Po poŠti prejeman: za telo leto naprej 26 K — b pol leta „ 13 „ — „ eetrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — „ '•etrt , , 6 , - , mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« »prejema upravništvo v Katol Tiskarni. Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaca pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 204. V Ljubljani, v četrtek 6. septembra 1900. Letnik XXVIII. Zagreb Ljubljani. Najlepši pozdrav zborovavcem našega slovenskega katoliškega shoda prihaja iz kraljevega Zagreb - grada Pod katoliškim imenom zbrani naši prekosotelski bratje so navdušeno pozdravljali ob kat. shodu navzoče naše rojake, pred vsemi vzornika južno slovenske katoliške ideje, ljubljanskega škofa. Zdelo se je, da je zaspalo katolištvo med našimi brati, da se je izgubilo zaupanje v njegovo životvorno moč. Ovenčani Zagreb in v njem zbrani cvet hrvatskega naroda: potomci starih za dom v stoletnih bojih iz-kušanih rodbin, najodličnejši zastopniki vede in umetelnosti, prvi meščani hrvatskih mest, venec hrvatskega duhovništva iz vseh krajev trojedne kraljevine pod vodstvom svojih vrlih škofov s sivim starčkom, jubilarjem Josipom Jurijem na čelu — nam kličejo, da ni umrla ideja, ki je zvarila Zvonimirovo kraljestvo, ki je kremenila naš jug, da si je izvojeval v stolet. bojih »krst častni« in ž njim svoj obstoj. Hrvatstvo in katolištvo, ali da rečemo drugače : južno Slovenstvo in katolištvo sta obnavljali te dni v Zagrebu svojo neporušno zvezo. Djakovski častiti starec, s čegar po celi Evropi slovečim imenom slovi tudi južno Slovenstvo, je po 50 letih, kar mu mitra diči častitljivo glavo, z veseljem lahko gledal na svoje delo in poln najlepših nadej je zrl ob katoliškem shodu na svoj narod, ki ga je tako slavno spremljal od njegovega preporoda do konca 19 veka, in blagoslavljal ga je za delo in boje, ki mu jih prinese 20. vek. Južno slovenski in katoliški ideji je bilo posvečeno njegovo življenje. Lepšega vezila mu ob njegovem jubileju ni mogel dati njegov narod, nego da je po najznamenitejših svojih sinovih slovesno pokazal, da to idejo v celem njenem obsegu umeva, da jo ljubi kot zenico svojega očesa, da jo hoče gojiti v zunanjem, pa tudi v notranjem življenju, da je pripravljen darovati zanjo vse, tudi kri in življenje. Naš slovenski katoliški shod bo nadaljevanje hrvatskemu. Posestrima kraljevi zagrebški prestolnici Ljubljana bo zastopnike enega dela istega naroda, ki je zboroval te dni v Zagrebu, vsprejela v svojo sredo, da se tu posvetuje prav o tisti zadevi, ki je razgibala hrvatski shod, o tem namreč, kako si vtrdi temelj svojemu obstoju, pogoj svojemu napredku, zagotovilo boljše bodočnosti — navdušenje za svojo sveto katoliško vero. Ravno tisti narod; ravno tisti namen 1 A pač bo na shodu drugačno lice. Ko slovenski katoličani zovejo v posvete, se zastonj oziraš po možeh staroslavnih imen. Nimamo jih. Malo številce, kar jih je ostalo med nami, so tujega mišljenja, tuji zemlji, ki jih je rodila, tuji narodu, ki jih je vzro-dil. Zastonj se oziraš po tistih, ki so iz naroda izišli in ob njegovi pomoči pohajali v daljna mesta učit se za razne omikane stanove. Večina jih je došla drugačnih domu, nego so odšli. Tujci slovenskemu narodnemu duhu so se vračali in z napadi na narodove svetinje vračujejo, kar bo prejeli