasanti opozorili tako sprevodnika kot šoferja na izstopno postajo, je avtobus vozil dalje, ne da bi se ustavil na določeni točki, kot mest na Ježici, gostilna pri Alešu, Ruski car, Urbančku, ampak je sprevodnik izklical postajo šele na Brinju z izgovorom, češ, da šofer ne vidi naprej. — Ker je izgovor popolnoma jalov, je bilo ogorčenje občinstva popolnoma upravičeno, ker je moralo za to, da so plačali ne baš mal vozno pristojbino, pot do določenega kraja opraviti peš. ZaKevamo torej, da se prometno uslužben-5tvo . pozori na določeni vozni red, ker se bo vsak hotel in pa tudi zahteval voziti le do onega cilja, do katerega se je namenil. — Od dobre ali pa slabe volje bodisi sprevodnikov ali pa šoferjev pa občinstvo ne bo odvisno. 0 K poglavju »Revščina v Ljubljani*. Poslali smo svojega lokalnega poročevalca, da zbere nekatere podatke o revščini v Ljubljani. Mestni socialni urad je po g. Ciuhi dal našemu poročevalcu vse potrebne podatke, iz katerih je naš list v nedeljo pri-* redil sliko o revščini v Ljubljani. V t« sliki je očrtano tudi delovanje za zanemarjeno mladino. V tem oziru smo pa od pedagoškega os ob j a oblastnega deškega vzgajališča v Ljubljani dobili pojasnilo, iz katerega objavljamo, da se popravi krivica, ki se je zgodila nehote in le radi nesporazuma ter netočne štilizacije, ko je govora o deškem vzgajališču: »Res je, da uče gojence obrti strokovni mojstri (kakor je to tudi .izrecno izraženo v pravilniku); toda za vzgojo se trudijo, jo vodijo in nadzorujejo pedagoško izobražene mciS. Paznikov pa že od i. 1920 ni več v vzgajališču. Dokažemo lahko s svojo statistiko, da smo poslali lepo število gojencev v svet, ki se pošteno preživljajo. Ce pa nismo rešili vseh pač ni krivo »pomanjkanje pedagoškega čuta«, temveč priznano dejstvo, da se nam pošiljajo samo taki gojenci, pri katerih tudi drugi, priznani vzgojni zavodi niso uspeli, dalje splošno znano dejstvo, da vzgoja ni vsemogočna. Kdor bo voljan pačiti se o razmerah v vzgajališču, ga vabimo, da si osebno ogleda naš zavod in bo videl da osobje posveča vse svoje sile in moči težavni vzgoji zanemarjene mladine. Pri tej priliki-mu pokažemo razna priznanja prosvetne in sorijalne oblasti. — Pedagoško osobje poprej državnega, sedaj oblastnega deškega vzgaja-lišča v Ljubljani. — K temu pojasnilu dodajamo od svoje strani, da naša javnost v polni meri zna ceniti zasluge osobja oblastnega v/gajališča v Ljubljani. Njihovo delo je nad vse pedagoško in požrtvovalno. 0 Večerni gospodinjski tečaj na Mladiki«. Opozarjamo vse one, ki so prezr e prvi razpis, da je začetek prihodnjega tečaja v sredo, dne 6. t. m. ob 17 popoldne. Vpisovanje v torek in sredo. Maribor Krčili bolezni pridejo najlažje v na$e telo potom u tne in grlne odprtine. To nojtemeljnej e razkužite in jo napravite o porno proti napadu ba ilov ako uporab ial • okusno Alf Af AT. DAfTfl V> Dobe se v vseh lekarnah, cena jim je zeto primerna! O Strossm&jerjeva proslava se je obhajala včeraj na vseh tukaj' jih zavodih zelo slovesno. Ob tej priliki »o se vršila na posameznih zavodih slavnostna predavanja o velikem pomenu djakovskega vladike za duhovno ze-dinjenje južnih Slovanov. Predpoldan je bil potika prost. □ Proslava 100 lctnice Josipa Dobrovske-ga se jc izvršila v nedeljo dopoldne v čitalnici Studijske knjižnice zelo slovesno. Slavnostne akademije se je udeležilo zelo veliko dijakov in članov tukajšnjega Češkega kluba. Navzoči so bili tudi prevzvišeni knezoškof dr.'A. Kar-lin, prosvetni šef dr. Kotnik, msgr. Vreie kot zastopnik Prosvetne zveze, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, ravnatelj moškega učiteljišča dr. Potočnik in drugi odlični gostje. —■ Uvodno besedo je govoril predsednik Zgodo-vinskega društva prelat dr. Kovačič, slavnostno besedo pa vseučiliški profesor dr. Burian iz Ljubljane. Podrobnejše poročilo o slavnostni akademiji je prinesel že ^Slovenski list« □ Starši in vzgojitelji se opozarjajo, da jc sankanje po ulicah v pomeri ju mesta Maribora strogo prepovedano, ker napravi cestišča in pešpota polzka ter za pa-ante nevarna. Sankanje po ulicah je tudi za sankače nevarno, kar dokazujejo nesreče v zadnjih dneh. Proti krivcem se bo glasom tozadevnega razglasa mestnega magistrata postopalo v zmislu tozadevnih kazenskih določil. □ Smrtna kosa. Umrli so: Reichenberg Ana, z-sebniea, stara 78 let. Pogreb danes ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Kncftl Marija, delavka, stara 78 let. Pogreb danes ob 15 uri na Pobrežju. — Zupančič Jakob, kotlar drž. žel. v pokoju, star 53 let. Pogreb jutri ob 10. urt iz bolnice na pobreško pokopaPšče □ Zdravstveno stanje v Mariboru je bilo v zadnjem času zelo ]x>voljno. Izkaz mariborskega mestnega fizika ti beleži namreč v času od 22. do 31 januarji 1929 s"ino en s'učaj obolelosli na nalezljivih boleznih (škrlatinka). □ Nesreče. 5H)letnemu delavcu Jožetu Mark-slu je pri delu odrezali cirkularka prste na levi reki. — 51 let stari zasebnik Vilko Planine je spodrsnil na poledici in si pri tem zlomil levo nogo. □ Za voznike. Iz prometnih ozirov se prepoveduje vožnja z vsakovrstnim vozilom po Ve-trinjski ulici od Glavnega trga v smeri proti Grajskemu trTi. Uporabljanje Vetrinjske ulice po osebnih vozilih in vozilih z 1-hkim tovorom je dovoljeno le v smeri Grajski trg—Glavni trg. Promet • v nasprotni smeri je dovoljen v tej ulici samo I za dovoz hišnih potrebščin k dotičnim hišam. Vsa I vozila, ki vozijo od Glavnega trgi proti Grajskemu i trgu oziroma A leksandrovi cesti imajo breziziem-i no uporabljati TattPnbrchovo in Kopiliško ulico. | oziroma s^oredne ulice nižjo Kopališke ulice. □ Policajliia. Tudi v noči od nedelje na po-| nedeljek je rer. I mraz v živo ti ko, di si celo — | razni nepridi.nl?! n'so upali na delo. Zato je ostal ; tndl stale" pri Grafu nespremenjen Prijavljeni pa j so bili sledeči slufaii- radi telesne poizvedbe 1, 1 napada 1. razgrajanja 1. prekoračenja poMcijske | ure 1, r.vtopredmsov 1, cestnopolicijiskega reda 2, liezapirania vežnih vrat 1, vlomne tatvine 1 ter avtoprednlsov 4. M Krščan«ka ženska 7v<-7a v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo, dne 10 februarja t, 1., ob 17. uri v veliH dvorani Narodnega doma igro »Potovanje gospodi Veterink"«. □ Delo dobiio pri tukaišnii Borzi dela: 4 majarji, I fotograf, 7 hlapcev, 8 vinicarjev in več j vajencev (čevljarjev, Volarjev, pekov in trgovskih i nastavljencev). Razen tega pa še 7 kmečkih dekel. I 10 kuharic, 8 sluW'inj, 3 šivilje za perilo, 1 šivilja. ! m izdelovanje obleke, 1 plačilna nat"karica ter l 1 šiviljska vajenka. — Iskalo pa je dek< od C7. januarja do 2 februarja t. 1. 110 oseb, 63 službenih mest je bilo prostih. Delo je dobilo 53 oseb, 19 jih je odpntovalo. 