Ste?. 8.
V LJubljani, v sreflo. dne 12. lamiarla 1910.
? Velja po pošti: ca
i oelo leto naprej .	E 26'—
d pol leta » .	» 13'_
i a četrt » » .	» o*50
■a en meseo » .	» 2*80
■a Nemčijo celoletno	» 29*—
sa ostalo Inosemstvo	» 35'—
s V upravuištvu: sa
Za oelo leto naprej . E 22-40 aa pol leta »
m Setrt » sa en meseo »
U 20 > 5-60 » 1-90
Za poUlianle oa dom 30 v, na mesec. - Posamezne (tev. tO v.
SLOVENEC
Leto XXXVIII.
i Inserati: ■
Enostolpna petltTrsta (72 mm): . . . po 15 t
sa dvakrat . . . sa trikrat . . . sa več ko trikrat
13 » 10 • • 9 »
¥ reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrata 80 vlnar|ev. Pri večkratneu ob]avl]en]n primeren popnat.
vs-ik dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. orl popoldne.
•v Uredništvo |e v Kopitarjevih olloab štev. C/OL Bokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma w aa ■■ sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 14 ■■
Političen list za slovenski narod.
OpravnUtvo |e v Kopitar/evlh nllcab štev. 6. -— 8pre|ema naročnino, Inserate ln reklamacije. Opravnlškega telelona štev. 188. —sir
Današnja številka obsega 6 stran!..
Volfvna dolžnost za državni in deželni zbor.
Ljubljana, 11. januarja 1910.
Naša moderna doba zahteva, da pri postavodaji sodeluje vse ljudstvo, ki ima pravico, da voli svoje zaupnike, poslance, v postavodajalne zbore. Vsak državljan, ki ima pravico, da voli, bi moral čutiti za častno dolžnost, da svojo državljansko pravico izpolni. Veliko državljanov volivcev je pa le še, ki svoje pravice in dolžnosti ne izpolnjujejo. Dolžna je vsaka ljudska stranka, da vzgaja ljudstvo tako, da se vsakdo zave svoje državljanske dolžnosti. Potrebna je postava, ki določa, da mora svojo volivno pravico in dolžnost vsak državljan izpolniti. Naša stranka je že opetovano izjavila, da je potrebna postava, po kateri se uvede takozvana volivna dolžnost.
Pozdravljamo zato predlogi, ki jih je stavil v današnji seji kranjskega deželnega zbora načelnik naše stranke dr. šusteršič, s katerimi se predlaga, naj se uvede volivna dolžnost pri državno- in deželnozborskih volitvah v vojvodini Kranjski.
Navesti hočemo bistvena določila novih po dr. šusteršiču predlaganih zakonskih načrtov.
^ Volivna dolžnost za državnozborske volitve na Kranjskem.
Postavni načrt se naslanja na § 4. volivnega reda za državni zbor, izdanega z zakonom z dne 26. januaria 1907, drž. zak. št. 17.
V § 1. nameravane postave se določa, da je dolžan vsak, ki ima držav-nozborsko volivno pravico na Kranjskem, priti določene volivne dni v času, predpisanem za glasovanje, k volivni komisiji in oddati svojo glasovnico.
Kdor se brez opravičljivega razloga tej dolžnosti odtegne, zapade globo od 1 do 50 kron. Uvaževati se pa morajo pri odmeri kazni osebne razmere in gospodarski položaj volivnega upravičenca.
Volivca, ki se volitve ni udeležil, opravičijo zlasti:
1. če volivec zaradi bolezni ali sla-botnosti ne more priti na volišče; 2. ako ga zadrže uradne ali sicer neod-ložne stanovske dolžnosti; 3. ako ga za-
drži bolezen v rodbini ali druge ne-odložne rodbinske zadeve in 5. če volivca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okoliščine.
Pravico kaznovanja ima politično okrajno oblastvo volivnega okraja.
Občinski predstojniki (župani), morajo sestaviti ob pripravah za vo litve tretji primerek imenika volivcev z vsemi popravki, ki se mora izročiti volivni komisiji.
Kazenski nalog- izda politično oblastvo tistemu volivnemu upravičencu, ki se ni udeležil volitve ali ožje volitve, dasi se mu je vročila izkaznica, če se volivni upravičenec v ne-prestopnem roku osmih dni ne opraviči ustmeno ali pismeno pri pristoj-nem političnem oblastvu. ■ Kogar je zadel kazenski nalog, sme ako meni, da se mu godi krivica, v roku osmih dni po vročitvi, ustmeno ali pismeno priglasiti svoj ugovor, pri tistem političnem okrajnem oblastvu, ki je izdalo kazenski nalog. Pravočasno podani ugovor ustavi kazensKi nalog. Če se je prizadeta oseba pri ugovoru z dokazili zadostno ali sicer verodostojno opravičila, zakaj ni vršila svoje volivne pravice, še opusti preti njej nadaljnje kazensko postopanje. V nobenem slučaju se pa ne sme prekoračiti v kazenskem nalogu izrečena globa.
Globe se iztirjajo potom politične izvršbe. Ne smejo se izpremeniti v zaporne kazni. Stekajo se v občinski 1 ubožni zaklad volivnega kraja.	.. i
Bistvene zakonske določbe o VflKn livni dolžnosti se morajo sprejeti v vo- ' livni razpis in morajo biti skozi osem dni pred volitvijo razglašene z javno nabitimi listi v vseh občinah onih vo-livnih okrajev, v katerih se naj volitve zvrše. Te določbe se morajo navesti tudi na zadnji strani izkaznic, ki se imajo izdati volivnim upravičencem.
Volivna dolžnost za deželni zbor vojvo-dine Kranjske.
Dr. Šusteršičev zakonski načrt o volivni dolžnosti za volitve v kranjski deželni zbor je bistveno glede na vse podrobnosti enak onemu, ki se tiče volivne dolžnosti za državni zbor. Po njem se uvaja volivna dolžnost v vo-livskem razredu mest in trgov, kmečkih občin in v splošnem volivnem razredu. Na veleposestniško kurijo se dr. Šusteršičev predlog ne ozira in jo izključuje iz volivne dolžnosti, kar je popolnoma pravilno, ker naša stranka
kot ljudska stranka privilegija veleposestniške kurije ne more priznavati, ki ga le trpi, ker ga mora trpeti kot neizogibno zlo.
Po novi postavi, ki uvaja v naši deželi volivno dolžnost, se napravi velik korak napredka v ljudskem smislu in v dobrobit kranjskega prebivalstva.
Za povzdigo živinoreje.
Ljubljana, 11. januarja 1910.
Danes zvečer po končani seji deželnega zbora vojvodine Kranjske je zboroval odsek za povzdigo živinoreje, ki ga je izvolil klub kranjskih poslancev S. L. S. pod vodstvom komerčnega svetovalca vodje Fr. Povšeta, da stavi klubu primerne nasvete, kako dvigniti živinorejo na Kranjskem. Posvetovanja so se udeležili vsi njegovi člani, ki so poleg načelnika Fr. Povšeta, dež. odbornik dr. E. Lampe in poslanci: Bar-tol, Demšar, Hladnik, Jaklič, dr. Krek in Piber. Razprave, ki jo je uvedel po klubu določeni glavni poročevalec dr. Krek, so se udeležili vsi odsekovi člani. Razpravljale so se vse bistvene in pereče zadeve živinoreje, kakor tudi, kako jo dvigniti.
Bistveno se je sledeče nasvetovalo:
Potreben je deželni živinorejski svet. Zvršilni odbor naj bi bil v Ljub-. Ijani. Svoje zaupnike imej po celi deželi. Po deželi naj bodo tudi krajni zv»;šilni odbori. Načrt pravil deželnemu živinorejskemu svetu sestavi dr. Krek.
Potrebno je, da dobimo natančen opis in število živine na Kranjskem. Deželni živinorejski svet naj napravi s sodelovanjem svojih krajnih zvršilnih odborov in zaupnikov natančen živinski kataster. Po katastru se bo še-le znalo, katero živino nam kaže, da se ohrani. Poleg degenerirane živine, ki je za pobiti, imamo na Kranjskem dobro, lepo živino, ki naj se ohrani.
Opisati se bodo morali tudi hlevi. Delati se mora, da. dobimo lepe, primerne živinske hleve, ker glede na hleve se mora Še marsikaj storiti. V prvi vrsti se bo moralo delati na zboljšanje hlevov.	,
Deželni živinorejski svet nam bo moral podati deželno živinsko knjigo, ki je sicer zelo potrebna, a jo še ni- i mamo.
Po shodih, društvih, s predavanji, j
po knjigah se mora nuditi ljudstvu pouk o napredku živinoreje.
Natorna posledica bo ustanovitev živinorejskih zadrug po celi naši deželi.
Deželna podpora za povzdigo živinoreje se bo morala načeloma dajati le po živinorejskih zadrugah. Izvzeti naj bi bili le taki kraji, kjer zadrug še ni.
Živinorejske zadruge naj ne dobe podpore, če se ne vpelje tudi obširna akcija za zboljšanje pašnikov. Eksperti so soglasno konštatirali, da se mora glede na izboljšanje pašnikov hi travnikov še veliko storiti. Izboljšati se pa morajo travniki in pašniki pametno, našim razmeram primerno, ni pravo izboljšanje tisto prisilno izboljšanje, po katerem travniki prehitro opešajo.
Vsa pozornost se mora obrniti na prešičerejo. Potrebne so prešičerej-ske postaje in vzorne kmetije, ki naj i hi vzgojevale živino. Mladiči naj bi se ; ne prodajali, marveč vzgojili in nato oddajali drugim posestnikom v izboljšanje živine.
Potrebno je obračati vso pozornost na vzorna gnojišča, na dobro vrejene gnojne jame.
Skrbi naj se tudi za to, da se zopet uvede in dvigne ovčerejo, kakor tudi kozerejo, ki so jo zatrli nerazumni, kmečkemu ljudstvu, osobito revnejšemu, nasprotni birokrati.
Po teh načelih naj bi dežela skr« bela za povzdigo kranjske živinoreje.
Kranjski deželni zlor.
Ljubljana, 11. jan. 1910.
PROTI NEČUVENEMU POSTOPANJU! GRAŠKIH NADZOROVALNIH ORGANOV NASPROTI KRANJSKIM KMETOM.
Ob 4. uri 14 minut popoldne se nadaljuje seja. Deželni glavar dvorni svetnik pl. šuklje podeli besedo deželnemu odborniku prof. Jarcu, da utemelji svoj nujni predlog z ozirom na nečuveno postopanje graških organov nasproti kranjskim kmetom glede na preiskovanje mleka. Besedilo nujnega predloga smo objavili v včerajšnjem »Slovencu«.
Poslanec Evgen Jarc
izvaja:
Kdor motri položaj našega kmečkega stanu, mora priznati, da je kme-tova boljša bodočnost odvisna od tega,
LISTEK.
Iz dnevnika malega poredneža.
Ameriška humoreska.
(Dalje.)
Sedaj je vse minilo. Jaz sem že na vse zgodaj skočil iz postelje. Ob enajstih je imela biti v cerkvi poroka. Kuharica in drugi so imeli toliko dela, da mi niso utegnili niti zajutreka pripraviti. Rekla mi je: »Vzemi si sam kruha in surovega masla, jaz nimam časa.«
Nisem mislil, da morajo mali dečki jesti kruh in maslo na dan sestrine poroke. Zato sem šel v sobo, kjer je stala velikanska miza okrašena s cveticami ter polna tort in drugih takih pozemelj-skih dobrot. Ker se nisem vsedel, ampak kar stal, sem lahko še enkrat toliko pojedel, kakor če bi bil pri mizi sedel.