od njega. Imamo pač tudi med njimi mož, ki so ohranili srce za vse slovenske vzore; malo jih je sicer, a njihova duševna moč je višji nego njihovo število. A če jih tudi katoliški shod najde le malo navdušenih za njegove svete namene, pa nam v čili četi katoliških akademikov zori zora lepšega dneva. Na hrvatski katoliški shod niso vabili kmečkega ljudstva, ker se je inteligence toliko zglasilo, da je napolnila vse za zborovanje namenjene prostore. Tako so javljali naši hrvatski bratje. Pri nas bo drugače! Naš priprosti mož in njegov duhovnik sta zborovavca našega katoliškega shoda. A naš priprosti mož — naš kmet, rokodelec, delavec — tako smemo s ponosom reči — umeva svoje katoliško slovensko stališče tako v živo, tako zaresno, da je tudi potomec slavne plemske rodbine, da je tudi učenjak in veleobrtnik bolje umevati ne more. Gro-fovskih kron, z visokimi redovi odičenih prsij, blestečih uniforem ne bo kaj ob našem shodu. Pač pa bodo zastopniki našega ljudstva iz vseh krajev, bistrega, s katoliško-slovensko idejo prepojenega naroda, gorkega srca, plamtečega navdušenja. In ob tem narodu, čegar zastopniki bodd svoje žuljave desnice dvigali v prisego za Kristusovo go-spodstvo nad nami, ne todeiuo pogrešali ničesar I Katoliški shod v Zagrebu. Zagreb, 4. sept, Drugi dan I. hrvatskega katol. shoda. Zjutraj ob 8. uri je bila tiha sv. maša v stolnici. Ob 9. uri so začeli zborovati odseki v štirih sobanah zagrebškega vseučilišča. Dvorane polne, zanimanje za resolucije živahno. Večkrat so se govorniki v debati sklicavali na I. slov. kat. shod. Ob l/, 4. uri se je vršil slovesen sprevod s sv. R. T. iz cerkve sester milosrdnic po Gundoličevi ulici in nazaj. Sprevod je vodil nadškof serajevski, dr. Stadler. Ves Zagreb je bil po koncu. V sprevodu so bila zastopana razna kat. društva : delavsko, rokod. (zanatlijsko) itd. z veteransko godbo na čelu. Za Najsvetejšim so stopali člani predsedstva I. kat. sestanka grof Kulmer itd. Sprevod, uprizorjen v zadnjem trenutku, je napravil najboljši utisek. Mestnega zastopa pa ni bilo nikjer, niti pri sprevodu niti pri sinočnji, niti pri današnji slavnostni seji. Druga javna seja. Ob V,6. uri otvori zborovanje grof M. Kulmer s krščanskim pozdravom »Hvaljen Isus« ter da besedo drž. in dež. poslancu g. vodji P o v š e t u , kateri burno in bučno pozdravljen, z iskrenimi besedami pozdravi kat. Hrvate v ime pripravljalnega odbora za »II. slov. kat. shod v Ljubljani«, naglašujoč : Mili bratje Hrvatje! Naročeno mi je, da vas pozdravim. Naš narod slovenski z vami jednako čuti in misli. Naša kri — vaša kri! (Burno odobravanje). Ista nas je mati rodila i isto nam je geslo. Slovenci in Hrvatje, najbližji si bratje, hočemo braniti svojo zastavo, pod kojo se vojujemo, ohraniti hočemo svojo narodnost in vero. Vso za vero in domovino, vse za vladarja in Boga ! To je naše geslo, in to bodi i vašo. Zgodovina nam kaže, da je naš slovensko hrvatski narod bil branitelj svoje domovine in svojih vladarjev. To je, s čimur se moremo po našati. Dva brata, narod slovenski in hrvatski, zavedata se svoje katoliške vere. Stoletna zgodovina je nam dala častni naziv »antemurale christianitatis«, in to je zasluženo ime, ker osobito hrvatski narod je prelil mnogo krvi za svojo vero. I drugi narodi nam morajo to priznati. Za nas Slovence, ki