37 pa odpadlo. □ Iziava. Zadnjič smo priobčili notico o neki mariborski tvrdki W. glede rfzjiecnvanja oziroma izdelovanja mesnih izdelkov iz okuženega mesa To notico pojasnjujemo s tem. da se ta vest ne nanaša na (vrdko Herman Wegerer, tovarna memrtih izdelkov v Mariboru, ki s to zadevo ni piav v nikaki zvezi. □ Pojasnjen«. K včerajšnemu poročilu o skrivnostnem mrliču v /Slovenskem listu.- smo doznali. da je 31) letna pokojnica Josipina Diamantov! hčerka uglednega posestnika Franca Ropana iz Lnibefne vasi pri Celju. Pokojničini sorodnlci »o tnkoi oskrbp'i nien prevoz v demnčo občino, kior bodo nesrečno žrtev železniške katastrofe pri llcg^i-st>iim pthfOjraii. P Ve?4« vmta donaria se ie našla v lesnem skladišču delavnice drž. žel. na Novega leta dan. Pojasnila daje tukajšnja podružnica »Slovenčeve uprave. ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le CHICHTOVO MILO Celje Celjsko g'cdališče. Po par dramskih gostovanjih pride zopet operetno. Radi ogromnih stroškov (čez 60 oseb) se vprizorita dve predstavi ua en dan, in to v nedelo, 17. februarja popoldne oh 4 izredno vesela opereta iz vojaškega življenja »Jesenski manever«; ob 8 zvečer pa krasna moderna opreta iz orijentskega iniljeja Bajadera« z g. Mirkom Ne-ratom kot gostom. Zadovoljstvo v hiši je le tedaj ako uporabljate pražanc kave tvrdke ANTON FAZARINC, CELJE_ • • Dopisi Jesenice Dolgo časa je hodila okrog nas »šjianska«, od vsepovsod smo o njej čitali. Končno pa je le tudi k nam zašla in ker je mendi že vse obrala, jc pa za slovo tem hujše pritisnila. Vss je bolno na liripi, blede obraze srečuješ, kamor te pot zanese. V nekaterih razredih osnovne šole jc manjkalo j>olovico učencev in še več. V cerkvi je videti velike vrzeli, tovarniška bolnica je prenapolnjena. Poleg stalnih bolnikov pa prihaja dnevno še vse polno ambulantnih bolnikov, tako dn je tovarniški zdravnik prezaposlen. Ker tov KID dela s polno pa ro in ima naročil, kot le malokdaj ob tem času, se pri delu španska bolezen zelo pozna. Vendar pa je v splošnem opažati, da tudi na Jesenicah počasi pojenjuje. Da bi le prav kmalu izginila za vedno. — Tudi na predpustnih veselicah se pozna, dn je epidemija v kraju. Vendar pa je bil ples tovarniške požarne hrambe zadnji petek dobro obiskan. V veliko oviro, da ni več prireditev, jc tudi to, ker deželna elektrarna obratuje le do desetih. Pri petrolejkah in svečah pa take vrste zabave niso prijetne. BOHINJSKA BISTRICA Silen mraz. (Boh. Bistrica, 3. februarja.) Včeraj je v Bohinju razsajal silen veter, zvečer se je zjasnilo — in posledica tega je bila, da je temperatura močno padla. Danes je toplomer kazal v Bohinju 25 in pol stopinj C pod ničlo. Takšnega mraza ni bilo že 50 let. Stari očanci in dobri poznavalci zime v Bohinju pravijo, da bo po takem mrazu spet naslopil sneg. Drugi se spet drže večinoma zanesljivih ljudskih pregovorov, izmed katerih pravi oni o Svečnici: »Če na Svečnico prej kane od sveče kakor od strehe, potem je dobro, sicer je hudo. Pa potem Matija led naredi, če ga ni.« Na Svečnico ni kanilo niti od sveče, še manj pa od strehe — ter se zdaj ne ve točno, kako se bc letos ta pregovor obnese!. Trbovlje : rJk«. i------xi i....„.M:<,u »j»«aa • vuvuioni mivui, 1&V£A7UI0& ivvuiiuirovvi jv baje potrjen. Na novo so od velikoga župana v občinski odbor imenovani gg. Inž. Julius Pauer, rudniški ravnatelj, dr. Janez .lenšterle, rudniški zdravnik in Alojzij Cestnik, posestnik v K tezdoln. Rešilni avto Je od meseca maja lanskega leta, ko je bil nabavljen, obenem z. rešilno postajo rudniškega gasilnega društva do danes prevozil v bolnico in iz nje 802 bolnika Število kaže, da je. bila rešilna postaja potrebna in da so nje ustanovitelji napravili dobro delo. Izložbo električnih in nuliopotrcbščiu je v krasnem novem paviljonu ua Vodah napravil g. Jakob Klenovšek, j>oslovodja Zrdružnc elektrarne. Tudi koncesija za prodajo in inštalacijo teh potrebščin je bila v petek izročena. Vloga za spremembo prejšnjega občinskega režima je bila pred kratkim vložena od takozvanih gospodarskih krogov na velikem županstvu. Vloga ui imela vspeha Dobiček od izplačanih nagrad rudarjem je imelo tudi naše obrtništvo. Marsikateri doiavec, ki se drugače ni upal prikazati svojemu upniku, je z veselim srccm odplačat vsaj nekaj dolga in s tem pokazal svoje j>ošteno srce. Čistite trotoarje, da se ne bodo ponavljale nesreče, kakor so se godile pred zadnjim snegom. Otroci so napravili drsalnice po trotourjih. Delavcev in vpokojeflcev jc dovoli na razpolago. Nov avtobus. Trbovlje so zopet za en avtobus bogatejše. Nabavil si ga je g. Kacnik tei ga dal v promet. S tem svojim korakom je g. Kačnik pokazal, da razume želje potujočih občanov. Želimo, da bi se prebivalstvo v obilni meri posluževalo novega avtobusa in tako podjetnega avtomobil ista gmotno podprlo. Podjetja bo začelo redno vožnjo k nočnemu vlaku, ki prihaja iz Ljubljane. Res je, da se projektirana nočna vožnja ne bo nikdar rentirala, ljudem bo jia le ustreženo. Litija V šniartnem je bilo letošnji pred pust oklica-nih 14 parov. Poroke. Včeraj so je poročil na Savi g. Anioa Kolbe, železniški uradnik iz Litije z gdč. Alojzijo Marn, kroj. pom. iz Gradca. — V podružnični cerkvi na Mamolu st.a bila isti dan poročena grič. Pavla Pctrič iz Pod milja in g. Franc Mandelj, posestnik iz Kota pri Šmartnem. Novoporočeneema obilo srače! Ptuj Ptujsko gledališče. V sredo, 0 februarja Nico-demijeva krasna in ganljiva komedija »Učiteljica«, ki zasluži razprodano hišo, ker bo brez dvoma izredno ugajala. SREDIŠČE OB DRAVI V nedeljo 3. t. m. je tukaj nenadoma umrl g Rudolf Luk a nič, posestnik v Središču. Mož izredno blagega srca, kremenlt značaj, ki jc 7.a svoje katoliško prepričanje tudi veliko delal i:'; žrtvoval, nas je zapustil. Bil je več let cerkveni ključar, občinski odbornik, delal v kraj. šolskem odboru, vedno zvest prisiliš SLS in desna rok i tukajšnjim katoliškim organizacijam, ki ga bo lj —-m________ •....._*,. .v\ ■ °,_> > • .v ^.gnotuv. .nu HlUl ilu XII IU- M' UHUJ j t' UUitt; i.. sredi dela omahnil, star komaj 56 let. Bog be l: plačnik njegovi blagi in zvesti duši! Pogreb d gega pokojnika bo v torok ob 3. url. Težko pr!- ' tim domačim -Mron ik. msvce »mwMmm • WmmPupi i •famMmm' V spomin Arnošta Grunda Našega Arncšta Grunda ni večl Ne vem, da li je Sija smrt v Zagrebu napravila tolik dojem in ga pogreznila v toliko žalost kot Grundova. Videli smo ga pred . par dnevi ob priliki proslave njegovega prijatelja g. Biničkega na pozornicL malo preveč sentimentalnega, toda m tiče ni pričakoval, da bo njegov t-dnjl nastop na trgu kraffa Aleks-ndra sprem'i->n od so'z">. Obiel Je s; Biničkega, zaplakal iu se tako poslovil od zagrebške publike, ki ga Je ljubila in cenila. Zdaj pa se vljeta na zrgrebskem gledišču, njegovem ljubljencu, dve črni zastavi... Težko je tu oceniti delo g. Grunda na zagrebškem gledišču. Čeh, z dokončano srednjo šolo iu nekaj semestri tehnične fakultete, je prišel v Zngreb, kjer se je ves posvetil naši Taliji. Njegove buffo-vloelo se bo še nadaljevalo. Bolj lit.