Nikdo ni prišel notri. Razlil sem po nerodnosti cel vrč rdečega vina na miz-ni prt. Naredil sc jo velik rdeč madež povsod se je razširjal močan duh po vinu. Požuril sem se, da sem prišel iz sobe, kajti hotel sem, da bi Beti obdolžili te nerodnosti.
Beti me je srečala in rekla: »Pojdi, da te oblečem!« Oblekla me je v novo ^■cko, pripela mi šopek na prsa in me obula v svetlo črevljc.
»Vsedi se,« mi je zapovedala, »in mirno ostani tukaj, drugače se mi zopet popolnoma pomažeš.«
Nekaj časa sem sedel mirno, potem sem pa skočil k Janezku, da si z igranjem nekoliko preženeva Čas. Janezek mi je rekel: »Jaz vem za veliko mlako, kjer bova lahko ladjice spuščala,« toda ko sva prispela tje, me je porinil, da sem padel v vodo, kakor sem dolg in širok. Ali sem bil jaz tega kriv?
Ko sem prišel domov, so morali vsi čakati, da me je Bet.i oblekla zopet v staro obleko. Mama je jokala radi prta, četudi je pravila, da joka zato, ker odide iz hiše hčerka; papa mi je pa poše-petal, »da hoče z mano govoriti, ko bo enkrat vse končano«.
Lili je bila prekrasna, ko se nam je pokazala na stopnicah; v beli obleki, lica kot cvetice in čisto zakrita v velik bel pajčolan. Tudi Suzi je bila zelo lepa; bila je družica. Gospod de Jones se je vedel, kakor bi ne verjel, da je Se mrzli mesec oktober, tako nekako vroče in nerodno mu je bilo; stopil je na vlečko Lilinega krila in jo odtrgal, da so jo morali nemudoma zopet, siti, čudil se je, kje da jc vendar njegov klobuk I in imel ga je na glavi in mudilo sc mu je tako, da je pri odhodu raztrgal dva para rokavic. Nato sem mu jaz pripel na hrbet žepni robec tete Lize, ki je iz rdeče sviie in nihče ni zapazil tega preje, dokler nismo prišli že čisto do i
cerkve. Vsi so se nekoliko smejali in doktor mu ga je hitro odpel. Ta je pa zopet mislil, da mu hoče oni zadaj nekaj povedati ter je obstal ter pogiedal nazaj, Lili pa tega ni zapazila in šla naprej. Ljudje so se začeli sedaj glasno smejati in de Jones je postal rdeč kot kuhan rak.
To ga je popolnoma zmešalo in ko je gospod Slokum zahteval prstan, mu je padel na tla ter se zatočil prav pod prižnico; Suzi mu je morala posoditi svojega.
Sedaj že ni mogel niti ljudi več razločevati in mesto z Lili je šel s teto Lizo iz cerkve. Lili pravi, da me hoče kaznovati in da ne bom smel iti ž njo. Meni je nazadnje vseeno. Povedal bom svojemu novemu bratu o pismih, katera ji je poslal nazaj oni gospod, ki je bil prejšno zimo vedno pri nas; povedal mu bom, kako je izbirčna. Tudi to mu hočem izdati, da ima pleča vedno podložena in povedal mu bom o vseh njenih muhah.
Poročil ju je oni predikant, na katerega sem zadnjič streljal. Na čelu ima brazgotino in strašno je bil bled.
Ko smo prišli domov, podali smo se vsi v obednico. Na. mizi jc bil nov prt, ker sem prejšnega polil z vinom.
Bila je cela množica ženitovanjskih tort na mizi. Vrstila se je napitnica ' za napitnico. Gostje so bili zelo dobre volje; bližnji mi jc podal poln kozarec

in rekel: »No, Jurček, pij na zdravje svoje sestre!«
Vzel sem kupo in napil: »Moja ljuba sestrica, ki se je danes poročila, naj živi! Ako bo imela tudi male dečke, želim tem, da bi ne bili nikdar tepeni, nikdar zlasani in da bi nikdar ne trpeli grenkosti, katere mora večkrat okušati njen mali bratec!«
Hiteti sta morala na vlak. Elza je vrgla za vozom, v katerem sta se odpeljala, svoj čeveljček. Vsi so gledali za vozom in mahali z robci in radi tega me niso pogrešili; jaz sem pa porabil priliko in izpil vse vino, kar ga je ostalo na mizi.
Ko me je prišla mama iskat, sem ležal pod mizo in bilo mi je strašno slabo. Vprašal sem jo, če ni bil ravno^ kar potres; rekla je, zakaj pač? Pripovedoval sem ji, da se je soba zasukala naokrog in da se nisem mogel obdržati na nogah in tudi miza ter stoli so skakali naokrog.
Potem jc poklicala Beti, da me odnese v sobo ter položi na posteljo; vmes jc pa vzdihovala, kakor bi ji hotelo srco počiti; rekla je: »Oh Jurček, kaj boš sedaj vendar začel!«
»V posteljo se bom vlegel, ma. mica!« sem odgovoril, in kar sem rekel, sem tudi storil.
malte.)
Se se izpremenl način poljedelstva tako, da se dvigne kmetijstvo od obdelovanja zemlje na živinorejo.
Kranjsko mlekarstvo.
Pred vsem sc mora dvigniti kranjsko mlekarstvo. Kranjsko mlekarstvo ne zavzema kvantitativno in relativno zadnjega mesta v alpskih deželah. Imamo 80 mlekarn, mlekarsko šolo na Vrhniki, ki je v vsakem oziru izvrstna.
Posledica tega je, da se jo neverjetno visoko dvignil eksport. Izvažamo mleka v vrednosti nad milijon kron v Trst, Pulj, Reko, Opatijo in v druge kraje. Kranjsko mleko je postalo že važno eksportno blago prekmorskih družb. Vse to je v stanu, da povzdigne blagostanje našega kmeta.
Nevarnost nadaljnjemu mlekarskemu razvoju.
Pripetilo se je pa nekaj, kar je v .-uinu naravnost preprečiti nadaljnji razvoj našega mlekarstva, da, celo ga uničiti. Od strani organov c. kr. splošnega preizkuševališča v Gradcu se je uvedla nasproti našemu mlekarstvu praksa, ki je v stanu, da ga uniči.
Nečuvene kazni kmetom.
Koncem novembra lanskega lota sta prišla dva organa c. kr. graškega preizkuševališča v škofjeloško okolico pregledavat mleko, šla sta tudi na Dolenjsko, v Grosuplje in v škocijan.
Nadzorovala sta mleko tako, da jc sledila njunemu delu prijetna posledica, da so bili kmetje zadružniki obsojeni po ljubljanskem, škofjeloškem in višnjegorskem sodišču in so se jim naložile kazni od 30 do 50 kron. (Dr. Susteršič: Čujte! Čujte! Škandal! Ali je to pravica? — Velikansko ogorčenje na levici.)
Kako se Je preiskavalo mleko.
Kaznovani so bili kmetje, češ, da je bilo mleko vodeno, blatno in nesposobno za dojenčke. Kdor pozna razmere, ve, da se mora tudi najboljše mleko še posebej pripraviti za dojenčke.
Tista dva organa, izmed katerih eden, ki je zdaj oficijal in je bil prej komij (Dr. Susteršič: Taki strokovnjaki pridejo k nam! — Ogorčenje.) sta se postavila pred mlekarno, i7lUa sta mleko, ki so ga donašali kmetje, in kar je ostalo na dnu posode, sta poslala v Gradec.
Kdor tako preiskuje, pozablja, da je naš kmet mož male parcele. Zato smo mi napravili mlekarne, da se čisti v njih mleko. (Dr. Susteršič: Ti strokovnjaki v Gradcu tega ne znajo! — Klici na levici: Nečuveno! škandal!) Ti gospodje pozabljajo, da je naša živinoreja še v povojih, kakor je še tudi na Štajerskem in na Koroškem. (Dr. Susteršič: Tja naj grejo, na štajersko! — Drugi klici na levici: Zgornještajerskih todlnov ne vidijo! Škandal! Nečuveno!)
Vsota kazni, naloženih našim kmetom. je znašala 14.000 kron! (Klici na levici: Čujte! Čujte! Škandal! Dr. Susteršič: To je državna- subvencija za Živinorejo!)
Če se ta praksa ponavlja, potem je konec našega mlekarstva.
Gospoda s samonemško legitimacijo.
Kaj je na vsej stvari? Grajati moramo več dejstev. Pred mlekarno sta
' stala dva gospoda, ki sta Imela samonemško legitimacijo. (Dr. Krek: Naj bi ju prepodili! Dr. Susteršič: Naj bi Šla po copatah domov v Gradeči) Kaznovali so kmete, ki so prinašali mleko v mlekarno, dasi bi morali, čo so hoteli koga prijeti, prijeti lastnike mlekarn.
Pogostitev grafikih gospodov.
Odločno zahtevamo, da se v zadevi zaslišijo naši domači izvedenci. Eden teh graSkih gospodov je menda zato posebno usposoben, ker je bil, sedanji oficijal, nekdaj komi.
Značilno je, da je neki gostilničar na Dolenjskem pogostil graSka gospoda, nato se pa pohvalil, češ: »(K meni že ne bodo več hodili mleka preiska-vat!« (Klici: Čujte! ČujteiJ
Zahtevamo preizkuševališče na Kranjskem.
Vse te besede ostanejo prazne, če ne bodo sledila dejanja.
Pred desetimi leti se je ustanovilo kemiško preizkuševališče na Kranjskem. Delovalo je in še deluje jako plodonosno. Prosilo so jc, naj se da preizkuševališču pravica javnosti. Prošnja je pa ostala in je še vedno glas j vpijočega v puščavi. Na nobeno prošnjo i ni odgovora.
Deželni predsednik naj smatra za svojo častno dolžnost, da vendar enkrat ugodi prošnjam dežele in ljubljanskega mesta, da se d& pravica javnosti kmetijsko-kemičnemu preizkuševališču. Če pa vlada tej prošnji ne ustreže. bomo tudi zadovoljni, če ustanovi država lastno preizkuševališče v Ljubljani. (Burno odobravanje. — Govorniku čestitajo.)
Predlog se soglasno nakaže upravnemu odseku.
GOZD PODMOLNIKOM.
Na interpelacijo dr. Susteršiča, Dimnika in tovarišev glede na prodajo lesa iz gozda Podmolnikom (glej včerajšnjega »Slovenca«) odgovarja
dež. odbornik prof. Jarc.
Iz obširnega njegovega poročila navedemo: V gozdu se jc naselil luba-dar. Na predlog dr. Tavčarja se je izdal vodstvu dobrodelnih zavodov odlok, po katerem naj se gozd izseka. Vodstvo je pozvalo h konkurenčnemu razpisu sekanja tes. mojstra Pusta in Zakot-nika. Zakotnik se ni prijavil, pač pa j Pust, ki mu jc vodstvo poverilo sekanje lesa samovoljno, ne da bi si bilo izpo-slovalo dovoljenje deželnega odbora, ki o prodaji lesa ni ničesar znal in zato ga ne more zadeti za prodajo lesa ni-kaka odgovrnost. Glede cene pa je omeniti, da je cenil gozdni svetnik Pu-tick les ves na 17.600 K, upoštevajoč za izkoriščanje lesa jako neugodne krajevne razmere.
Na predlog posl. dr. Susteršiča se otvori o interpelaciji razprava.
Dr. Susteršič.
Predlagal sem, naj se otvori razprava, da se ta zadeva obravnava javno, ki se je v popolnoma potvorjenein smislu širila v javnosti. Z razpravo hoče S. L. S. označiti svoje stališče, da se mora celo poslovanje deželne uprave vršiti pod kritiko javnosti. V vsakem takem slučaju bomo spravili stvar pred plenum zbornice. S to razpravo se je že dokazalo, da se je v tej zadevi od neke strani namenoma obrekovalo.