smo najbližji vam bratje, je prvo geslo ; da branimo sv. vero in svojo narodnost, kakor na* je učil nepozabni naš vladika Slomšek. (Burno odobravanje. Slava Slom-šeku!) Njegov lOOletni rojstveni dan smo mi skupno z vami nedavno slovesno praznovali. Hudi so časi, v katerih živimo, dragi bratje ! Na vseh koncih in krajih pojavljajo se poskusi, da razrušijo temelje družabnega reda. V časopisju in govoru se trudijo naši nasprotniki, da krščanskim narodom iztrgajo iz srca vero v Boga, zaupanje v sv. križ A naš slovensko-hrvatski narod mora biti uver-jen, da je edino v sv. križu bila naša rešitev in je tudi zagotovilo boljše bodočnosti. Zbrali ste se na delo za sv. vero, da jo učvrstite v milem nam narodu hrvatskem. I mi smo prišli k vam, da se veselimo z vami ob tem delu. Vaša sreča je naša sreča, vaš spas je naš spas, vaša moč je naša moč! (Burno in dolgotrajno odobravanje). Vaša moč podpira in poživlja tudi nas uboge Slovence v težkem boju za naš narodni obstanek. Zato smo prišli, da se vam zahvalimo in vam iz srca čestitamo: Srečen ti, narod hrvatski, ki imaš tako uzorne in inteligentne sinove, ki hočejo delati za sv. vero in svojo hrvatsko domovino. Dokler imaš, narod hrvatski, take sinove, sigurna je tvoja bodočnost. In vam se pri tem delu pridružujemo i mi Slovenci ter izjavljamo pred celim svetom, da smo ponosni sinovi katol. cerkve. Sv. križ je najlepši znak, pod katerim se Hrvatje in Slovenci zbirajo za obrambo svojih svetinj. Da tako ostane, to čuvaj ljubi Bog ! Vsemogočni blagoslovi vaše začeto delo, da obrodi najlepše sadove v korist in srečo milega in od nas Slovencev toliko ljubljenega naroda hrvatskega. (Navdušeno odobravanje in ploskanje.) Sploh prirejajo Hrvatje nam Slovencem, kjerkoli se prikažemo, manjše ali večje ovacije, kakor na pr. pri čitanju brzojavk iz Ljubljane, Bleda, Novega mesta itd. Nato nastopi nadbiskup dr. Stadler. Kakor vse kaže, je on za Strossmayerjem največji ljubljenec hrvatskega naroda. Dolgo mu burno ploskanje in pozdravljanje zbranega občinstva ni pustilo niti govoriti. Govor je bil prekrasen, njega vtisek mora ostati L i S T E K. Na božjo pot in razstavo. v. L u r d, 13. avg. Od Lyona do Lurda. V vagonu se seznanimo z dvema ame-rikanskima duhovnikoma, doma z Vestfal-skega, potojočima v Lurd. Nista ravno hva lila Avstrijcev, vzlasti radi zakonov ne, pač pa sta dala Slovencem častno izjemo. Po sebna častilca sta bila Friderika Baraga _ našega svetnika. Toda kmalu pridemo do postaje Bellegarde in tu se je vršila revizija. Ni bilo hudega. Mene je le vprašal, ali imam kaj kave v kovčku — in odšli smo nazaj v voz. Zvečer pa dojdemo v Ly o n, prvo francosko mesto za Parizom. Ustavimo se v hotelu »de Rome«. Mesto ima skoro pol milijona prebivalcev, 400 do 500 svilnih tovaren, od katerih se živi 800.000 ljudij. Lepa jo lega mesta ob dveh rekah, Rone in Saone, impozantne so ulice in nasadi, divni vodovodi in spomeniki, bli-ščeče prodajalnico — res veliko mesto. V ne- deljo zjutraj je bilo, a na trgu je bila živahna trgovina, nekdo je na voglu mostu celo šurke hranil v steklenici in jih spuščal po tleh dokazujoč, kako šurki beže pred tekočino, katero on prodaja zoper šurke. Argumentum acl hominem ! Tudi zidarje smo videli delati. Na brodu Saone pa so lovili ribe na trnek. Fijakarji imajo dvokolnice za