-kritičen kot lit.-historičen značaj ima knjiga :>Učenost in ustvarjanje« Leona Pomirowske?a. Je to bbeaiem eno izmed redkih del, ki govore o novejši poljski literaturi. Zgodovino umetnosti je obog lil Tad. Sz,vdlow-ski z monumentalninii Spomeniki poljske arhitekture v epohi Piaštov na ozemlju krakovske in kie-lecke oblasti. Za popularizacijo umetnosti je zelo važna izdaja »Umetniških monografij« pod uredništvom dr. Mečislava Trefera, kjer so izšli 1. 1028. trlle zvezki in sicer monografiji: Vlad'fi'av Ja-ročki, Vladislav Slevinski in Poljska ljudska umet-nos*. Končno je treba 3e omeniti na polju znanosti zgodovinske spise, v prvi vrsti trrtli zvezek publikacije Jana Kuel>a>-zcwskoga »Od Belega do Rdečega crrstva«, ki se peča z rusko zgodovino. Dalje drugi zvezek »Zgrdnvine pokisklh kmetov«, ki jo piBe Aloks. Swientochowski. V nji je obdelana poljska vas s historičnega, etnografičnega in družabnega vidika. Popularno-z.nansVeno . je delo prof. VaMava Sol>:c«ko?a »Borbe za primorje«. S poljsko zgodovino 18. veka se peč« spis Jožefa Feldrana »C-.Sl saEki ln spis Vladislava Konopc i'nske<*a »Barska konfederacija« Poleg tega je izšlo več knjig, ki se pečrjo z n^jnovej^o zgodovino, ki pa Im-io vet ali rn-nj oseben značaj. 11. področja domačega krai^z-anstva. poleg raznih žjtevllnih popularno pisanih brošur, najvažnejša sp's-1 preteklega leta »Morje in. nrimorje<; izpod peresa Jurija Smolcnskcpa. ki vnr-S~nie razmotriva zlasti tudi z gospodarskega stališča, dočim prikazuje Kazimir Veszvnskl v > Vzhodnem PoVsUk cestno kitHurno »HVo poljskega ozemlja med srednjo Vlsln ln Bi'gnm. S tnlfml pokrplhrml se pečajo po(rbr"brnst n"i'\ ki s-mi kon-č-io svoie ži'vi;pnio«, o č'nveku s"di. d<» ie bil >mno-go mililonov le^ žival«. Bnw mu je »ne'n B";r. ki so si ga iztnisMH prim;tvni liudio«, pnsm^tinsti ni. »amoak bo vse enostavno ntnnllo v mr-^k in praznino«. Hrist^s ie bil s-m o fUozpk morala ie >'hid-skl truim« itd. itd. — V'di se. d- v sredm>š"'s''i vzTo'i v Srb"! zijajo z^o, zeTo š,ro're vrzeli, ki človeka upravičeno nppolntuieio s sfr-hom ... IZPOD GOL'CE. sni^al Slavko Savin?ek. Ljudske kntfSnlce zvezek. — Ed^n n<-ših n"»bolj nad-rjenlh mlcdlh, VI se je vglob'1 v srce slovenskega kme,F,'e-ga nareda, n»m v tem z vsn drhtečo nanetosfn nr"ve 'hidsVe povsti nani-sanem romanu s'ika krvave boje tihn-tnnn^v z obkastmi, od:jo n^š n"zunaj trnki ln, grčasti. n">znotraj po tako mehki rod. Dictionraire de la sniritna!'t6 — Besedni-k du-hovnega življenja — mpoveduie izdni-tftlj G briel Bnaiiflicsno v Parizu. To ie pač nrvo de'o te vrste. Interno tn^e repertoare za vse vrste vede — prišli sn danes t"korek.nč v m^do — za vede d"hovnega živ!;enii. askezo. mist;ko itd. ga pa d"s'ei Se nismo imeli. Izdajatelj pravi, da se v tem dikenoneru ne bo obravn^vM s".mo nauk Cerkve in knfnliSVp' mojstrov o duhovnem življenju, amp-k tudi zgrdovlna tpko katoliške mistike in ask»7,e knkor m^f^ni nauki ln r>r'ksn dw«ih rei;gij ter raznih flVmtov in f'V7<-Mah šo' Uredništvo ie v ro'-nh P. Marcela Vi"er. pre.'esnrja v Firrhienu. P. Cava"e'a, pro^fisirjn infiftvita v To"'nifie in P. Guiber^a profesorja G-rforii-ns^e univerze v Rimu — torej odličnih strokovnjakov. H ANKA, sp!«al A. Marby, Liudske kn"!"'^ 24. zve*flk. — V >Hfn'M« im"mo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje mnVrrn ln*I5ko s^bfketra plemen", ki ves obd-ni od mncnčneiM nemškecri nnroda, ohranja svoj jezik in svoje še*re. P'va rpp-'»« npero -»T.Jfbettfn I«-?'- kr»'. dne 5. t m Glavno ženejo VTOffO pnlc "a. Vilfan-KurSev. prekrasno K-snvukn pirtllo g! Ju"i Betpttn. iw'w n|e v erl-vnlh vlekah tndi MtČpc ln G"b«. O^^ro d'-i~trn kinelnfk or. Strltof. r«-*ira g. ravnatelj Polič. Opera se poje za abonma B. gospodarstvo Davek na rente Na podlagi 51. 00—78 -zakona o neposrednih davkih so davčne oblasti pozvale davčne obveznike, da prijavijo davek na rente do 15. februarja t. 1. če tega nft store, bodo kaznovani po 61. 187 oziroma čl. 142 zakona o neposrednih davkih s 8% osnovnega davka poleg plačila rednega davka, ako ne podajo prijave v določenem ro-ku ali če so jim ne vpyšt6vu opravlčbe, da niso prave časno podali izjave. Z 10% osnovnega davka se kaznujejo, ako ne podajo Izjave tekom osmih dni niti na pismen poziv, in s 15% osnovnega davka na dobiček, če je podjetje obvezano javno pclagatl rač ,e. Davek na rente se mora plačati od vsakega dohodka, ki ga dobivamo od imovinskega predmeta in imovinskega prava, ako se ne plačuje zemljarina, hišnenajemninski davek, družbemski ali uslužbenski davek. Davku so podvržene: a) obresti in rente od obveznic (obllaacij), ki so jih izdale država, samoupravna edin'ce, fondi, denarni zavodi i'd., ako niso po čl. 63 točka 6 zak. o neposr. davkih oproščeni tega davka. Ako se Je državnemu alt kakemu drugemu posojilu Izdalo posebno pooblastilo, tedaj se od obveznic te-ja po-s-jila na podlagi te.ja pooblastila ne plačuje la davek. To velja za nekatera predvojna posojila kraljevine Srbije, dečim od kuoonov, obveznic in dobitkov 2%% vejne škode, 1% investicijskega posojila, 7% posojila za odkup agrarnih razmerij ni treba plačevati davka na rente. b) obresti od vseh drurrih dolgov in terjatev iz kakršnegakoli naslova ali na podlagi kakršnekoli odločbe. Ako se je pcsojtlo dalo na obveznico ali menico — če je bilo vknjlženo ali ne — se mira od obresti (rente), ki se dobivajo od tega posojila, plačevati la davek. Isto velja tudi za posojilo proti obrestlm na podlagi priznanic ali za intabulirano posojilo brez menice ali obveznice. Od posojila na rečne zastavice se mora istotako plačati ta davek cd obresti, pa naj-si bodo obresti Dismeno ali ustmeno dogovorjene. Ta davek bodo morale plačevati tudi razna' podjetja in agencije, ki dajo posojila na ročne zastavke. Sploh se mora od obresti vsakega posojila brez razlike plačevati ta davek. c) ob PBfi od hranilnih vlnrj v kalcrinlcoli obliki: na vlotne knjižice, tekoči ralun itd. Tega davka ni treba plačevati edinole od hranilnih vlog v. p»šni hranilnici in vseh zadrugah (kakor tudi agrarnih zajednlcah) tn njihovih zvezah, ustanovljenih po zadružnem zakonu, če te zadiuste ne po-razdeljujejo dobička in ne izplačujejo tantijem — 61. 