Postavili bomo na pranger vsako kritiko v neresnični obliki. V tem slučaju so se gotovo prekoračile mejo dopustno in dostojne kritike. Jasno je, da so-danji deželni odbor ni ničesar zagrešil in da so bile neresnične trditve »Slovenskega Naroda«, da jo naš tovariš dr. Lampe prodal gozd vreden 80.000 K za 16.000 kron, med tem ko vemo, da je edini referent dež. odbora v tej zadevi dr. Tavčar, šefredakter tistega lista, ki je to pisal.
Brez vsakega dvoma jo vodstvo uprave deželnih dobrodelnih zavodov v tem slučaju prekoračilo svoj delokrog, gotovo v zmoti in dobri veri.
Tisti odlok deželnega odbora se je nanašal le na izsekanje enega dela gozda, medtem, ko je n pravit el j stvo deželnih dobrodelnih zavodov prekoračilo svoj delokrog. Kako je bilo to mogoče, je zagonotka. Razumeti ne morem, kako da se v tem jasnem položaju ni predložila Pustova ponudba dežol-nemu odboru v potrdilo.
Pogodba ni veljavna, ker jo je potrdila oseba, ki ni bila v to upravičena. Deželni odbor mora gledati na to, da se v prihodnje tak slučaj več ne ponovi.
Deželni odbor naj skrbi za to, da se ta gozd najbolje izkoristi. Proda naj se konkurenčnim potom in sicer tako, da imej pri enaki ponudbi prednost dobrunjska občina.
Gozdar, ki mu je naročil deželni odbor, naj ceni gozd, je gotovo pravilno cenil, a če bi cenil moj tovariš Kobi, smatram njegovo cenitev za trikrat toliko zanesljivo, kakor birokraško cenitev.
Kmetje Podmolnikom tudi dobro znajo ceniti les. V ljubljanski okolici zelo primanjkuje lesa. Nekdo, ki dobro pozna dobrunjske razmere, je izjavil, da je les Podmolnikom vreden 28.000 kron.
Predlaga:
1. Deželni zbor razveljavi pogodbo kot ničevo. 2. Gozd se naj proda konkurenčnim potom. Pri enaki ponudbi imej prednost dobrunjska občina.
Za deželo gozd ni bil posebno do-bičkanosen. Deželi ne kaže biti lastnik gozda 30 oralov. Posledica je, da je gozd zanemarjen, da je pravi škandal, saj smo čuli, da bi bil moral biti posekan že pred mnogo leti in da so bili iz tega gozda napadeni po lubadarju tudi sosedni gozdi. Deželni odbor naj gleda na to, da se gozd za deželo kontno izrabi. Zlasti naj uvažuje mož-ost prodaje gozda konkurenčnim potom.
Dr. TavčBr
izjavlja, da je bil odsoten, ko je »Narod« objavil notico o prodaji podmol-niškega gozda. Izjavlja, da ni šefredakter »Slovenskega Naroda«. (Dr. Triller: »Nadzorstvo ima nad listom, drugega nič.«) Stvar je prišla v list iz dobrunjske občine.
Dr. Lampe.
Govornik izjavlja, da dr. Tavčarju verjame, če sam izjavi, da je pri tem nedolžen. Prav pa je, da se stvar obravnava v zbornici pred celo javnostjo. Treba je bilo, da se pribije, koliko so vredne razne neresnične in številne trditve, ki se širijo po shodih in po listih celo po deželnih poslancih, ali celo po kakem deželnem odborniku, kajti od gotove strani se vedno novo nercsnice
rnc
0 kačah in kačjem strupu.
Javno predavanje S. K. S. Z.
Včeraj je v natlačeno polni dvorani S. K. S. Z. zanimivo predaval g. dr. I v a n R o b i d a o kačah in kačjem Btrupu.
Predavatelj je podal najpreje nekoliko zgodovinskih črtic, spadajočih k predmetu, in prešel takoj nato k raz-motrivanju vprašanja, katere kače jc nazivati strupenim, in katere nestrupenim. Dokaže, da jc ta razpredelba iz znanstvenega, zoološko-evolucijoni-stiškega stališča sicer nevzdržljiva, da pa je za prakso potrebna. S tega stališča je deliti strupene kače v dve glavni vrsti: v sekavke in brizgavke. Prve se dele zopet v »podočnice« in predočnice«, izmed katerih so slednje zlasti s podvrsto »krasotic« posebno strupene. Brizgavke so zastopane v dveh razredih »jamaric« in »široko-glavk«, h katerim pripadajo vse naše domače strupene kače.
Ko jc predavatelj opisal važnejše strupene kače zlasti tropičnih krajev, med njimi kobro in sunkerhora (ophio-phagus elaps), katere pik umori celo slona v par urah, se spomnil Kleopa-trine kače (naja-haje) in ameriške klopotače, preide na naše domače strupo-roske: na jako redko se pojavljajočo »nosanko« (vlpera aspis), na modrasa (vipera nmmodytes) in na gada (pelias berusj. l'cča sc podrobnejše z njihovim
samotarskim življenjem, z -njihovimi navadami in njihovo strupenostjo. Od-
konjski serum pod kožo, in ga tako rešijo gotove smrti. Na podobni imuni-
tod se predavatelj spusti v opisovanje i zaciji temelji tudi neobčutljivost raz-
otrovotvornih in otrovonosnih organov kač, razloži njihovo mehaniko ter poda s pomočjo razvidnih skic natančno sliko razvoja kačjih zob-otrovavcev.
Zanimivo jo bilo čuti, da povsem nestrupenih kač sploh ni, ampak da so tudi vse takoimenovane nestrupene relativno vendar strupene. Strup kroži v kačji krvi in se izločuje po njej v ušesne slezi. Vedno ga je dobiti v kačji sokrvci. Strup raznih kač pa ni iden- ' tičen, ampak vsaka vrsta ima tudi svojevrsten strup. Najnovejše preiskave so dognale, da je strup prištevati skoro gotovo med sapotoksine vezane na gotove nestrupene beljakovine v kačji slini se nahajajoče. Človek, katerega je pičil gad, a je prebolel zastrup-ljenje, ostane več mesecev potem neobčutljiv za gadji pik, ker so se v ogri-zenčevi krvi napravili prolistrupi, ki uničujejo novodošli strup. To dejstvo jc privedlo učenjake do tega, da so počeli konje cepiti početkom z malimi, potem pa vedno z večjimi množinami kačjega strupa. Na ta način so dosegli, da ni konju več škodovala množina strupa, ki bi sicer zadostovala za smrt 150 konj. Ako vzameš potem takemu konju kri, in iz nje izločiš sokrvco, nahaja se pridobljeni protfstrup v njej. . Okianemu človeku brizgajo polent i zdravniki tisti, s protistrupi nasičeni
ličnih zagovornikov in kačarjev v na ših krajih in pri divjih narodih. Čeprav so kačji strupovi različni, pa se v glavnem učinkovanju dado deliti v dve vrsti: v take, ki krajevno delujejo in one, ki samo splošno učinkujejo. Vse naše strupene kače spadajo v prvo vrsto: njihov strup vedno z mogočno reakcijo deluje poleg splošnega za-strupljenja na mestu pika. Zato je treba pri zdravljenju skušati preprečiti resorpcijo s podvezo, mrzlimi obkladki in razširjenjem rane. Strup, kolikor ga je še na mestu, skušamo uničiti z energično oksidacijo in brizgamo v bližino ugrizka kalcijev podklorit. Proti že resorbiranemu, vsprejetemu ^trupu pa vporabljamo opisani konjski serum, katerega hi morala imeli vsaka lekarna v zalogi. Ker izvzemši posebno nesrečnih slučajev v normalnih razmerah naših kač pik itak ni smrtnoneva-rr.n za odraslega človeka, in so v prvi vrsti v smrtni nevarnosti otroci, mora poseči šola vmes in s podukom, slikami itd. vplivati na to, da otrok spozna čim-prejo pretečo mu nevarnost, čo ni morda sploh najboljše, da se ogiba vsega, kar je kači več ali manj podobno.
Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer zopet javno predavanje.
razširjajo o deželnem odboru: Vsako-mu je kritika prosta, samo to zahtevamo: Lagati se ne smel Današnja razprava jo imela to dobro, da konštati-ramo, kako sc dela. V deželnem odboru se dela z največjo vestnostjo, in če ima kdo kako željo ali zahtevo, naj se obrne naravnost na deželni odbor, ki bo, kakor druge, tudi to zadevo pravično rešil. (Odobravanje.)
Dr. Triller
lojalno prizna, da se je zgodila dr. Lampetu krivica po »Slovenskem Narodu«, ki je trdil, da je prodal podmol-niški gozd Pustu.
Dr. Susterfiič
naglaša, da se je pečal s »Slovenskim Narodom« in njegovim šefredakterjem dr. Tavčarjem (Dr. Triller: Saj ni šefredakter, samo vrhovno nadzorstvo ima nad listom), ker mi jc dala »Narodova« notica povod, da sem temeljito pojasnil stvar. Izjave Tavčarjeve, da ni listov šefredakter, ni čital. Jemlje pa zdaj to izjavo z zadovoljstvom na znanje. Kako koristno je, da imamo nov poslovnik, kaže današnja razprava, ker si lahko oko v oko povemo resnico. Tako se je tudi ta zadeva sedaj pojasnila v splošno zadovoljnost. (Odobravanje.)
Predlogi dr. Susteršiča obveljajo soglasno.
ZA KMETOVE PAŠNE PRAVICE.
Na to odgovarja deželni odbornik dr. Tavčar na interpelacijo poslanca Pibra, ki smo jo pod zgorajšnjim naslovom objavili v včerajšnjem našem listu. Dr. Tavčar se opravičuje, da še ni izdal zakonskega načrta, češ, da Še nabira material, ko ga bo zbral, napravi postavni načrt.
Na interpelacijo glavarju, vloženo po dr. Tavčarju glede na zadnji sklep deželnega zbora, po katerem imej pravico deželni odbor, da stilistično in nebistveno izpremeni sporazumno z vlado besedilo že sklenjenih postav, odloži glavar svoj odgovor dotlej, da odgovori na čisto enako interpelacijo deželni predsednik.
Glavar nato zaključi ob 6. uri 40 minut sejo in naznani, da bo prihodnja seja v petek ob 10. uri dopoldne.
Velika nesreča v Rablju
Čudni slučaji so bili pri nesreči v Rablju. Tragična je posebno smrt gospoda zdravnika. Vsa obitelj je biU< prej na obisku, a vsakega je vleklo domov, jednega glad, drugega nekaj posebnega, niti pet minut niso bili še skupaj doma, ko se jc prigodila nesreča. Otrok, deček Jaroslav, ne deklica, je privlekel k sebi očeta — do duri mu pride naproti — ga objame — stisne k sebi — in v tem trenutku/ zagrmi in oba padeta v grozni propad! . . . Kako globoko so padli se ne more niti približno dognati. 150 m globoko so našli strešno opeko, in nekaj višjo ščetko za snaženje črevljev. Prepad jc grozen, noč in dan deluje električna črpalnica, a voda pada le za 12 cm na uro. Komisija je ukrenila: delati se mora neumorno, mrliči morajo na dan, a naj stane tudi milijone! V svrho tega se naroče 3 električne žarnice vsaka z tisoč sveč svetlobe. Danes ponoči se nastavi večja, t. j. prav velikanska črepal-nlca, o kateri pričakujejo, da odstrani vodo do jutri, in ta bo delala neprenehoma, dočim bodo delavci stoječ v vodi kopali. Da se ognejo večji nevarnosti, se mora porušiti nekaj bližnjih hiš, da postane površje temvečje in napreduje delo tem varneje. Kako dolgo se bo delalo — govori se celo o mesecih — se ne more določiti. Veliko sveta sc more vzdigniti, potem zopet vse poravnati. To je materijelna škoda, ki presega vse naše pojme. Pod zemljo je vse nevarno. Komisija je šla danes v Log, da si ogleda predore, ako niso v nevarnosti tudi cesarski rudniki, a nevarnosti niso našli. Pod porušenim svetom jo vse tako rahlo, da se je bati pri vsakem strelu v bližini največje katastrofo za nekatera poslopja, a delali bodo gotovo previdneje! Da so gg. uradniki zbegani, prepadeni, se razumo samoob-sebi.