kočije, za streho pa kineškim solnčnikom podobne tkanine. Lyon slovi kot drugo mesto za Parizom glede števila mučenikov. Škof sv. Irenej je umrl z 19.000 svojimi ovčicami za sv. vero, kakor pove napis v cerkvi sv. Ireneja. V Lyonu je tudi sedež društva za razširjenje sv. vere. Sv. Bonaventura jo tu umrl, sv. Vincencij Pavi. je tu pokopan, sv. Frančišek Sal. je tu dolgo časa živel. Veličastna je ka-tedralka sv. Janeza (Saint Jean) ob Saoni, podobna tej v Friburgu in Genevi. Ima v notranjščini osem slopov z osmimi stebrovi, nad loki, ki vežejo stope, so galerije, nad temi visoka slikana gotiška okna. Med slopi so zlati leščenci, na slavoloku in prvih stranskih kapelah orjaške rozete. Ob fasadi so trije portali, nad portali v sredi rozeta, na straneh uri, ob voglih zvonika. Krona vseh cerkva pa je cerkev »Notre Dame de Fourvieres« (forum vetus), na mestu starega foruma. Pride se od Saone po spenjači ali pa peš na grič v četrt ure. Stara kapela s čudodelno podobo Marije je stara že nad 1000 let in Lyonci imajo do nje posebno zaupanje, kar svedoči polna kapela samih votivnih tablic. Ko je 1. 1643 kuga razsajala, so ustanovili vsi Iyonski kupci v kapeli večno sv. mašo in nadškof še zdaj o tej priliki 18. sept.) slovesno na terasi podeli blagoslov. In res od tedaj ni bilo še nalezljive bolezni v Lyonu. — Ko so 1. 1870 nemške armade tudi Lyonu pretile, zaobljubili so Lyonci zidati novo cevkev na čast Materi božji, ako jih nebeška kraljica obvaruje. L 1872 postavili so vogelni kameri in še zdaj ni do cela dovršena. St;da je 50 milijonov frankov. Svod nosijo stebri iz sivega savojskega marmorja, po stropu in stenah so sami mozaiki, zlatitve, slike, gotiška rebra, beli ka-piteli in baze. Stene so oblečene v pritličji z rjavimi marmornatimi ploščami, okrog in okrog vedejo kamniti hodniki. O spovedni-cah moram opomniti, da gleda spovedenec v zid, ne v sp jvcdnico, kar je sploh na Francoskem. Apsida ima krasno galerijo od zunaj in dva stolpa; tudi fasada im* dva stolpa, spredaj štiri celotne granatne stebre, do 8 metrov visoke, nad vratmi v reliefu 4 znake evangelistov, nad temi osem angelov in nad njimi sliko, ki predstavlja Marijo. Od desne prihaja škof z množico ljudij in z darom v roki, od leve pa škof s cerkvijo, za njim stoji inžener z načrtom in za tem angel, z mečem v roki. — Na terasi leži velikansk lev, pod teraso pa se gre v kripto, ki je spet polna mogočnih stebrov, marmornatih plošč in bliščečih mozaikov. Z eno besedo : cerkev je zidana v modernem bizantinskem zlogu in kdor hoče videti, kaj je moderna cerkev, naj jo gre pogledat. Res stavba, ki popotnika očara. Tukaj gori je tudi lep razgled po celem mestu in okolici. Z visokega železnega stolpa (Observatoiro Gayj se vidi Monto Blanc in vse švicarske gore. Še en pogled na znamenito božjepotno cerkev in potem dalje, dalje — proti jugu. Peljali smo so skozi francoski vrt »Pro-vence«. Murve, oljke, trte se vrhte ob reki, kmetje pospravljajo žito s polja, mlatijo, orjo. — — Hiše imajo že laški tip, zidane iz neizbrisen. Pisatelj zlate knjige »Ljubimo Isusa Krista« ie govoril tudi tu o ljubezni do Jezusa Krihtusa, ki naj jo kat. Hrvatje pokažejo s slovesnim veroupovedanjem ob koncu 19. stoletja, da verujejo v božanstvo Jezusa Kristusa. Dvojni so sovražniki : eni ne puste, da bi bili