68' točka 4 ln čl. 76 točka 7 zak. o neposred. davkih. Z oziram, no. to, da je la davek na obresti precej visok in da na bodo denarni zavodi brez-dvomno vratunali vlagateljem, se je bati, da se bo manj Sledilo. d) Osebne rente in drugi podobni prejemict, ki se ponavljajo, v kolikor se ne izplačujejo za uslune iz sluibenena razmerja ali v kolikor ne znadijo odškodnino. Sem spadajo rente, ki jih uživajo uslužbenci raznih industrijskih in trgovskih podjetij, ravnolako rente,, ki jih dosmrtno uživajo posamezniki za storjene usluge, kakor tudi dohodki iz raznih konstitulranih rent. Sem pa ne spada renta, ki jo uživajo uslužbenci raznih industrijskih lil trgovskih podjetij, ravnot.ako rente, ki jih dosmrtno uživajo posamezniki za storjene usluge, kakor tudi dohodki iz raznih kon3tituiranih rent. Sem pa ne spada renta, ki jo uživa kdo vsled tega, ker je postal v kakem podjetju Mi na tramvaju ali na železnici nesposoben za delo in so mu kot o-'š'fd-nino priznali rento za goiovo dobo ali do smrti, ker je to odškodnina. e) Obresti od rent, mdobni ponavljajoči se nrejemki in dividenJa iz inozemstva, če se od teh že v inozemstvu, od koder se dobivajo, ne plačuje ta davek, kar se mora seveda dokar.Vi. Če pa fiz/čne in pravne oseve. ki st*n"iejo v inozemstvu, imajo deh-^ke z ozemlja naše kraljevine, tedaj morijo plačevati ta davek od vseh obresti in mit. Za državo, kakor je naša, je ta odrfvlba precej neorikčna, ker bo na eni strani odvračala posojilodajalce, da demšijo svoi kanfal v nošo državo, in ker bo na drugi strani podražila obresti vnešenega kao!tala v našo državo. Centrali industrijskih korooracij je posredovala pri finančnem ministrstvu ter zahtevala, da se tudi kapital z oziram na to. ker je potreben naši industriji, oprosti toga davka na rente. f) Najemšf'ne in zsrkumine (ludi v primeru pozokuia) in vsi oni dogodki iz imovine in imovinskih pravic, ki niso podv -pni drugemu davkni Pravica, ki jo dobt proti pl-čilu nekdo, da eks-ploatira kak patent, m-ra tudi pi-fevati ta davek, nik-vkor se pa ne pl"či ta davek od nr-vlaje licence v tujo državo. D"hcK.3) milj., čisti dobiček 151.739 (1E0.892) Din, divi-denda 12 (12) %. Konknrzl v janrarju 1929. V mesecu januarju , 1929 je Jugosl društvo zi zaščito upnikov v Zagrebu registriralo 82 khnkurzov (v decembru 1928 87 januarja 1928 79). Bilo j« konkurzov (v okle-j pa jih pod tki za januar 1028): Srbija 74 (155), I Hrvatska 4 (12), Slovenija in Dalmacija 3 (6), l Bosno 1 (1) in Vojvodina — (5). 1 Tvornice kljnčavničarnkib proiivodov: Titan v Kamniku, Jelene v Karlovcu. Gros v Vinkovcih in Fine In Komp. v Moriboru so (po »Novostih) osnovale evidenčni ur-d v Zagrebu. Prod je se bodo še vršile neposredno, le fakture se se poSlje-jo v Zngreb. m • _____ _ ____C..*,---- lrgOTlIlSKl upu-»UMI 1 ,.,„■. nrulTOIC flovine« obj vljajo trgovinski snorasvm z Egiptom, ki je bil sklenjen 15 maja 1927 v K'iru in rali-fik«clj8'fe listine so bile izmenjane 29. januarja v Kairu. Pogodba je odpovedljiva ua 3 mesece. V Franciji in na Nitofemskem je dosegel 1928 Maereedes-Benz na lepotni tekmi najvišje cene. V Parizu je dobil dr. Seehčltzer Ztirlch častno darilo ln v Deuuvllle za »K« vez Grand prlx d ho-neur. V Le Tounurtu si je priboril baron Wentzel prvo ceno ln v Brldes Iob bolns gospa Guberrttian za »S«-Mercedes Premier Prix dhonnAUr. v Noord-vijku na Nizozemskem Je dosegel Mercedes med vsomi razstavljali;! največ odlik. Mercedes in Continental sta zelo razširjena na Nizozemskem, Conti posebno 3e med kolesarji. * Dobave. Upravni odbor Bratovske blagajne v Kaknju sprejema do 10. t. tn. ponudbe glede dobave raznega obveznega materijala. Drž. rudnik v Velenju sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave litoželeznlh armatur. Drž. rudnik v Kaknju sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 2"0 m manesmflnovih cevi in 10.000 kg iamskih tračnic. Drž. rudnik v Brezi sprejema do 14 t m. ponrdbe glede dobave jekla. 1000 m jeklenih vrvi. 250 m3 jamskega lesa, 8000 m novih tračnic in 350 kg di-namo-žice. Drž. rudnik v Zabukovcl pri Cellu sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov steklenih cilindrov za jamske svetiljke ter glede dobave ležajev. Delavnicu drž. železnic v Mariboru sprejema do 15. t. m. ponudbo crlede dobav« brusnih kamnov. Ravn. dri. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 16. febr. ponudbe glede dobave 20.000 kg tračnic in 10.000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. t. m. pri Ministrstvu vojske in mornarice; epon. oddelek v Bekiradu glede dobave 8.2E0.f)tX) kg krušne moke; Dne 16. febr. pri ravn. drž. žel. v Suboticl glede dobave materijala za signalne naprave. Dne 16. t. m. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave železa. Prodaja. Drž. rudnik Ljubila sprejema do 18. februarja ponudbe glede prodaje 7 rabljenih šivalnih strojev. Borza 4. februarja 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil znaten, zlasti v devizi Praga. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah London in Trst, ostalo pa je dala Narodna banka. Tečaji Londona, Dunaja in Berlina so malo popustili, drugi tečaji so pa ostali nespremenjeni. uevizni teiaii na ljubljanski borzi 4 fe ruarja IU29 povpraA 1)00. !trednu | sr. t 11. Amsterdam _ — 1 - i erlin 13?1.— 1354.— I35?.50 Kfil— Bruselj — 791."' — — Budimpešta — 9*3.5' — — Curih 1094.40 1197.4' ID95.90 | 1 9390 Di naj 7MJ.20 802.21. 800.7« j 800.80 London 27*'>7 276.b7 27f ,27 »6.28 Newyork 56.77 S6.97 56.87 50.87 Pariz — 222.J8 — — Praga 168.70 1(8.61 168.60 Trsi 297,15 299.15 26K.15 j 298.15 Zagreb. Amsterdam 2281—2287, Berlin 1351 do 1351, Budimpešta 992.05-09505, Curlh 1094.40 do 1097 40, Dunaj 799.20—802.20, London 275.87 do 276.67, Newyork 56.77 - 56.97, Pariz 221.58 —223.58, Praga 168 20-169, Trst 297.15-299.15. Curih. Belgrad 9.18, Berlin 128.35, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.12, Dunaj 78.06, London 25.21, Newyork 520, Pariz 20.315, Praga 15.88, Trst 27.21, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 81.85. VREDNOSTNI PAPIRII Ljubljana. Celjska 158 den, Ljublj. kreditna 125 den, Praštediona 920 den. Kred. zav. 175 den, Vevče 120 den. Ruše 260—280, Savbna 56 den, šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 436 den, kasa 437.50 bi, termini: 2. 437-488. 12. 471--471, 7 odst. inv. pos. 87.50 den, agrari 53.50—54. Bančni pap.: Hipo 56-56.50 (56), Poljo 17 50-18, st. 16 do 16.50, llrv. 55- 60 (55), Kred. 93 den.. Jugo 00.50 do 91 (C0Z0-91), Lj. Kr. 125-126 (125), Srpska 153, Zem. 188-140 (188). Ind. pap.: Guttmann 200 do 205 (200), Slavonia 5.50—5.75 (5.50), Slaveks 106-107 (106), Danica 160 den, Drava 455—465, čsecerana 465-480, Osi. ljev. 200, Brod. vag. 380 bi, Union 305 dfen.. Isis 20-26, Ragusea 500-505 '500 do 505), Trbovlje 470—475, Vevče 125 den, Nar. šum. 82-33. Žito | Današnji promet je bil pri neizpremenjenih cenah minimalen, vendar je tendenca prijaznejša. Notacije v Chicagi, Liverpoolu in Budimpešti so čvrstejše. Tudi so zaloge promptnega blaga pri nas radi slabih dovozov omejene. Plenica se je danes v malem obsegu trgovala tudi za S'ovenijo. Pojavile so se večje ponudbe laplatske koruze na našem trgu in notira to blago iz Zagreba 805—807.50 Rakek tranzito. Bilo jc tudi nekaj zaključkov. V ostalih proizvodih je položaj neizpremenjen. V LJubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post-plač 30 dni, dobava promptna); pšenica 80 kg 2% 237.50-290, febr. 292.50—295, marec 297.50—300, april 302.50—305, maj 307.50—310; meka Og vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 420—425, soržica (50% rži, 50%pšenice) Iko post. Domžale 277.50— 280, koruza laplatska 325—330, času primerno suha 295 -297.50, ječmen bar. pol. 345-347 50, tč. 330 -382.50. Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrst«. Hmelj Lota 1928. je znašal uvoz v ČeSkcelovaško 14.867 sto'.ov po 50 kg, od tega nzjveč iz Jugoslavije 7406 stotov, izvozila pa jo CeSkoslovaska 131.104 stote, od tega v Jugoslavijo 1799 st tov. V Zatcu se jc kupoval tranzitni hmelj po 450 800 Kč za 50 kg. v NOrnbergu po 60—100 mark. V Vojvodini je trg miren. Cene so 8-12 Din za kg. V producenfskih krogih računojo, da se cene hmelju iz 1. 1928. ne bedo zn tno izpremenile. Veliko upajo od bodoče seztje in treba bo bolj paziti na kakovost bbgn. S^nska hripa! Influenca! Za ojačanfe rekonvalescentov je hbomo sreds vo . L«dferrln". Vpr»5ai za svet i zdravnika. Dobi ee v vseh lekarnah. Spori »DI TEKME V UMETNEM DRSANJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Inž. Stanko Blondek državni prvak za leto 1929. in gospa Kadrnka drž. damska prvakinja. Na drsališču SK Ilirije je JZSZ izvedla v nedeljo tretjič lekme za državno prvenstvo. Za naslov prvaka so letos nastopili gg. inž. BI udek (prvak za 1. 1027.), Vodišek in Avčin, vsi člani Ilirije. V dam-ski skupini je pa nastopila brez konkurence gsspa Kadrnka, to pa radi izredno težkih vaj. JZSZ se je odločila za Olimpijske vaje iz 1. 1828., ki so se drsale v St. Moritzu. Gospodje so imeli izvajati 13 likov, dame pa 11 v obveznem drsanju. Liki zahtevajo cd tekmovalcev veliko rutino, so to vaje, ki delajo težave celo svetovnim mojstrom. Inž. Bloudek je dosegel od 252 dosegljivih točk 217, kar je dokaz, da spada v vrsto mednarodnih drsalcev. Obvezne vaje je obvladal z izredno eleganco, tehnično je na višku, glavna odlika mu je lepo kritje in iK-šenje, predvsem pa lepo uglajeno drsanje. Tudi Vodiček je vaje dobro obvladal, samo izvaj inja mu niso bila posebno čista, nima utajenega drsanja in je like precej trgal. Avčin je še mlad drsalec, ki mu predvsem manjka ru ine Loke dela premajhne, kritje mu je še slabo, posamezni liki so bili izvajani dosti net eno. V mastem drsanju, ki je sledilo obveniemu, je zopet Blaudek briljiral in za svcja izvajanja žel buren aplavz. Tu je Avč n pokazal prav lepe in efektne vaje in jo celo dosegel več točk kot Vodišek. Gispa Kadrnka je drsalka mednnročne kvalitete in so bile vse vaje dovršeno prelnašane. Od 216 dosegljivih točk je dobila 202, kar ie najboljši dokaz o visc-ki kvaliteti. Največji efekt je pa dosegla v prostem drsanju in žela buren aplavz pristnega občinstva. Relativno je gospa Kadrnka dosegla najboljši uspeh. Vse dosedanje iekme so pa pokazale, da razpolaga Ljubljana za bodeča mednarodna tel; m >va-nja izboren materijal. Pozna se večletni trud bivšega svetovnega mojstra dr. Fuchsa. Končni placement tekme je sledeč: t. Inž. Bloudek (Ilirija) mest. štev. 3. doseženih 217 točk; 2. Vodišek (Ilirija) mest. štev. 6. doseženih KU točk; 3. Avčin (Ilirija) mest. štev. 9. doseženih 140 točk. — Gospa Kadrnka je pa dosegla mestno š e-vilfco 3 in 202 točke. Zanimivo je, da so vsi sodniki soglasno sklepali. Ob 18 je bil pa v damskem salonu kavarne Emona razglašen oficijelni izid tekem in razdelitev nagrad. Gospa Kadrnka si je stalno pridobila prehodni pokal JZSZ. DVA DNEVA ZIMSKEGA ŠPORTA. Ljubljana. 4. februarja. Dva praznika skupaj, po poljih in hribih dovolj snega, datumi nadvse ugodni — kdo bi tičal ob takih sijajnih prilikah doma za pečjo? Zlasti za smučarja je to povsem nemogoča stvar. Hej, to jih je mrgolelo po vseli gorenjskih krajih, veselih smučarjev in smučaric! Na večih krajih so se vršile tudi smuške tekme, o katerih je podrobno poročal žc včerajšnji »Slovenski liste. V Kranjski gori se je vršila med-klnbska smuška tekma v teku in v smuških skokih, tako zvana kombinirana tekma, ki zahteva od tekmovalcev že izrednih sposobnosti. Radi tega je bilo število tekmovalcev srednje, dasi se je pri tekmi šlo za prvenstvo Slovenije. Tekmo jc priredil JZSS. Prvak Slovenije jc šraml Bogomir s 644 točkami. Drugo mesto je dosegel Oicelj, član SPD, Kranjska gora (583.7 točk), tretje mesto po Bervar Stane, SK Ljubljana (565.6 točk). Obenem so se na Svečnico vršile v Bohinjski Bistrici sankaške tekme za prvenstvo Bo-hifija. Tekmovali so v dveh kategorijah in dvo-sedežno. Damska tekma ie odpadla, ker se ni prijavilo dovolj tekmovalk. Ker je podrobno o teh tekmah poročal že »Slovenski list«, poročamo le, da so vsa prva mesta vseh skupin, kakor prvenstvo Bohinja v sanknnju za leto 1929 odnesli bratje Čop, člani Skale, z Jesenic. Razen tega so se vršile še na Bledu mladinske tekme v smučanju. Takšne tekme so bile napovedane tudi v Bohinju, pa so odpadle. MLADINSKE TEKME NA BLEDU. Bled, 4. februarja. Na Svečnico, kakor tudi na sv. Blaža dan smo imeli tukaj pravo praznično vreme. Solnce je izvabilo kljub ostremu mrazu, ki smo ga čez dan beležili 19 stopinj pod ničlo (oonoči —26), vse polno gledavcev na kraj mladinske tekme, ki so se pričele ob 2 popoldne pred hotelom Zaka. Tekma se je vršila na daljavo 3 km, ter se jc zanjo prijavilo precejšnje število mladih športnikov, 14 iz Bohinja in 18 z Bleda. Gorjanci so tekmovali doma in se vabilu na to tekmo niso odzvali. Tekma se je izvedla v dveh »kupinali. Proga jc bila speljana^ od hotela Zaka proti Rečici za Jczerce na Višce, po dru<*i strani pa se je proga spustila nazaj proti cilju pred hotel Zaka. Proga je bila tako dokaj težavna in je zahtevala od mladih smučarjev precejšnjega znanja v vožnji, sicer se je precej zamudilo s padci, a rezultati so bili zelo novoluii. Vsi tekmovalci, razen štirih, ki so imeli manjše defekte na vezaljkah, so veseli in brez nesreč dospeli na cilj. Il.sknpina (starejši do 18 let): 1. Sodja Maks iz Bohinja, 18 min. 7 sek.; 2. Kokal j Milan, SK Bled, 18 min. 50 sek. 3. Žen Jakob iz Bohinja, 20 min. 40 sek. I.sknpina (mlajši dečki do 13. leta): t. Vidic Janez, Bled, 23 min. 5 sek.; 2. Zupan Jakov, Bled, 23 min. 30 sek.: 3. Kokolj Stanko, Bled, 23 min. 32 sek. Že iz teli rezultatov se vitli, da je bil boj rttcd tekmovalci precej ostter. Zlasti mlajša skupina jc izvrstno vozila. Prvak vsake skupine dobi od SK Bled, ki je to tekmo priredil, en par novih smuči kot darila. Čeglarski turnir se ni vršil, kakor jc bil napovedan. Vreme jc lepo, brez oblakov, solne-no, led ima 35 cm debeline in se torej