XXX Danes smo prejeli naslednja poro* čila iz Rablja:
Dela ob kotlini niso bogvo kako uspešna. Sedaj skrbe v prvi vrsti za to, da zavarujejo okolico pogreznjeno rudniške bolnišnice in zemljo, ki meji ob kotlini in ki ima na mnogih krajih velike razpoke. Kotlino napolnujejo z vodo vedno novi podzemeljski potoki, tako, da je samo s sedanjo električno se-salko nemogoče spraviti vodo iz kotline. V teku današnjega dne bodo pripeljali na kraj nesreče novo sesalko. Šele ko ho iz kotline voda popolnoma odstranjena, bo mogoče misliti, kako do-
biti iz njo trupla ponesrečenih sedmih žrtev. Da bi se prišlo do trupel spodaj iz rudnika, so inženirji odklonili zaradi prevelike smrtne nevarnosti, v katero bi se spravilo rudarje. Rudniški inženirji opozarjajo, da se bo pri odstranjevanju usedlo zemlje v rudniku brezdvomno pogreznilo še več zemlje. Zaradi tega se je sprožil načrt, da bi se kotlina zasula in tako pokopalo žrtve katastrofe na kraju nesreče. Nad razvalinami pogreznjenega poslopja stoji še vedno primeroma visoko temnorjava umazana voda. Delo v rudniku grofa Henckla - Donnersmarka se gotovo ne bo pričelo pred enim mesecem. O uspehih preiskave rudarskih oblasti se bo poročalo državnemu pravdništvu, da se bo dognalo, kdo je bil kriv nesreče.
NEMŠKO - ČEŠKI SPORAZUM.
»Češke Slovo« poroča, da bo vlada predložila v prvi seji češkega deželnega zbora svoj jezikovni načrt za Češko in okrožno razdelitev češke. Baje je vlada za to pridobila tudi češke stranke.
SPOMENIK RUDOLFU HABSBURŠKEMU.
Dunaj, 12. januarja. Na dvornem trgu, nasproti spomenika Marije Terezije, bodo postavili sopmenik Rudolfu Habsburškemu, ustanovitelju našega cesarstva in vladarske hiše.
KHUEN - HEDERVART MINISTRSKI PREDSEDNIK!
Budimpešta, 11. januarja. Ker 60 se pogajanja Lukacseva s strankami razbila, je cesar v avdijenci 11. t. m. poveril vlado grofu Khuen-Hedervary-ju in ga imenoval za ministrskega predsednika. Grof Khuen-Hedervary ima od cesarja dalekosežna pooblastila. Sestavil bo vlado iz neparlamen-tarcev in parlament bržkone razpustil ter razpisal nove volitve. Novih volitev so Justhovci baje zelo veseli, ker upajo, da zmagajo. Justh je izdal za volivno parolo: volivno reformo in socialne reforme.
BOSNA.
Nadškof Stadler je sklical za 18. t. m. zbor Hrvatov, da se dogovore za enotno organizacijo. Položaj Hrvatov v Bosni je nevzdržen.
OBSOJEN UREDNIK SRBSKEGA LISTA.
Sarajevo, 11. januarja. Tukajšnje okrožno sodišče je obsodilo odgovornega urednika srbskega radikalnega dnevnika »Srpska Riječ«, Mitrovica, raradi članka »Ven s tujci« na dva meseca težke ječe, v plačilo sodnijskih stroškov ter mu odvzelo pravico, biti Se nadalje odgovorni urednik.
2AR0TA PROTI PORTUGALSKEMU KRALJU.
Lizbona, 12. januarja. Policija je odkrila zelo premeteno vpeljano anarhistovsko zaroto proti kralju Manuelu. Pri hišnih preiskavah so are-tovali nad 40 oseb. Med aretovanci so stari anarhisti, ki so se svoječasno udeležili zarote proti kralju Karolu. V glavnem mestu vlada veliko razburjenje.
DEMOKRATIČNI KRALJ.
Kralj Albert belgijski obljublja da-lekosežne reforme, med njimi splošno šolsko obveznost, podemokratenje vo livne reforme in delavsko varstvo.
Dnevne novice.
-F Obsodba »Slovenskega Naroda«.
Bliskalo, gromelo, treskalo je v predalih »Slovenskega Naroda« minule tedne na deželnega odbornika dr. Lam-peta, češ, da je prodal podmolniški pozd tesarskemu mojstru g. Pustu. V včerajšnji zbornični seji se je pa jasno dokazalo in sta bila prisiljena dr. Tavčar in dr. Triller izjaviti, da je delal »Slov. Narod« deželnemu odboru in leželnemu odborniku dr. Lampetu 'rivico, ko je razširjal iz trte izvito neresnico o prodaji podmolniškega goz-da g- Pustu. Dognalo se je, da je sicer ' dobri volji ali popolnoma neupravi-eno vodstvo dobrodelnih zavodov Prodalo nekaj lesa iz podmolniškega Kozda, in sicer ne za nizko ceno. Pri 'era se je vodstvo sklicavalo na neki oaiok deželnega odbornika dr. Tavčarja. ki ni kdosigavedi kako jasen. Ko je •irogo stvarno in nepristransko o celi poročal deželni odbornik Jarc 'n ko jc dr. Šustcršič z nekaterimi »rntkimi, krepkimi stavki razkrinkal Narodovo« resnicoljubje, sta priznala dr. Tavčar in dr. Triller, da je •>arod« pisal o celi zadevi neresnično, ^ domače: da je lagal. Dr. Tavčar je povedal, da on ni »Narodov« glavni /jjjnik, pač pa da je on »višji ,Naro-• riHdzornik«. Nočemo preiskovati J ima o nadzorstvu. Pravzaprav je nadzorstvo še nekaj več, kakor
T glavno uredništvo. Sicer pa ni dober tak inšpektor, ki pravi, da kljub »ober-inspektorstva« ne more biti odgovoren za to, kar nadzoruje. Dobri »inšpektorji« imajo pravzaprav še večjo odgovornost, kakor šefredakterji, ki se morajo samoobsebi umevno ravnati po tem, kar naroči »oberinspektor«, če ga ima. To seveda le mimogrede. — Dr. Triller si ni znal drugače pomagati, kakor da je tožil, kako »Slovenec« kri-likuje ljubljanskega župana in donelo je med Trillerjevimi vrsticami, kakor da mi delamo kdaj Hribarju krivico. Naš list ne hodi po »Narodovih« stopnicah! Nikdar in nikoli si nismo še ničesar izmish kar bi potem širili v svet o Hribarju. Naše kritike o liberalnem ljubljanskem mestnem gospodarstvu so strogo stvarne, veliko premile za nas, ki smo v opoziciji proti sedanjemu mestnemu gospodarstvu. Nad vse žalostna a zaslužena usoda je doletela včeraj »Slovenski Narod« v kranjski deželni zbornici. Tavčar in Triller sta bila prisiljena izjaviti, da je v slučaju podmolniškega gozda »Narod« pisal popolno neresnico. Če to priznavajo liberalni glavarji sami, kdo naj potem še »Narodu« kaj veruje in kdo naj veruje stranki, ki mora po svojih glavarjih priznati, da piše neresnico list, pri katerem ima višje nadzorstvo voditelj in ustanovitelj sedanje liberalne stranke. Veliko blamaž je že doživel »Narod«, a take še ne, da se jc v javni seji kranjskega deželnega zbora po govornikih obeh slovenskih strank izjavilo, da »Narod« laže in da je delal list krivico deželnemu odborniku dr. Lampetu. ker mu je očital popolnoma neresnične stvari. »Narod« jc vpil, da mora »prodaja podmolniškega gozda« pred deželni zbor. sedaj je prišla in lopnila po zobeh »Slovenski Narod«.
+ Velikanska blamaža liberalcev.
S kolikim krikom so liberalci po vseh svojih listih in po vsej deželi zagnali glas. da je dr. Lampe prodal neki deželni gozd in oškodoval deželo za oO tisoč kron. To je šlo kakor ogenj po vsej deželi in liberalci so si kar mencali roke od veselja, češ, zdaj jih pa imamo! »Slovenski dom«, ta najnovejši liberalni lažnivec, je celo v uvodnem članku pod naslovom »Kako gospodarijo liberalci z deželnim imetjem«, hujskal proti deželnemu odboru in proti S. L. S. Ta stvar je izpadla čisto drugače, nego so upali liberalci. S. L. S. je spravila potom interpelacije zadevo v javno sejo deželnega zbora, da se je vsestransko obravnavala. Tu se je slišala popolna resnica, in liberalsci so ostali na sramoti. Dr. Tavčar je umival svoje roke nad »Narodovimi« grehi in izjavljal, da^ je čisto nedolžen, če »Narod« kaj piše. Priznal je, da jo »Narod« pisal neresnico. Dr. Triller jc celo slovesno izjavil, da se je dr. Lampetu zgodila krivica, za katero mora dobiti zadoščenje. Zdaj pa smo radovedni, kaj počne liberalno časopisje. Dolžnost liberalnega časopisja je, da zdaj poroča popolno resnico in prekliče svoje neresnične trditve. Kdor pa ima z deželnim odborom kaj opraviti, ta bo vedel, kam se ima obrniti, zlasti to si naj zapomni, da je že naprej diskreditiran, kdor je v zvezi s tem časopisjem.
-f- Zmaga S. L. S. na Igu. Na Igu
pod Ljubljano se je vršila dne 11. t. m. po petih letih in štirih mesecih volitev župana. Izvoljen je posestnik Matija Mencej in štirje svetovalci S. L. S.; čast jim! Tako je enkrat po tolikoletnem boju govorilo ljudstvo. Usnjar Zdravje ali žganjetoč Minati nam županil no bo. Se zadnji večer je oče Trošt zbiral v Soli svoje ovčice v napad proti odbornikom S. L. S., pa se mu je vse izjalovilo.
-f- »Mladost« jako marljivo berejo liberalci in so se menda iz nje naučili že veliko pametnih misli. Tudi v svoji včerajšnji številki se je »Narod« spominja in resnično občuduje njen zadnji uvodni članek o domovinski ljubezni, češ, da so v njem lepe misli. Tudi originalne so. kajti to »Narodu« najbolj imponira, da so v dotičnem članku uvodoma dokazuje, kako globoko v narodnem duhu je pisano sveto pismo stare in novo zaveze. »Narodu« svetujemo, naj tudi dalje pridno »Mladost« prebira, ker mu utegne koristiti. Saj mladina nima nobenega drugega lista, ki bi jo vnemal za ideale poštenosti, izobrazbe in narodne zavednosti, ampak liberalci mladino lc pridijo! Svoje tozadevne grehe bodo liberalci najložje na ta način izbrisali, ako bodo »Mladost« tudi nadalje na ta način priporočali, kakor so jo tlozdaj ob mnogih prilikah.