Hrvati, drugi ne puste, da bi bili katoličani, a oboje hočejo biti po vzgledu starih Hrvatov, ki so šli v boj za svoje svetinje pod zastavo, ki je nosila večidel podobo Matere Božje z Jezusom. Presenetljivo, a tudi divno izvajanje govornikovo, da, kar je Hrvatska v dobi svojega obstanka prejela, je prejela vse od Jezusa Kristusa. Strogo logični in vendar tako prisrčni govor zasluži, da bi ga objavili v celoti. Ni dvomiti, da je visoki govornik vrgel v srca mnogo-brojnih poslužavcev iskre ljubezni božje, ki bodo plamtele dalje in dalje. Tret|a točka bi bil moral biti govor vseučiliščnega profesorja dr. Arnolda. A ker je ta obolel, govoril je namestu njega dr. I. Turčic, pripravniški učitelj v Petrinji. Primerjajoč načela moderne vzgoje s potrebami čas-i je prišel do zaključka, da more le dobra krščanska vzgoja usposobiti človeka za samostojno delo, kakoršno se dandanes zahteva od poedinca. Resolucije, v katerih ni nobenega polovičarstva, so bile Bprejete enoglasno. Zadnji govornik, dr. Kvaternik, uradnik pri lin. direkciji v Zagrebu, je govoril o krščanski ljubezni do bližnjega (cliaritas): vsa dela človekoljubja morajo biti storjena »Boga radi«, ne »sebe radi«. Sibal je moderne dobrodelne bazarje, plese itd. ter priporočal, naj bi se proučavalo, kako bi se bednemu narodu moglo koristiti karitativnim potom. Seje so se udeleževali zopet vsi biskupi, kakor včeraj, razven dr. J. Strossmaverja. Politični pregled. V Ljubljani, 6. septembra. Pro in contra razpustu držav nega zbora. Razpust državnega zbora je gotova stvar in v današnjem ministerskem svetu se redigira dotična objava in morda že tudi določi čas na nove volitve, ki se vrše po nekaterih virih že tekom osmih tednov. Pl. Koerber se ni znal drugače rešiti iz skrajno zamotanih parlamentarnih razmer. No, po dosedanjem parlamentu menda nihče ne bo potočil nobene solze, vendar se razun Schonererjancev, socijalnih demokratov in morda čeških radikalcev nihče ne veseli razpusta. Odločno proti razpustu so najprej Poljaki, to je oni del poljskega kluba, ki dobro ve, da se mu že davno majo tla pod nogami in da po novih volitvah ne bo cel prišel v dunajski parlament. Radikalna demokratična struja bo izpodmaknila stolce raznim žlahčičem, ki so sedaj „zastopali-' poljski narod. Radi tega se je vitez Jaworski predvčeranjim v naglici pripeljal na Dunaj in skušal odvrniti pretečo nevarnost. Kakor se kaže, mož ni dosti opravil. Poljaki, prva državo ohranjujoča stranka, so torej proti kvadrov, pokrite s koriti, z nizkimi strehami. Vendar vkljub rodovitnosti nedostaje dežja in vidijo se osmojena strnišča in golo kamenje. Rodovitna pa je zemlja. Med tem ko se v celi Nemčiji pridela kakih 5 milijonov hektolitrov vina, pridela se ga v južni Francoski čez 50 milijonov. Vozili smo se mimo starih gradov, ob živahnih mestih, prekoračili smo mesto V i e n n e, koder je pokopan Poncij Pilat, ki je živel tu v prognanstvu in se sam usmrtil, kakor pripoveduje Eusebij Judejski. Zrli smo grad A v i g n o n e, koder je zdaj vojašnica in koder so v 14. stoletju 70 let stolovali papeži. V Taraskonu se presedemo. Pravijo, da slove Taraskonke po svoji lepoti, da so vitke rasti, antičnega prolila in »zanimive bledice« Jaz nisem imel prilike, ne volje, da bi jih opažal. Pač pa smo se jezili nad judovsko železnico. Plačali smo