še ni treba bati zanj. Turnir sc bo priredil pozneje. HRIPI IN INFLDENCI sp'ob pri vsakem prehejenj • pripo-ročimo v->nn — oiro om i ■ odra-1 m, — da še isti večer masirajo telo z ..AltfO" ker .Alga" takoj ublai' temperaturo spanje je mirn?, lalno in ziravo r/ _ j «. ----se I 1 —_____1--J It JU T" i IIU8 c aioli iu piviujcui wAlga* vas oovi ruje revoziI tri kilometre dolgo proro v 2 min. 31'/.i sokunde, kar je 71 km na uro. Slrjoringa se je udeležilo 17 tekmovalcev, ki so večk-at startali. menjaje voznika ali smučarja. Startalo so ie v dveh skupinah Vsa prire^iev je bila zelo dobro organ'zirana in je potekla v popelnem redu brez nezgod. Zanimivi prireditvi je prisostvovalo lepo število občinstva, ki bi bilo pa še večje, da so bila prometna sredstva na razpolago. Doseženi so bili ti-le rezultati: I. sku->ina solo vozniki: 1. Golob-Stergar (Ilirija) 2 min. 462/s sek.. 2. Prešek-Okorn (Ilirija) 2 min. 51 sek.. 3. Cvirn Cerček (Ilirija) 3 min. 2=/r, sek., 4. Golob (Ilirija)-Krsnik (smuški klub) 3 min. 8 sek. — II. skupina: Vozniki s prikolicami: 1. Mač^k (IlirijaJ-^on^elj (Svoboda) 2 min 31=/o sek., 2 Hlsbš-Okorn (Ilirija) 2 min. 34 sek.. 3. Ostan-Prijatelj (Ilirija) 3 min, '/s sek., 4. Hlebš-Strgar (Ilirija) 3 min. 7V5 sek., 5. Pertel (smuški klub)-Cerček (Ilirija) 3 min. 18 sek., 6. Zvolinski (smuški klub)-Zidar (Ilirija) 3 min. 18'/a seli. Reuvnat zem trganje v kosteh, protin, išias zdravi najuspešnejše Reusanal pasta. Dobiva se v vseh lekarnah Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, Ilica 12. NEKAJ ŠPORTNIH DOGODKOV O napredku športa v zadnjih letih nam poleg drugega priča tudi dejsivo, da so članki o s-ortu že predmet šolskih nalog na gimnazijah. Pri nas sicer še ne, na Nemškem pa že. Češki Nemec Donth si je priboril prvenstvo v nemški smučarrki tekmi na 18 km v 1:18:43. — Hedlund in Utterstrom sta zopet tekmovala, in je to pot zmagal Hedlund. Pri štirih urah in pol skupnega časa je znašala razlika med obema prvakoma samo tri minute. Belgijski nogometni profesionalizem sc je komaj rodil in je že umrl. Nesli so ga k poqrebu, žalostinke so mu pela prodana njegova igrišča. Na Angleškem so vpeljali za sodnike v igrah tenisa posebne skušnje glede na cči. »Dober sodnik mora imeti izborne oči.« — Včeraj popoldne ob pol treh sc je vršilo v Parizu v pros'orili_ novega športnega ministrstva žrebanje za Pavisov pokal. Za žaro je služil ookal sam. Navzoči so bili vsi v Parizu akreditirani poslaniki onih držav, ki so udeležbo priglasile. * IV. redni letni občni zbor kolesarskega in motociklističnega društva ^Savn-- v Ljubljani se je vršil na Svečnico ob navzočnosti nad 100 članov in članic. — Po prečitanju zapisnika III. rednega občnega zbora, ki ga je občni zbor soglasno odobril, je podal izčrpno tajniško poročilo tajnik Gregorčič. Iz njegovega poročila je razvidno, da šteje društvo 382 članov, 67 članic in 15 ustanovnikov. Dr-šlvo je priredilo več dirk, a zlasti je treba omeniti dirko v mesecu juliju na Bledu in meseca septembra kolesarsko prireditev na igrišču SK Ilirije. — Blagajnik Dolenc je podal blagajniško poročMo. Gmotni položaj društva je zelo povodjen. — Izvoljen je bil stari odbor. Radio Programi Radio-Ljubljana: Torek, 5. lebr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 13.30 Zima in zimska turistika, preuava g. Pavel Kunaver. — 19 Nemščina, poučuje ga. ar. Piskernik. — 19.30 Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov. — 20 Slovenski klavirski I " večer ge. Ostcrc-Valjalove: 1. Žepič: Sonatina; 2. Osterc: Preludij in valček 3. Mirk: Jugoslov. rapsodija; 4. Vilhar: Kolo; 5. Pavčič: Peseip; 6. Mirk: Capriccio; 7. Vilhar: Scherzo; 8. Premrl: Otroški plesi; 9. Osterc: Valček in koračnica; 10. Kogoj: Prva suita; 11. Prohazka: Silhouette; 12. Prohazka: Promenada iz cikla »Karneval«; 13. Vi har: Gavotta; 14. Mirk: Izluetre; 15. Mirk Bagatelle. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Sreda, C. febr. Opoldanski program izostane. 17.30 Radio-orkester — 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski — 10 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec — 19.30 Naše sosednje države, predava dr. Valter Bohinjec — 20 Pesmi nrših bratov v godalnem orkestru Dravske divicije: 1. BiniČki: Na Drini, srbska koračnica, 2. Rendla: Sa istoka, 3. Mihvič: Od Triglava do Balkana, 4. Čerin: Odkud ideš Anice?, hrv. koračnica, 5. Kačrovsky: Cviječe sa bosn. herc. livada, 6. Brodil: Iz Niša i okolice, 7. Sedlaček: Beograd u noči, 8. Urb-n: Dimitrijevif. kor črnca, 9. Čerin: Zvuci isnod Lov-čena, črnogorske pesmi, 10. čerin: Pop-diio Len-če, srbska koračnica. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi: Torek, 5. februarja. Zagreb: 13.15 Plošče — 17.30 Popoldanski koncert — 20 30 Schubertov večer — 22 Inozemske postijo. — Pra :a: 12.30 Opoldanski koncert — 10.30 Popoldanska glasba — 19.05 Pihala 20 Z aero-pl-ncm po svetu — 21 Vesele pesmi. - Stutlgart: 15.45 Program za d me — 16.35 Popcldnski koncert — 18.45 ko icert — 20 Voj"ška godba — 21 V spomin Jo^nu H. M~ckayn. — Bc:ji: 12.05 Plesna glasba — 16.S0 Gospodinjska ura — 21 Pevski kvartet — 22.05 Koncert. — Katovice: 17 Iz poliske zgodovine — 17.55 Popold nski prenos iz Varš ve — 19.20 Opera Hadka. — Rim: 13 Trio — 17.50 Petje in godba — 20.45 Opera. - Berlin- 15 30 O zvezdah — 16 knjižna ura — 16.30 Lahka glasba — 20 Drama. — Dunaj: 11 Kvartet Silving — 16 Popold nski koncert — 17 35 Za deco — 18.30 Gospodarsko predavanje — 20.10 Dva klavirja — 20.40 Dunajska glasba. — Milan: 11.15 Reproduciran'' glasba - 12.30 Kvartet — 16.C0 Kvintet — 17.20 Deci poie — 20.30 St"ra italijanska glasba. — Budapest: 9.15 Trio — 12 20 Vojaška godba — 15.30 PnvTiice — 17.30 Orkester — 19.45 Drama — 23 Plesna glasba. — Varšava: 12.10 Plošče — 16.15 Mladinski koncert — 17.55 Orkester — 18.S0 Večerni koncert —■ 19.50 Opera Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Torek, 5. febr.: VOLPONE. Red C. Sreda, 6. febr.: BETLEHEMSKA LEGENDA. Red B Četrtek, 7 februarja: Zaprto. Petek, 8. febr.: UTOPLJENCA. Red A. OPERA: Začetek ob pol 20. Torek. 5. februarja: LJUBEZEN TREH KRALJEV. Red B. Sreda, 6. februarja: JONNY SVIRA. Red D. Četrtek, 7. februarja: GOSPOD LAMBERTHIER. Gostovanje Gajdarova in Gzovvsk"je. Izven. Petek. 8. februarja: LJUBEZEN TREH KRALJEV. Red C. Za četrtkovo gostovanje v ljublj. Narodne g'e-dališču, ko gostujeta skvna ruska umetnika in bivša člana Hudo/estvenega teatra znameniti Gaidarov in 0'ga Gzavvskaja, so razprodani vsi parterni, bal-kc -ski in galerijski sedeži. Na razpolago pa je še nekaj lož in pos-meznih ložnih sedežev Dobivajo se pri dnevni blagajni v oreri. Predstava bo v operi. Gost vaiio I j"biše Iličifa. Kakor že javJjeno bo gostoval od nedelje da'ie v n"ši operi g. Liu-biša Iličič, operni pevec iz Prage. Vstopnice za posamezna gostovanja v Ornien, Tos^i in M"non so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene lansko operne. Mariborsko troqo litovskega in reklamnega značaja v5akavr>tica2Dm. Naimanjši znetek 10Oin.Pristojbina ia »ifro EDin V>akoqia> treba plačatipri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejapriloiena znamka.