-f Iz seje zvršilnega odbora slovenskega krsčansko-socinlcega delavstva. V nedeljo dne 9. t. m. je imel sejo zvršilni odbor slovenskega krščansko-socinlnega delavstva. Odbor so je sestavil sledeče: Predsednik Jožef Go-
stinčar, namestnika Mifiacl Moškerc in ! Josipina Eržen, zapisnikarja Ivan Nep. Gostinčar in Ivanka Kocmur, blagaj-ničarka Uršula Kremžar. V seji so se razpravljale vso tekoče organizačne I zadeve slovenskega krščansko-social-nega delavstva. Sklenilo se je, da skliče zvršilni odbor sejo vodstva slovenskega krščansko-socialnega delavstva na praznik sv. Jožefa v Ljubljano in se je za sejo dogotovil začasen dnevni red.
-f- Stolni kapitel v Trstu. Cesar je imenoval kanonika stolnega kapitelja v Trstu Petra F lego za stolnega ško-lastika tega kapitelja in duhovnega pomočnika pri Novem sv. Antonu v Trstu Justa Buttignoni za kanonika stolnega kapitelja.
-f Kanonično umeščen je bil včeraj preč. gosp. dekan Mat. Erzar na župnijo Postojna.
-f Važna seja »Družbe sv. Rafaela« bode jutri, v četrtek, dne 13. januarja 1910 v uredništvu »Bogoljuba«, »Katoliška Tiskarna«, III. nadstropje. Pri-četek ob pol 7. uri zvečer. Z oziroin na izredno važnost se prosijo vsi gg. odborniki, da se seje gotovo udeleže.
—	Župnik KramariS je bil umorjen, O tem se še poroča: Na utopljenem župniku se ni našlo telovnika, v katerem je nosil zlato uro in denar. Sumi se, da je bil župnik napaden in oropan. Na sencu je imel razsekano kožo najbrž s kakim bičem, iz česar se sklepa, da je bil z udarcem omamljen in potem v kalno Kolpo vržen.
—	Za kandidata za tržaško škofijo
imenujejo tudi zadrskega stolnega prosta Ivana Borzatti.
—	Tatovi vlomili v poštni urad. V
noči od nedelje na ponedeljek so tatovi vlomili na Prestranku, in sicer v sobo, kjer se nahaja pošta. Kit na enem steklu so oddrgnili in tako steklo proč vzeli. Drugo steklo so ubili Pobrali so okoli 30 K denarja in vse znamke. Tatovom še niso na sledu. Najbržo da sta bila ona dva tujca, ki sta do 1. ure po popolnoči bila v tamošnji gostilni. l'red leti se je morala c. kr. poŠta preseliti na Prestranek iz Slavine v prostore liberalne mlekarne. Ta hiša stoji popolnoma na samoti. Že enkrat je ugovarjal sedanji poštar, da ta hiša ni dosti vama za poštni urad. V tej sobi, kjer je pošta, ni nobenih križev, da bi bila vsaj nekoliko zavarovana proti tatovom. Ali ni pritise županstva in tedanjega c. kr. okrajnega glavarja so jo vseeno izvršila premestitev c. kr. pošte. Sedaj naj škodo poštarju povrne liberalno županstvo. Poživlja se c. kr. okrajno glavarstvo, da naj skrbi za red v tej prestranski gostilni, dn bo v pravem Času zaprla.
— Nekaj novic z Viča in Gline.
Prav živo smo si v zadnjih praznikih predstavljali prvo, srečno božično noč. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo je dvakrat uprizorilo času kaj primerno igro »Na betlehemskih poljanah«. Odbor je vse storil, da bi se kolikor mogoče zadostilo vsem zahtevam lepe igre. Trikrat v ta namen jc prihitel k nam g. Slavko Ravnihar, da bi naše igralce pripravil za dostojen nastop. In res! Dosegel je krasen uspeh. Z obema igrama so nas igralci popolnoma zadovoljili, želi so od mno-gobrojnega občinstva splošno priznanje in pohvalo. Za sklep so pevci zapeli krasno himno: »Bratom Orlom«, katero so morali obakrat ponoviti. Gospodu Slavku Ravniharju hvala za veliki trud! — Po dolgem prevdarjanju in posvetovanju o novem šolskem poslopju se je prišlo tako daleč, da se jc prepo-trebno delo Že izročilo posameznim tvrdkam. Zidarska dela so se izročila domačinu g. Marinčiču. Vsa stavba bo stala do 170.000 kron. Največ bo baje prispeval kakor drugod tudi tu alkohol. Tudi pri nas se ta neizogibni stric predobro počuti. Novo šolsko poslopje bo stalo na najprimernejšem prostoru ob glavni cesti na Glincah na zemljišču M. Zadnikarja blizo župne cerkve. Ker jc vreme kaj ugodno, se bo z bližnjimi pripravami takoj začelo. Včeraj in danes že poje brušena sekira, ki nemilo pada po večletnih košatih tepkah in drugem sadnem drevju, ki se mora umakniti šolskemu poslopju. — Veselje božičnih praznikov zagrenil nam jo odhod p. Teodora v bolnišnico. Moral se je podvreči hudi operaciji na slepiču. Sedaj je že izven nevarnosti. Upamo, da se bo kmalu vrnil čil in zdrav domov. — Glede gibanja prebivalstva v minulem letu je kronika zabeležila sledeče številke: 193 rojenih, 141 mr-vih in 40 porok.
— Na lovu ponesrečen policijski nadsvetnik. Iz Trsta se poroča: Policijski nadsvetnik Karel Fronner jc bil v nedeljo na lovu pri Sv. Danijelu no Krasu s svojimi prijatelji. Nekdo mu je vsiled neprevidnosti ustrelil v hrbet cel naboj zrn. Težko ranjenega so ga prenesli k Sv. Danijelu. Poškodbe so zelo
težke. Nesrečni lovec je baje lovski nadzornik.
—	Slovenske narodne pesmi. Od
naučnetra ministrstva zbrani odsek, ki ima nalogo zbrati slovenske narodno pesmi za veliko delo »Avstrijske narodne pesmi« jo v letu 1909 zbral okolu 2000 slovenskih narodnih pesmi.
—	Družina 200 oseb na izselitvi. Minoli torek jc došla v Reko 200 oseb broječa rumunska družina, da se vkr-f-a. na izselniški parnik za Peru. Od pradeda pa do dojenčka so vsi člani ene same družine, a 89 let stari praded je še danes nelo poglavar, ampak tudi taktični vodja izselniške karavane. Naj ga ne varajo nade v novo domovino!
—	Tifus v Osjeku. »Agv. Tagblatt« poroča, da jc v Osjeku z veliko silo izbruhnil tifus, a oblasti stvar zatajujejo. Veliko bolnikov leži v bolnišnici, še več se jih zdravi doma. Vsa obolenja zadevajo doslej premožnejše sloje, ki si morejo preskrbeti skrbno nego in zato še ni smrtnih slučajev. Popolnoma pa že pomanjkuje usmiljenih sester in drugih bolniških strežnic.
—	Četrti kongres jugoslovanskih sionistov, so bo letos vršil v Zagrebu.
—	Nesreča v tvornicl sodavice. V( sodavični tovarni Mullerja v Hrušovi so bili od strupenih plinov usrnrčeni trije delavci, 10 pa jih je bilo težko ranjenih.
—	Sladkorne cene so se zvišale pri kupčiji na debelo za 1 K pri 100 kg.
—	Utopljenka v Soči. Iz Soče pri Bakri so potegnili truplo 14 let stare služkinje, neke tujke po imenu Ana Sachs. Baje je gnal dekletce v smrt nesrečna ljubezen!
—	Novo obrtno šolo v Zadru so 10. t. m. slovesno otvorili v navzočnosti namestnika Nardollija, nadškofa Dvornika in drugih dostojanstvenikov. Stavba je stala 250.000 kron.
—	štrajk v eraričnem premogov« niku Kleka je izbruhnil te dni. Strajka 300 delavcev, ki zahtevajo odpravo akordnega dela in drugo izboljšave.
—	Razpis častnih nagrad »Matice Slovenske«. »Matica Slovenska« razpisuje s tem: a) iz dr. Costove ustanovo častno nagrado 200 K za najboljši spis leposlovnega značaja in katerekoli vsebine (obsegati mora vsaj štiri tiskane pole); rok temu natečaju poteče 31. maja 1910; b) iz Jurčič-Tomšičeve ustanove dve Častni nagradi a 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi ali o ilirskih časih Stanka Vraza in Ljudevita Gaja (temu natečaju poteče rok 1. decembra 1910), obsegati mora vsak spis vsaj štiri pole. — Dr. Fr. Ilošič, predsednik »Matice Slovenske«.
—	Razpisane učiteljske službe. V. logaškem okraju je razpisano naduči-teljsko mesto na dvora zrednici v Spodnji Idriji in drugo učno mesto na dvo-razrcdnici v Črnem vrhu v stalno na-meščenje do 5. svečana t. 1. — Na mestni nemški deški ljudski šoli v Ljubljani je oddati stalno učno mesto učitelja. Prošnje do 31. prosinca t. 1.
—	Izpraznjena srednješolska mesta. Od 25. decembra 1909 do 7. januarja 1910 so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Furstcnfeld (r., 15. II ). — Verouk: Bruck ob Muri (r., 15. II.). — Klasična filologija: Maribor (g., L G. d., 31. I.); Trident (g., L. G. d., 31. I.). — Moderna filologija: Gradec (II. r., Fr. D., 15. II.); Bistra (realg, E. D., 15. II.), Bergreichenstein (r., Fr. D., 5. II.); Ustje nad Labo (r., Fr. D.. 5. II.); Litomerice (r., Fr. D., 5. II.); Heb (r., Fr. E., 5. II.); Plzenj (r., Fr. E., 5. II.). — Matemat.-fiz. skupina: Bruck ob Muri (r., M. Geom., 15. II.); Bielitz (r., M. Geom., 15. II); Praga-Novo mesto fg.. M. NI., 3. II.); Budejovice (r., dve mesti In sicer za M. Geom. in M. NI., 5. II.); Warnsdorf (r. dve mesti in sicer za M. Geometrijo in M. NI.. 5. H.)-Karolinenthal (r., M. Geom., 5. II.). — Prirodopisna skupina: Gradec (II r
C.	Ng., 15. II.); Bruck ob Muri (r., Ng m. NI 15. II.); Brno (r.. Ng. m. NI, 28. II.); Bergreiehenstein (r., C. m. NI, 5. II.). — Telovadba: VVarnsdorf (r' 5. II.). — Suplenlure: Dunaj II, (II. r'
D.	Fr, takoj); Dunaj IX. (II. za II. tečaj, prošnjo do 20. I.).
—	Župan zmrznil. Iz Trsta se poroča 11. t. m, da so našli župana Dominika Degrassi iz Izole zjutraj zmrz-lega v nekem vinogradu. Prejšnji večer jo šel na izprehod, pa mu je bržkono j »ostalo slabo ter jc v nezavesti obležal ob potu.
—	Zagrebški zborni poveljnik Ger« ba lastnik polka. Poveljnik 13. zagrebškega vojnega zbora general R. Gcrba je imenovan za lastnika nekdanjega sokčevičevega oziroma Gradloveg« r. in kr. pehotnega polka št. 78 v Osjeku.
—	Novo jezero. Iz Reke so poroča, dn Je koncem decembra stopila čez hre-gove reka Reči na in poplavila vso dolino. Ko je sedaj voda upadla, se je v okolici Cikavc pojavilo zanimivo na-
ravno čudo, ki ga hodi gledat na tisoče ljudi. Iz zemlje vro veliki vodni vrelci v zrak, in sicer v toliki množini, da je nastalo jezero dolgo dva kilometra in precej globoko.
—	Železniško posvetovanje se vrši prihodnjo nedeljo v Splitu. Dalmatinci zahtevajo tudi, da se v Splitu ustanovi deželni železniški svet.