Ček račun LjubljarialO 3ti9Jel.^t.2:5-28 IB I oJtTffj 1 Organist samski, ki je dovršil pred 5 leti orglar, šolo z odličnim uspehom in občinski tajnik z večletno prakso — išče primerne •lužbe. Nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 1096. Dekle z dobrim spričevalom — itče službo. Ima veselje do kuhe in hišnega dela. Nastopi lahko 15. febr. Naslov pove uprava lista pod št. 1140. Pridno kuharico srednjih let, sprejmem. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1035. Dva potnika za prodajo dvokoles, Šivalnih strojev, otroških vozičkov in delov, sprejme »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. Fant pošten in priden, išče službo pri dobrem kmečkem gospodarju. Ponudbe pod šifro »Delaven« 1131 na upravo »Slov,« Službodobe Kuharico samostojno, snažno, pridno, varčno in zdravo, z večletnimi spričevali — sprejme trgovska hiša na deželi. Oseb 12. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov pod Dolenisko It 943 na upravo lista. Pošteno dekle okrog 16 let staro, k Otrokoma in kuhinjskemu delu, takoj sprejmem. — Ponudbe na Frančiško Prusnik, Kamnik. Strojnika treznega in zmožnega vseh ključavničarskih del in montaž, ravno tako električnih naprav, išče Ut takoj proti dobri plači ¥one flfnaflfč, Kamnik. Sprejmem prav pošteno gospodično k sebi v zračno veliko sobo ali deklico v vso oskrbo. Sv. Fetra c. 39, 1. nadltr,, na hodniku. Deklico veščo nemSčino, ki ie it služila v boljši hiši, iščem za takoj kot pomoč event. tudi za stalno. Ponudbe, če U mogoče V nemščini, na gospo ravnateljevo John, Vevče. Praktlkanta s perfektnim znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter stenografije sprejme velika inozemska tvrdka. Zaže-ljena srednješolska izobrazba ali trgovska akademija. — Ponudbe pod šifro »Priden« na upravo »Slovenca«. Stanovanja Priprosta sobica s posebnim vhodom, se poceni odda mirni gospodični. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 1139. Sobico mirno, kurjeno, s hrano ali brez išče akademik za takoj. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Snažno« 1134. Odda se soba | s štedilnikom osebi, ki je ves dan odsotna. - Po- •»eqog« pod acjpnu n i Miii mm lYj|;l Mful Dva cvetliZnjaka sredi mesta se oddasta zanesljivemu in izvežba-nemu vrtnarju za daljšo dobo v najem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, 1095. YfT\ BT7t3l ■HaB^apeMsasM Nudi se resnim interesentom mesečni zaslužek do 10.000 Din. Nobena lai ali temu podobno. Reden zaslužek. Samo do konca februarja sprejema ponudbe podružnica »Slovenca« v Mariboru pod »Eksistenca«. (Priložiti 10 Din za stroške.) Prodamo Dvodružinsko hišo novo, z vrtom, v Stoži-cah pri Ljubljani, proda Franc Jerko, Črnuče, pošta Ježica. Trgovsko opravo I stelaže, pulte, izvesne is- . ložbe, proda Peter Šetina, Senica. Ogleda se: Ljubljana, Martinova ccsta fi. Lepih bukovih drv dva vagona, sečnja oktober in november lansko leto, prodam. Naslov pove uprava lista pod št. 1142. Recepte za izdelovanje kreme za čevlje, muholovce, žganje, likerje itd., prodam. — Leban, špilfeld, Austrfa. Kupimo Kupim tračnice industrij, železnice, malo rabljene in v dobrem stanju. Hartner, Murska Sobota. Kolesarji, pozor! Sedal je tisti ča«, da Vala kolesa z malim denarfem postanejo popolnoma nova in sicer z generalnim popravilom. Emajliranie, poniklanje, popolno raz-loženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN CUSTINčIč, MARIBOR, Tattcnbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma« Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Tovarna za izdelovanje likerjev, djzertnih vin in sirupov JAKOB PERHAVEC MAR,BOR Gosposka 19 Na diobno Na debelo Pristna sllvovka. brlnjcvec, drote k*, tro ilnevcc, runi. kon akl. vse vr te Uverlev "STifiHlir" SSBS Dražba 2 parov konj (par težkih in par ponijev), vozov, sani, gospodarskega orodja in poljedelskih strojev iz konkurzne mase A. Kajfeža v Kočevju, se bo vršila v sredo, dne 6. februarja t. 1. ob pol 11 na licu mesta v Kočevju. Stara okna kupim. — Ponudbe pod »Stara okna«. Obrt Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetiu oaimani 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli treh kg 300 Di d L. Brotovfč, ketn čistio na pena. Zagreb. Ilica 82 Šivalni stroj »Singer«, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 1153. SLOVENSKA MATICA naznanja žalostno vest, da je dne 3. februarja umrl po dolgem bolehanju njen bivši delavni odbornik in tajnik, gospod Milan PugelJ slovenski pisatelj. Ohranimo ga v prijaznem spominul Ljubljana, dne 4. februarja 1929. Odbor. Patent divani v modernih vzorcih pliša. otomane od 550—850 Din priznano najsolidneiše kupite pri Rudolfu Sever, tapetništvo, Marijin tr£2 I Zeleznato fino ekar. dr. O. PlCCOI I-JA V LJUBLJ v NI krepfa oslabee. malokrvne odrasle in otroke. Debele uskinaste^trobe kupite najceneje pri tvrdkl \ vOLh iiuitiiano Resljeva cesta 24. Vsakovrstno zlato km»n!c ae oaivilHh cenah, t ERNE iuvelir llubl|ar« Vf/oltova ulica it 3. Potrebna mi je večja količina »B a c u I e« za eksport. Želim ponudbe naših producen-tov, posebno iz Slovenije, Slavonije in Bosno. Naznačite cene in detajlni opis izdelka, franko vagon Beograd, Cif ali Fob Trieste, Grul ali Sušak Interesirani naj se javijo pod »128« Jugoslov. Rudolf Mosse, A. D., Beograd. Vsem sorodnikom, znancem in prijateliem javljamo pre-tužno vest, da ie naša ljubljena soproga in hčerka, gospa Frančiška Šmon bita« poaeatnica po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v ponedeljek zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Trzin št. 144, na pokopališč« v Mengšu Trzin, do« 4. februarja 1929. Žalujoči soprog JOSIP ŠMON in ostali sorodniki. ki krepi in zdravi želodec nseriralte v „ Slovencu!" Naznanilo ln Z'hv?la Naša srčnoliubljena mati, oziroma stara mati, prababica, tašča itd., gospa Katarina Strancar vdova posestnika je dne 28. januarja t. L po dolgi in mučni bolezni ter večkrat previdena s tolažili sv, ver« boguvdano umrla v 76. letu starosti na Planini It. 11 pri Vipavi. Najsrčnejše s« zahvaljujem vsem, ki so ljubleno pokojnico v njeni dolgi bolezni oblikovali, jo tolažili ter končno spremili v velikem številu k zadnfemu počitku. Ljubljana, dne*4. februarja 1929. Ing. Aloizij Štrancar, v svojem ter v imenu bratov Antona, Ivana, Franceta in Jožeta, posestnikov na Planini, oziroma v Trstu in na Uhanjah, ter vseh sorodnikov. VODKE TUHSIME an'rin.r( sulator'o satvomleo, opreme za žage n m in« iz eluje in uobarl.a <3 F. SCHNEifER ŠKOFJA LOKA podjetje za zgradbo ved. turbin Koflkure čneceiel Zahtev .it t o-nudbe i — Prvovrstne ref . renče t Tužnim srcem naznanjamo, da je nai dobri oče, tast, brat in stric, gospod Ivan Peternelj veleposestnik v Jarčji dolini danes, dne 2. februarja ca vedno zatisnil svoje oči. Pogreb nepozabnega te bo vršil dne 4. februarja na tukajšnjem pokopališču Dobračevo. Dobremu očetu naj Bog podeli večni mir! Žiri, dne 3. februarja 1929. Rudi in Ivan Peternelj, sinova. - Frančiška Lah roj Peternelj, Marjana Piuk roj. Peternelj, hčeri. — Anton Lah, zet — in ostali sorodniki. t." • ... .V v :.» " ■ '■>.'