—	Mareučičevo hišo v Šenčurju št. 108, kjer je sedaj pošta in orožni-štvo, je kupila tukajšnja hranilnica in posojilnica s celim vrtom vred za 14.500 kron. Le posebni naklonjenosti blage gospe Marenčičeve do naše stranke se imamo zahvaliti, da smo to posestvo tako ugodno kupili. Na vrtu bodemo prizidali poslopje za ljudski dom in bo cela stavba dobila še veliko lepše lice kakor je sedanje. S tem poslopjem je v zvezi tudi izvrstna mostovna tehtnica tvrdke C. Schember na Dunaju, ki je stala 1800 K. Tudi vodovod je že v hiši. S tem nakupom so zavezani jeziki onih liberalnih klevetnikov, ki pravijo, da 1)0 naš dom zidal bodoči šenčurski župan, in sicer na občinske stroške.
š Davek na veselice. V graškem občinskem svetu nameravajo obdavčiti .veselice in sicer mislijo pobirati od ,vsake vstopnice na kakršnikoli veselici davek. Zveza nemških pevskih društev sklicuje shod, na katerem se mislijo posvetovati, kaj naj ukrenejo proti nameravanemu davku.
Mlekarski boj imajo sedaj v Stutt-gartu. Sestavila se jo komisija iz zastopnikov socialnih demokratov in zadrug ter zagotovila dobavo mleka v velikem, tako da more oddajati liter po »19 vinarjev, medtem ko zahtevajo prekupčevalci po 21 do 22 vinarjev.
kr. okrajnega glavarstva g. Oswald. Zadnji čas sc mu je omračil um.
lj Premetena goljuiica. Pred nekaj dnevi je prišla k neki ženski na Predo-vičevem selu Frančiška Dimnikova, postrežnica, rojena leta 1873 v Mostah pri Kamniku, in ji začela pripovedovati, da jo je naprosil knezoškof, naj mu pri pobožnih ženskah dobi kaj denarja na posodo. Po dolgem nagovarjanju jo je Dimnikova tako preslepila, da ji je res dala 80 K, naj jih nese škofu. Ko se je dotična ženska nekaj dni pozneje o tem hotela prepričati, je izvedela, da je bila ogoljufana.
lj Umrla je v Budimpešti gospa ,T o s i p i n a K r i s c h , stara 47 let, rodom Ljubljančanka.
lj Najden denar. V frančiškanski cerkvi je bila nedavno najdena vsota denarja. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi.
Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
t i.
Ljubljanske no¥lce.
lj Podrti Hribarjev vodomet. Pri
»Slovenskem Narodu« še sedaj niso popolnoma prepričani o neumestnosti in nepotrebnosti grdega vodometa na Cesarja Jožefa trgu, ker na našo kritiko odgovarjajo s tem, da je »Slovenec« sam opetovano zahteval odpravo tega vodometa. Res je, da smo pisali za odpravo te grdobije, pisali pa smo tudi, kako je bilo škoda denarja, da se je kaj tako ponesrečenega sploh izvršilo, če je torej ostudno korito odpravljeno, je tudi po »Narodovem« pripoznanju naša zasluga. Naj bi bilo to znamenje boljših časov! Zasluga liberalnega mestnega gospodarstva pa je, da se je v podrto korito zabilo toliko denarja. Vsakemu svoje!
lj Občen zbor »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v Ljubljani bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v prostorih S. K. S. Z. Člani naj se ga gotovo udeleže.
lj Nedeljski shodi slovenskega kr-ščansko-socialnega delavstva. Odbor »Slovenskega katoliškega delavskega društva« sporazumno z »Zvršilnim odborom slovenskega krščansko - socialnega delavstva« javlja, da se uvedejo zopet tedenski politični shodi. Shod bo vsako nedeljo ob 10. dopoldne v S. K. S. Z. Prično se tedenski shodi v nedeljo dne 16. t. m. Kršč. soc. delavci in delavke se prosijo, naj agitirajo za nedeljske shode.
lj Nadučitelj Leopold Armič umrl. Umrl je v Gosposkih ulicah št. 6 nadučitelj g. Leopold Armič.
lj Slovenskemu glasbenemu dru štvu »Ljubljani« je zopet pristopilo več novih podpornikov. Živeli nasledniki, da utrdimo »Ljubljano« vedno bolj in bolj!
lj Slovenki na belgrajski operi. Na novi belgrajski operi sodelujeti v zboru bivši članici opernega zbora tukajšnjega slovenskega gledališča gdčni Amalija Juvan in Marija Pavletova. Na tej operi sodelujejo tudi Orželski, Zach in Kočevarjeva, pri drami pa Taborski in njegova soproga.
lj Deželno društvo državnih pogodbenih uradnikov, pisarniških ofici-jantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani, priredi dne 15. t. m. v Meščanski pivnici (prej Hafner), Sv. Petra cesta, zabavni večer. Spored obsega več koncertnih godbenih točk za gosli-solo, za gosli in flavto s spremljanjem glaso-virja, samo dvo- in čveterospevov. Da pa bode zabavni večer vseskozi odgovarjal tudi veselemu predpustnemu času, se je nrav v obilju preskrbelo, kajti komični prizori, kakor »Zmešana trojica« in »Oslova tovaršija« bodo cenjenim obiskovalcem nudili po poljud-nosti smeha in vsestranske zabave. — Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina 50 v za osebo.
lj Gosp. Engelbert Skušek, modni , trgovec, se preseli s 1. februarjem iz Mestnega trga št. 19, v Gorico, .Šolska ulica 16. Priporočamo ga goriškim Slovencem naj topleje!
lj Umrl jc na Studencu pri Ljubljani bivši protokolist novomeškega c.
KHUENOVO OGRSKO MINISTRSTVO. Hudimpešta, 12. januarja. Grof Khuen-Hedervary je došcl sem ter jc dalje časa konferiral z grofom Štefanom Tisza. Grof Khuen še danes prične sestavljati novo ministrstvo.
BOJ ZA DRŽAVNOZBORSKI MANDAT V PRAŠKEM NOVEM MESTU.
Praga, 12. januarja. Danes se vrše dopolnilne državnozborske volitve za izpraznjeni mandat, ki ga je odložil bivši poslanec dr. Srb. Mladočehi kandidirajo dr. Rasina, narodni socialci Slavicka, češki radikalci deželnega poslanca Sokola, socialni demokrati Hauraneka in staročehi sodnika dr. Mattusa. Poslanec Kramar in več Profesorjev tehnike in univerze stoji na čelu agitacije za dr. Rasina. Brezdvom-no bodo potrebne ožje volitve, za katere so že sklenile vse stranke kompromis proti Mladočehom.
NAPAD NA POSLANCA STEINERJA.
Dunaj, 12. januarja. V hiši poslanca Leopolda Steinerja, ki jc bil nedavno referent nižjeavstrijskih dobrodelnih zavodov, se je razletel z razstrelivom napolnjeni zaboj. Poškodovano je le nekoliko zidovja, ranjen ni nihče. Policija zasleduje krivca, ki jc skoro gotovo kak iz blaznice odpuščeni.
JANINA BOROWSKA ZOPET PRED SODIŠČEM.
Krakov, 12. januarja. Danes se je tu zopet pričela nova sodnijska razprava proti 31 let stari doktorici medicine, Janini Borowski, ki je obdolžena, da je umorila odvetnika dr. Levickega.
ATENTAT NA ZDRAVNIKA.
Dunaj, 12. januarja. Krojaški pomočnik Soukop je večkrat streljal na profesorja zdravnika dr. Gustava Aleksandra, a ga ni zadel. Soukop je imel s profesorjem pravdo radi neke operacije, katero je izgubil v vseh instancah.
POBEGLI TRGOVEC.
Osjek, 12. januarja. Od tu je pobegnil trgovec Ferdinand Pfock, zapu-stivši 300.000 kron clolga.
POUČNO POTOVANJE SRBSKIH POSLANCEV.
Belgrad, 12. januarja. Po končanem zasedanju skupščine pojde večje Število srbskih poslancev na poučno potovanje po Avstro-Ogrski, Nemčiji, Rusiji, Angleški, Francoski in Italiji.
NOVO TURŠKO MINISTRSTVO.
Carigrad, 12. januarja. Pogajanja za novo ministrstvo so bila končana opolnoči. V novem kabinetu je osem mladoturkov.
KRETO DOBI GRŠKA?
Rim, 12. januarja. Med grško, laško in turško vlado se vrše pogajanja, naj Turčija proti odškodnini v denarju odstopi Kreto Grški.
VREME.
Dunaj, 12. januarja. Meteorološka opazovalnica naznanja stalno, srednje mrzlo vreme. Vetrovi so zmerni.
nikdo ne kupuje njihovih slik — tudi jaz, dramatska umetnica, od dobrega Časa nisem vedela, kam naj se denem.
Da si svoje gledališke slave nisem pridobila z vlogami, kakršne mi je gospod Govekar poslednji čas odredil in pošiljal — to mi na tem mestu ni treba razjasnjevati. Naposled gospoda Gove-karja kakor tucli mene vsak Ljubljančan dobro pozna in ve soditi — njegove in moje gledališke sposobnosti.
Dobivala sem vloge druge in tretje vrste, s kakršnimi se mi danes ni treba več baviti, ker stojim kot umetnica previsoko, ter bi bilo žalost- J no, da bi se jaz, ki sem si v treh slo- j vanskih narodih pridobila toliko slave — v domovini dala tako degradirati. Izbiral mi jc vloge, ki se štejejo med epizode, in to najslabše kvalitete, drugim tujkam Čehinjam, ki niso sposobne našega jezika, izbiral je vse najboljše. Da se nobena umetnica mojih sposobnosti ne bo dala na tak način zapostavljati, je vaškemu umevno. Da pa sam sebe pokrije, raznašal je g. Govekar neistinite vesti po Ljubljani, da se namreč nisem brigala za vloge radi tega, ker iščem drugod angažma. Ni res! Navadila sem se doma, živeti v domovini, kjer me vse rado ima, ter se nikakor nisem hotela izneveriti slovenskemu odru; če bom šla zopet v tujino, pojdem samo zato. ker pod ravnateljstvom gospoda Govekar j a umetniku ni mogoče eksistirati; o tem ve slavno slovensko občinstvo samo kaj več povedati!
V	igri »Božična noč« imela sem vlogo nekolikih besed, igrala sein kraljico palčkov. Da, igrala sem mnogo kraljic na drugih Odrih, tam, kjer se goji prava iimetnost: kraljico Stuart-ko, angleško kraljico Ano in brezbroj drugih. Igrala sem Sophokla, Sliake-speareja in vse gori do modernejših pisateljev, Sudermanna, Dumasa itd. itd. —- a doma naj postanem epizodistinja! Ne! Za take vloge nimam ambicije in ne da se mi jih učiti; to je za začetnice, a ne zame. Uživam največje simpatije kot umetnica in žena, kritike o meni so bile v vseh jugoslovanskih časopisih najsijajnejše.
V	clrami »Kovarstvo in ljubezen« sem z Lujizo dosegla v tujini vedno največji umetniški uspeh. Gospod Govekar mi ni dal te vloge, s katero sem na drugih odrih briljirala! Toda v tej igri je še druga sijajna vloga Lady Mil-fordova; tudi to vlogo je dal drugi; kako je ta vloga izpadla, videlo je slavno občinstvo samo in govorile so tudi kritike o tem. Sevecla pri nas doma, kjer velja: Svoji k svojim!, se domače umetnice kar iz gledišča mečejo --
za nič in zopet nič, tuje slabo blago se pa drago plačuje in uživa največje pro-lekcije gospoda Govekarja. Ven z domačini! To je njegovo geslo. Če so tako in podobne razmere pri našem gledišču spremene, stopim prav rada zopet, kot dobra domača sila k slovenski drami, kateri se nisem hotela izneveriti, ker: Povsod jc lepo, doma pa najlepše. S tem se slavnemu slovenskemu občinstvu priporočam, hvaležna mu za vsa odlikovanja.
Soiija Borštnikova.
Izvid g. dr. M. Gala, preglednega zdravnika, zvez združenih bolniških blagajn na Dunaju.
G. I. Serravallo
Trst.
Najtoplejšo zahvalo za poskušnjo vašega izbornega Serravallovega kina vina z železom, ki sem ga sam uporabil po težki influenci, dolgoletni rekonva-lescentni dyspepsiji in katerega izbo-ren učinek vam rad potrjujem.
Dunaj, dne 11. oktobra 1907.
Dr. M. Gal.
TBŽNE CIENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 12. januarja.
Pšenica za april 1910.....14-36
Pšenica za maj 1910......14*15
Pšenica za okt. 1910 .....	12 —
Rž za april 1910.......9 99
Oves za april 1910......7'78
Koruza za maj 1910 . .....	670 Efektiv: zdržno.
Sprejme se
59 3-1
ospodlčna
v loterijo in glav. trafiko v Radovljici.
POSTELJNO VLAGO
Odstranitev takoj. Starost in spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod nHesculap", Regens-burg, Bavarsko.	28 30-1
pozor!
Opozarjam tem potom vsakogar, naj mojemu sinu Viktorju Kor-sika na moje ime ne da ne denarja ne kake druge vrednosti, ker jaz zanj nisem plačnik. 95 2—1
Alojzij Korsika,
hišni posestnik, trgovec s semeni cvetlicami, Ljubliana.

Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Leopold Armič
nadučitelj-vodja III. mestne deške ljudske šole itd.
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob 8. uri zjutraj v 68. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gospodska ulica št. 6 na tukajšnje pokopališče k sv. Križu. Sv. maše se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pokojnika priporočamo blagemu spominu.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1910.	96 1-1
Marija Armič
soproga.
Evgen, Milka, Stanko in Mira	Dominik in Josin
otroci.	brata-
Ivanka in Justina
sestri.
Poslano.*)
Zadnje mesece godilo se mi je ravno tako, kakor našim slovenskim umetnikom slikarjem, ki brez dela ubijajo čas po gostilnah in kavarnah, ker
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovrno le v toliko, kolikor uoio-ča zakon.
UCiteljski zbor III. mestne slovenske ljudske šole javlja žalostno vest, da je preminil dne 12. t. m. po dolgi in mučni bolezni gospod
Leopold Armič
mestni nadučitelj in šolski vodja, imetnik kolajne za 40. vestno službovanje, meščan ljubljanski itd.
Pogreb se vrši dne 14. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Gosposka ul. št. 6. na pokopališče k sv. Križu. Blag mu spomin!
w	Učiteljski zbor.
Zlati Jubllel provincljalne prednice M. Terezije Heidrich.
Zlati jubilej rodovniškega življenja praznuje v sredo, dne 12. januarja, pre-častita mati Terezija Heidrich, uršu-linska provincijalna prednica v Ljubljani. Slavljenka je Ljubljančanka, hči čislane trgovske rodbine, seslra daleč znanega in obče spoštovanega laza-rista, prečastitega gospoda Karola Heidricha, ki je že leta 1004 obhajal zlati mašniški jubilej in gospe Josipine profesor Ž a k e 1 j. Izmed umrlih treh bratov pač še živi v svojih globoko zamišljenih, s finim čustvom, s krepkim vzletom izpeljanih glasbenih proizvodih komponist veličastnega »Jadranskega morja«, Anton Heidrich.
Mati Terezija, med petimi sestrami najmlajša, je rojena 8. junija i840, izpolni torej letos 70. leto, a je kljub častitljivi starosti, kljub mnogostranski odgovornosti še prav mladostnega nastopa, še bolj mladostnega srca. Dno 12. januarja 1860 je v ljubljanskem uršulinskem samostanu prejela redovno obleko in se 22. junija 1864. zavezala s slovesnimi obljubami. Dolgih 85 let je bila mati Terezija učiteljica vnanje uršulinske šole, lepo število ljubljanskih gospa in žen časti v njej svojo nekdanjo učiteljico. Sodba vseh učenk pa je le ena: »O kako dobra je bila mati Terezija!«
In bas ta dobrota, srčna plemenitost in prikupljiva pobožnost jo je dno 26. junija 1879 dvignila na važno, a odgovorno mesto voditeljice in vzgojiteljice samostanskih novink. Drag, morda najdražji ji je bil ta delokrog in lep in hvaležen. Mlada, vneta, idealna, po visokih ciljih hrepeneča srca je ime la v oblasti, zato jih je lahko vodila k Bogu. Novinke so častile v njej svoj vzor, ona pa se je pomlajala v mladost nem ognju svojih učenk.
Njej in njenim novinkam pač ni bil 14. september 1895, ko je bila prvič izvoljena za samostansko prednico, tako vesel dan kot drugim. Nasprotno! M. Terezijini skromnosti in ljubezni do samote je bila čast samostanske prednice križ, ki ji ga je naložila pokorščina na pomembni dan, na praznik povišanja sv. Križa, In križ je bil v resnici. Težki časi so bili, ko je postala mati Terezija prednica in še težjim je šla naproti. — Samostan je bil po potresu v materijalnih stiskah, pozneje se je začela reforma uršulin skega reda in Bog je hotel, da se je želji Rima izmed maloštevilnih avstrijskih samostanov odzval ljubljanski v osebi svoje prednice matere Terezije. Nove naredbe nalagajo nove dolžnosti, a mati Terezija jih je prevzela vdano, ker je otrok molitve, ker vidi in moli v vseh zgodah in nezgodah voljo božjo, jo ljubi, jo izpolnjuje. Marsikatera krepka roka ne bi bila izvedla tega, kar je dosegla slavljenka v devetih letih svojega priorata z milim vodstvom materinske ljubezni in krotkosti.
Dne 19. marca 1905 četrtič voljena, je ostala prednica samo eno leto, do 19. marca 1906. Ta dan je bila v Rimu imenovana za provincijalno prednico avstrijsko-ogrske provincijc, ki šteje žest redovnih hiš: Ljubljana, Škofja Loka, Gorica, Line; na Ogrskem pa Požun in Trnovo, s skupnim novicija-tom v Mekinjah. To povišanje priča o velikem zaupanju, ki je uživa mati Te-rezijtv na višjem mestu, priča pa še bolj o slavljenkinih krepostih. Uprav kot provincijalna prednica je pokazala svojo velikost in požrtvovalnost. V letih, ko si drugi zažele miru in počitka, mora podvojiti svojo delavnost. Dvakrat je, pokorna višjemu povelju, v redovnih zadevah potovala v Rim, meseca novembra 1900 in meseca maja 1907 o priliki slavnostne stoletnice, odkar je bila sv. Angela, ustanoviteljica uršu-linskega reda, proglašena za svetnico. V štirih letih, odkar je provincijalna prednica — 1. 1909. je. bila imenovana vdrugič — je že trikrat obiskala podrejene ji redovne hiše. Da so ta potovanja zanjo težavna, tembolj ko izza mladih let ni prestopila ozkih mej samostanskega obzidja, da so take vizi-tacije naporne, je samoobsebi umevno. In vendar, mati Terezija, ki ljubi samoto in tesno občevanje z Bogom, se zna ravno tako prilagoditi vsem razmeram družabnega življenja, njena nežna ljubeznivost in prijaznost jo udomačita povsod. Spretno in naglo, brez nepotrebnih besed, rešuje samostanske zadeve, pogled k Bogu in toplo srce do podložnih sta ji v tem oziru nagla in zanesljiva svetovalca.
Posebno pozornost oln-ača in jo tnora obračati novicijatu v Mekinjah, ki je pod njenim neposrednim vodstvom. Sploh pa jo mekinjski samostan otrok njeno skrbi njene posebne ljubezni, saj mu jc ona z mnogimi materi-
jalnimi in duševnimi žrtvami leta 190:2 dala življenje.
Dobrotni Bog pa, ki jo povišal slav-ljenko, ker je ponižna, naj osladi večer njenega življenja z zavestjo izpolnjeno težke dolžnosti; ko pa zašije nebeško jutro, naj ji oznani zlati dan večnega plačila — v Bogu.
Na jubilejni predvečer je došlo slavljenki dragoceno darilo sv. očeta Pija X., mašni kelih s pateno in brzojavka nastopne vsebine:
Ob petdesetletnici Vaše redovne preobleke podeli sv. Oče iz polnosti srca svoj apostolski blagoslov. (Kardinal Merry del Val. Danes zjutraj se je vršila prekrasna cerkvena slavnost, ki jo je blagovolil opraviti presvitli gospod knezo-škof dr. Anton B o n a v e n t u r a Jeglič. V njegove roke je slavljenka iznova položila svoje redovne obljube.
Po sv. maši pa je presvitli vladika v vznesenih besedah čestital srečni jubilantinji v konventni dvorani.
C. kr. deželni šolski svet je vsem učnim zavodom uršulinske šole dovolil, da je 12. januarja pouka prost dan.
Novice iz Beneške Slovenije.
Grozna nesreča se je pripetila pri zgradbi šentpeterskega vodovoda, ki se ravnokar dovršuje in bo stal občino čez dvesto tisoč lir. Delo bi bilo že iz-gotovljeno, da se ni zakasnilo radi trdega skalnatega sveta ob Nadiži. Razstreljevanja je bilo veliko, a brez nesreč in samo na koncu je delo zahtevalo žrtev. Po neprevidnosti in pomoti pri naštevanju sproženih strelov se je delavec Anton Dorbolo iz Vrha prehitro približal k rovom. V tem pa se je nenadoma sprožil zaostali strel uprav pred nesrečnežem. Razstreljeno kamenje je ubogega delavca tako raz-mesarilo, da je v strašnih bolečinah na mestu izdihnil. Bil jc krepak, splošno priljubljen mož, oče štirih otrok. Nekoč je svoje življenje zastavil, da reši nekega starega moža iz deročih valov hudo narasle Nadiže ter jo. bil zato tudi odlikovan s častno svetinjo. Nesreča je vse pretresla in užalostila. Pogreba se je udeležilo ogromno število Nadižcev. Na pokopališču sta govorila župan šentpeterski dr. Kukovac. in pa neki profesor lokalnih normalk, laški oba seveda. No, pa naj ubogi pokojnik po slovenski v Bogu počiva!
ČČ. pp. Kitak in Zdravlič iz Ljubljane, oziroma Celja, sta zopet na misi-jonih med beneškimi Slovenci. Patri lazaristi so velika sreča za naše Slovence, katerim so se tako priljubili, da bolj ni mogoče. Pa tudi oni jim vračajo milo za dobro. Eni z misijoni na mestu, pater dr. Nastran s pošiljanjem vsako-jakih molitvenih, podučnih in pošteno zabavnih knjig povspešujejo krščansko življenje med našim ljudstvom, ki je z vsemi svojimi slabostmi vendar precej nagnjeno k dobremu. Hvala bogo-ljubnim in odličnim apostolom, hvala pa tudi našim duhovnikom, ki jih s tako skrbjo kličejo med ljudstvo!
Petnajst obtoženih skupnega tihotapstva bo kmalu sedelo na sodni klopi v Vidmu, ker so čez mejo pri Robiču vtihotapili veliko sladkorja in drugega eolnini podvrženega blaga iz Avstrije. Med njimi jc tudi znani gostilničar in štacunar iz Šentpetra.
Novega nadškofa dobi videmska nadškofija v osebi vlč. mons. Anastazija Ropi iz Pavije (Lombardija). Mlad in modernega zdravo-krščanskega duha poln dostojanstvenik mnogo obeta v marsičem zastareli nadškofiji. Nadejamo se, da bo — videmski Jeglič. Naj-brže on ne ve še, da ima 40 tisoč Slovencev pod svojo cerkveno oblastjo.