!*, . .v 50 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. Ko sem se zopet zavedel — mislim, da sem bil brez zavesti samo nekoliko minut — sem zavohal neznosen, zoprn smrad. Iztegnil sem roko in otipal v temi nekaj, kar je bilo slično debelemu kosu mesa, dočim je zgrabila druga roka velikansko kost. Zgoraj sem zagledal krog zvezdnatega neba in torej sklepal, da ležim na dnu globoke jame. Počasi sem 9e dvignil lla noge in si otipal ves život. Bil sem lesen, in od pet do glave me je vse bolelo, a noben ud mi ni odpovedal ln sem jih lahko premikal. Ko mi je predočil zopet pretreseni spomin vse okoliščine mojega padca, sem prestrašeno pogledal navzgor v pričakovanju, da bom videl sredi bledega neba črno senco pošastne glave. A strašila ni bilo videti in od zgoraj se ni razlegal noben glas. Stopil sem počasi okoli jame in povsod otipaval stene, da kaj poizvem o nepričakovanem kraju, kamor sem se tako srečno zvrnil. Kakor sem omenil, ie to bila jama s strmimi stenami in gladkim, kakih dvajset čevljev Širokim dnom. Tla so bil« posejana s cunjami debelega mesa, ki se je po večini popolnoma razkrajalo. Zato ie bil zrak obupno strupen. Skakal sem in se spotikal ob teli ni segala do vrha, zdelo pa se je, da je ves prevlečen z maščobo. rt , _ . ------1-1 ! -1_________. 1.. ., nrAnn /juaj s t* ni se uiisivuma »pOuinii- ua nudi« » ut^ii škatlico voščenih vžigalic. Prižgal sem eno in ^ugotovil, kam sem pati >1. Takoj mi je poslalo jaSlio. čemu služi ta jama. To je bila pas*, ki so jo naredile človeške roke! Kol na sredi je bil kakili devet čevljev dolg, na koncu zaostren in ves črn od strnene krvi zveri, ki so se bile nanj nabodle. Okoli razme'ane cunje mesa so bile oslanki plena, ker so morali ljudje razkosati svoje žrtve, da pripravijo prostor za nove, ki se bodo zvrnile v jamo. Spomnil sem se, kako je pripomnil Challenger, da ne morejo na planoti bivati ljudje, ker ne bi bilo njih šibko orožje kos pošastim, ki bi jih napadale. Zdaj pa je bilo jasno, na kak način so si znali pomagati. Nisem sicer ničesar vedel o teh domačinih, vendar pa so jim nudile jame z ozkim vhodom zadestro zavetišče, kamor niso mogli orjaški lazivci, njih bolj razviti razum pa je izumi! jame ob stezah, koder so hodile živali: znali so jim torej priti do živega kljub njih velikosti ih moči. Tudi tukaj se je izkazal človek kot zmagovalec. Spretnemu človeku ni bilo pretežko splezati po poševni jamski steni ua prosto, u dolnto sem se obotavljal, preden sem se vnovič upal v bližino grozovitega nestvorn, ki mt je malo da ne vzel življenje. Bogve, če ni prežal zopet kje blizu v grmovju na moj povratek? Slednjič pa sem se vendar opogumil ker sem se spomnil razgovora Challengeria in Summer-leela o lastnostih velikih savrijev. Oba sta namreč trdila, du so ta strašila skoro brez možgan da se ni mogla razviti v niili malih mo*panslclh dutd^ah prava razsodnost in so marali Izginiti poVSfd dri'god svetu nedvomno radi lastne toposti, ki jih ni pustila, da bi se prilagodili izpremonjenl okolici. Če bi nanfe zverina čakala, bi to nomenijo. da razume, kaj se je z menoj zgodilo, bi bila torej v s'anu vpos'avitl vez med vzrokom in posledico. Ali ni bilo verjetno, t'n bi se slično omejeno bitje, ki je sledilo ed'no svojemu krvoločnemu lielnsnemu nagonu, pre; samo malo začudilo, potem pa pus*;lo lov. icer sem iaz izginil, ra sc rs^otilo is^st drug plen? Splezal som do lcra'a 'aine in pogledal ven. Zvezde ho ugajale, nefao Je obledelo in jutranji sve2! vetrič mi ie zazibal prijetno v obmz. Nikier ni bilo ne d"ba ne slulia o mojem sovražniku. Počasi sem zlezel ven in se usedel za trenutek na tla. v slučaju nevarnosti takoj pripravljen, planiti nazaj v svoje zavetišče. Potem s'a me pomirila popolna tišina in naraščajoča svetloba in sem se toliko opogumil, da sem odtaval nazaj na stezo, po kateri sem prej šel. Spotoma sem pobral puško in kmalu prišel zopet do potoka, ki me je vodil. Včasih sem se še vedno plašno ozrl, a vendar sem se napotil proti domu. Nenadoma sem začul nekaj, kar me je spomnilo na odsotne tovariše. V tihem, jasnem jutranjem zraku daleč se je razlegal suh, oster pok težke puške. Obstal sem in jel poslušali, a ničesar ni bilo več čuti. Za trenutek me je prestrašila misel, da jih je morebiti zadela kaka nenadna nesreča, « potem sem si vse pojasnil bolj naravno in enostavno. Saj se Je že zdanilo. Ni dvoma, da so opazili mojo odsotnost. Mislili so najbrž, da sem zašel v gozdu in oddali strel, da mi pokažejo smer proti taborišču. Sklenili smo sicer, da na noben način ne bomo streljali, a so naredili najbrž izjemo, ker so mislili, da sem v nevarnosti. Moral sem torej, kolikor se je dalo pritisniti, da jih čimprej pomirim. Vendar sem bil tako Utrujen in Izmučen, da nisem bil v stanu napredovati tako hitro, kakor bi si želel; slednjič pa sem le priSel v poznane kraje. Na levo je ležalo oterodaktilsko močvirje, Bproda] pa ie bila iguandoneka poljana. Se trenutek, pa sem stopil mod zadnje drevje, ki me ]e delilo od Utrdbe Challenger. Veselo sem zavrlskal. da potolažim čimprej svojo tovariše. Toda nihče ni odgovoril na moj pozdrav. Srce mt je pričelo nemirno utripati pri tem zloveščem molku. PospeSil sem korak in potem stekel. Taborišče je zrastlo pred menoj kaker sem ga zapustil. samo vrata so bila odprta. Planil sem vanj. V mrzli iuvrnnii luči sem zagledal strašno sliko. Vse naše zaloge so bile v divjem neredu razmetane po tleh, moji tovariši so izginili, ln poleg s pepelom prevlečenega ugašajočega ognja se je razlivala sredi oruineneie trave strašna krvava mlaka. (IIElIls It O**«* — • K "J S- - M 2. fi< < jgPRM C,CoCf 5 3 5 a 8 N C S s 1 81 "S* 3-S ■ < S P -n P- T iET»f r- ^ S*5 rr —i K £ 2. Šn I • ^ X H OUrnctS. =111=111 9665-00406 g&55"00459 5645-00366 5645-00354 9655-00409 4645-00167 9655-00433 4645-00120 4645-00155 1655-00659 9655-00471 4645-00102 5645-00353 1565- 00600 1655-00600 7645-00565 7645-00517 6645-00520 9655-00400 1» Jugoslovansko tiskar do * Ljubljani; ftatei C ei. 'cdajateli d». ti. tloiovcc. Urednik: Franc Terseglar 400 RAZNIH VRST LUKSUZNIH ČEVLJEV D n 169 S Din 199"