V Vidmu zaprta sta bila Anton in Andrej Korinčič iz Kobarida (Primorsko), ker sta imela pri sebi vsak svoj vsakdanji nož. Nepreviclneža namreč nista vedela za novo laško postavo, ki prepoveduje žepne nože, dolge več kot štiri cm. Bodi v svarilo drugim!
Voditelj v bogoslovnih vedah.
Bogoslovska znanost je zlasti v novejšem času tesno zvezana z napredkom katoliške cerkve in krščanskega življenja. Slovenci smo torej lahko ponosni, da imamo svojo bogoslovsko-znanstveno revijo »Voditelja«, ki jc letos nastopil že XIII. letnik. Zgodovina »Voditelja« jo v najožji zvezi z imenom vsestranko delavnega in učenega prof. dr. F. K o v a č i č a; urejeval ga je celih 12 let in zanj napisal celo vrsto najrazličnejših Člankov; lahko rečemo, da brez njega ne bi še imeli ali pa no bi več imeli »Voditelja«. Prepričani smo, da bodo merodajni krogi znali ceniti velike zaslugo, ki si jih jo pridobil za bogoslovsko vedo in torej tudi zn cerkev, Lansko leto je dobil za uredništvo
vrednega naslednika v osebi prof. dr. F. Lukmana.
V starejših letnikih »Voditelja« smo nekoliko pogrešali razprav o aktualnih bogoslovskih vprašanjih; v zadnjih letnikih se pa o tem nikakor ne moremo pritoževati. V 1. letošnji številki je dokončan članek o m o n o -t e i z m u pri Izraelcih, torej o enem izmed najaktualnejših svetopisemskih vprašanj. Aktualen je članek »Veto ali exclusiva pri volitvi papeža«; članek se bode še nadaljeval. Mnogo zanimanja je zbudil članek o vzhodnem cerkvenem vprašanju, ki postaja vedno aktualnejše. Temu vprašanju je začel »Voditelj« posvečevati še prav posebno pozornost; vsaka številka prinaša pregled cerkvenega življenja na vzhodu, sestavljen na podlagi prvih in najzanesljivejših virov, letos ima še novo rubriko »Delo za zedi-njenje«, kjer prinaša izredno zanimive glasove pravoslavnega časopisja o velc-hradskem shodu. Sedaj, ko vzhodne cerkvene razmere zbujajo toliko pozornosti, ko se je tudi naše ljudstvo začelo zanimati za. vzhodno cerkev in za »Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda«, bode »Voditelj« s tem gotovo jako ustregel slovenski duhovščini. —- Vsaka številka rešuje raznovrstna praktična vprašanja iz duhovnega pastirstva; letos obeta, da se bode v tem oziru še iz popolnil. Skratka, »Voditelj« se lahko meri s prvimi tujimi bogoslovskimi revijami, in ker se vedno ozira na naše razmere, zato ga ne more nadomestiti nobena tuja revija podobne vrste. Naj bi torej med naročniki »Voditelja« ne pogrešali nobenega slovenskega duhovnika. Naročnina (5 K) je tako nizka, da se čudimo, kako se more »Voditelj« ž njo vzdrževati.	X.
r1
sl3s

r
P. Košak
restavracija, Ljubljana
Prešernova ulica 9 (poleo glavne pošte)
priporoča svoja čisto naravna oina kakor: 6 let starega Liatoinerčana.
5 let starega Siloanca (v boteljah), stara kranjska trta, pristen CUiČeh iz slovečih goric „Gadova peč", odlikovan na razstavi v Novem mestu, ter razne druge vrste.
Izborna meščanska kuhinja.

Žsnitna ponudba.
Organist in pevovodja, 32 let star, samec, službujoč na veliki župniji z zelo dobro plačo, se želi v svrho ženitve seznaniti z go-spico iz dobre in poštene krščanske rodbine v starosti 20 do 30 let, neomadeževa-nega življenja, ki naj bi bila dobro izvežbana pevka-sopranistinja, če ne drugače tudi al-tistinja, izvežbana šivilja in kuharica, ter varčna gospodinja. Želeti jc, da bi imela, ako mogoče, precejšnjo doto in vsaj nekaj premoženja. Le edino resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo doposlati pod naslovom: Ženitna ponudba P. S. št. 222 na upravništvo »Slovenca*. Tajnost strogo zajamčena.
58 3-1

! Na prodaj jc pod zelo ugodnimi pogoji
z vrtom
• in vsemi pritiklinami. — Natančneje se poizve ; v Rožni dolini, cesta 5, št. 154. 49 3 i
i--—
i	S 1. februarijem se odda
i
stanovanje
s 4 sobami in pritiklinami. Stanarina 700 K. 12	Kje, pove uprava lista. 3—1
Gospodarsko društvo
Bermu, pošta Pazin, (Istra).
posreduje brezplačno pri prodaji
irilPI5? sv°j'h udov- Cena je nizka. Vino V 1I&& jG bele, rudeče in črne boje; ka-
kovost izborna.
(2983 1)
ad človek
kateri je vsled bolne noge navezan na sobo, prosi, proti malemu plačilu, za kako pisarniško delo na domu. Naslov pove iz pri-23 jaznosti upravništvo »Slovenca« 3_i
Vefoslav tflofutar
c. davčni oficijal
jVlartca tflofutctr roj. žorfa-va poročena.
Zidanmosi-Smodeče, dne t2. prosinca 1510.
90 1-1
Vinko Peter
Kranj Jarše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
Naročila se sprejemajo v obeh skladiščili in tudi v Ljubljani* Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KAREL HlEfiLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik tordke Lanrenčič & Domiceli, žitna frpoina. 3-1
„ 1 SVsVftoata
S*.	V>
Ivan Jax in S
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
| Kolesa "iz prTnT tovarn Avstrije : Diirkopp, Styria CPuoli), Waffenrad.

Šivalni stroj
izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno.
: Ad ter Je vi : pisalsii stroji.
Ceniki sasSc na n fra ■IRUl

Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Mayer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. ===== Banka in menjalnica. =====
Mamifakfurna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
z lepo pisavo se sprejme $ako|. — Sfle-seEsia plača 90 K. — Akceptirani gospodični se povrne vožnja za III. razred do Prage. Ponudbe naj se pošiljajo na WysJr0UD touarira hranši Praga lilll. 3729 5-1
CCS" Išče se v najem ISO dobro idoča
v bližini Ljubljane. — Več se izve Streliška ulica št. 2, Ljubljana._86 2 1
FR.S
Domača elektrotehnična obrt M elektrotehnik
f| Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt
slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moten!
2139	Velespoštovanjem	(1)
FR.Sm, domača elektrotehnična obrt Ljubljana
Gradišče štev. 17.
Zlate mtinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
najbolj. ko*m.	~
i (stil.	"
stvo ^^
O. Setfdl ""Ljubljana, Spital.-Sti!tar. nI 1

I
vsak dan

£
4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju.	3281
St. 734/pr.
Razpis.
63 3-1
Pri kranjskem deželnem stavbinskem uradu je popolniti več mest

urin ni m

s prejemki VI., oziroma VII. plačilnega razreda, ki so enaki prejemkom IX., oziroma X. činovnega razreda državnih uradnikov.
Tudi se sprejmo stavbinski praktikantje z adjutom letnih 1600 K.
Za napominana službena mesta se zahteva dovršitev tehniških študij in izpitov, kakršni so potrebni za sprejem na enako mesto v državni stavbinski službi.
Prosilci za eno razpisanih služb predlože naj svoje s krstnim listom ter z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 15. februarja 1910
podpisanemu deželnemu odboru in sicer oni prosilci, ki so že v kaki javni službi, potom
predpostavljenega oblastva.	.	,
V prošnjah je izrečno omeniti, če in kako je prosilec zadostil vojaški službeni
dolžnosti.	»% »
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 5. januarja 1910.	_
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencem.
r. Iglic
£jubljana, jjgM 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in trakov z napisi.
Zunanja navočila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene ta konkurence! -
Proda se po nizki ceni
bencinmotor
(tovarne F. Renaner), komaj tri leta rabljen. Ima moči za 10 konjskih sil. Pripraven za mlin ali žago. Obenem se proda tudi
mrežna žaga
(vollgater.) 60 cm široka. Natančneja pojas* nila daje J. Hribar, pošta Izlake, Zagorje 81	ob Savi.	3-1
St. 19.740.
Razpis.
61 3-1
Ker svojo glavno trgovino Mestni trg št. 19 s 1. februarjem opustim in isto v Gorico, Šolska ulica št. 6
premestim, prodam vso svojo trgovsko opravo po jako ugodni ceni, ter opozarjam reflektante na to res ugodno priliko.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno naznanjam, da bodem
od dne 1. februarja naprej v Ljubljani trgovino imel
samo na lurčtfevem trgu
,Pri Planinki'
katero bodem znatno povečal in založil. Do 1. februarja pa prodajam v moji glavni trgovini Mestni trg št. 19
vso blago pod tvorniško ceno.
Engelbert Skušek.
5.700 1.300
Za zgradbo:
1.	10 kapnie v občini Velika vas, okraj Kamnik, na 19.760 K
2.	novega reservarja pri obstoječem vodovodu v Strmici, občina Postojna, na . ........• • 6.760 „
3.	napajališča v Volčah, občina Košana, okraj Postojna, na............. • • • * •
4.	vodnjaka v Gozdu, občina Križe pri Tržiču, na .
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali nadplačila na jednotne cene proračuna v odstotkih, naj se predlože do
12. februarja 1910 ob 12 tih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.	j^^Io«
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je
zapečatene z nadpisom:
Ponudba za prevzetje gradbe
1.	10 kapnic v občini Velika vas, okraj Kamnik,	_
2.	novega reservarja pri obstoječem vodovodu v Strmici, občina Postojna,
3.	napajališča v Volčah, občina Košana, okraj Postojna,
4.	vodnjaka v gozdu, občina Križe pri Tržiču.
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje P° VSEj SS^tSA^rf^dSŠp^e reservarja v Strmici izrečno izjaviti, od
kjC ^ ^Razven"tega* je^odati Kij še 5> stavbnih stroškov v gotovini ali pa
v Dupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzm ceni.	____
P Za vsako posamezno gradbo je vložiti posebno ponudbo in priložiti poseben vadij. Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino nonudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo P° Načrtiproračuni in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu
v navadnih uradnih urah.
Spiritovi sodi
od finega špirita od 600 do 800 litrov in
vinski hrastovi sodi »S
zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner & Co., Ljubljana
295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i)
pri .Mariji Pomagal'
IVI. LEUSTEK
jj Ljubljana, Resljeua cesta 1
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
~ "	......ugod. okusa, lahko
prebavljivo. Mala
______________, večja 2 K.
Tanno-chmin tinktura za lase, SffiSS
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Meiusine ustna in zobna voda SSC
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. ijj razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
najbolj pripravno, pristn
Dorševo med. ribie olje
steklenica 1 K, večjs
Sprejme se v
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 5. januarja 1910.
fako| za mešano delo pri
p. Milanu poljanšk
Dolenji Logatec.
57 3-1
podružnice 1 ynMianska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva niica 2
V JI _ M.	D	-—1- «■	______________ _______ i i/ 41. AnnK X /1 rti Hnli
S pi je t, Celovec Serajevo, Trst

. DelnISka glavnica K S,000.000.
izdajatelj: Dr. Ignacij Zitolk.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistih
Tisk: »Katoliške TIskarne«.

Podružnice
Spljet, Celovec, Serajevo, Trst
- Rezervni zaklad -K 350.000.
•Odgovorni urednik: Ivan Štele.