za II. razred, a voziti smo se morali v III. razredu do Cette. V bližini Cette se že zagleda sredozemsko morje. Ravno luna je izhajala izza morja. Bil je to lep prizor. Dve uri smo ostali v Cette. Sprehajali smo se po morskem obrežju in strmeli nad razpustu. Ne odobravajo ga dalje v tem oziru njim sorodni veleposestniki bodisi konservativni, bodisi liberalni, a tudi nemška katoliška ljudska stranka bi rad* videla, & se kriza ne reši na tak način. Vesel torej razpusta razun radikalnih elementov nihče ne bo in tudi vlada sama sc ga bržkone ne veseli, ker se namreč nc bo mogla veseliti novega državnega zbora, ako bo res izvoljen po dosedanjem volilnem redu. Ako državna ladija že sedaj ni mogla naprej, bo v tem oziru še slabeje pozneje, ker se z novimi volitvami ne bo doseglo prav nič drugega nego da sc pomnože radikalni elementi. Vlada mora najti primerno sredstvo, da v prihodnjem parlamentu onemogoči obstrukcijo. Ali bo našla vlada v to svrho kako primerno sredstvo brez oktroiranja novega volilnega reda, je seveda drugo vprašanje. Mažari o krizi v Avstriji, Ministerski predsednik Szel se je udeležil v ponedeljek ministerskega posvetovanja na Dunaju ter tam izvedel, da je odbila avstrijskemu parlamentu poslednja ura in da je pričakovati nekajmesečne brezparlamentarne dobe v Avstriji. To pa Mažarom ni všeč. Neki budimpeštanski politik piše o tem sledeče: V smislu nagodbe iz leta 1867 se morajo vse važneje zadeve določiti in uravnati v obeh parlamentih. To vprašanje sedaj sicer še ni postalo tako aktuelno, ker so naj važneje skupne zadeve, ki zahtevajo legislato-rično rešitev, uravnane za daljšo dobo. Tako je do konca junija prihodnjega leta zagotovljena kvota, skupni proračun sta rešili delegaciji do konca prihodnjega leta, in tudi nagodbene predloge, v Avstriji sicer izdane potem cesarske naredbe, so že v veljavi. Vendar je še mnogo zadev, ki strogo rečeno ne spadajo mej skupne zadeve, ki pa morajo vendar biti obravnavane v obeh polovicah in ki nujno zahtevajo rešitve. Mej te spada pred vsem vojni zakon, čegar doba je že potekla in je le za jedno leto podaljšan, potem pa nameravano zvišanje rekrutnega kontingenta. Obe ti predlogi radi zmešnjav v Avstriji nista mogli priti do rešitve. — Iz navedenega se razvidi, da je prav za prav le vojna uprava, ki je bila najbolj proti razpustu državnega zbora. Mažari sami si bodo že znali pomagati. Obsodba župnika Volponija, o ka teri smo poročali pred nedavnim časom, je presenetila vse katoliške kroge, ko se je pojasnilo, kako je »poveličeval« umor kralja Umberta. Vso zadevo pojasnjuje sedaj po najboljših virih nemški katoliški list »Germ.« Župnik pri San Sebastianu, frančiškan, je bil obtožen, da je v neki gostilni v Via Appia zagovarjal umor kralja. Prvi je bil kot priča zaslišan inženir Jannetti. Govorili so tedaj, pravi priča, o znani »molitvi« kraljice Viktorije, in tedaj je rekel zatoženec : »Dobro je, da je papež prepovedal to molitev v cerkvi, kajti v cerkvenih zadevah je sv. oče jedini razsojevalec«, ter pripomnil dalje, da iz prevelike nebrzdane svobode izvirajo kot neizogibna posledica umor kralja in vsa druga grozovita dejanja ; tako je mo- ogromno množico sodov, zakaj Cette slovi po vinski kupčiji. Vozovi čez mostove ne ropočejo, zakaj mostovi so pokriti s pletenimi starimi vrvmi. Tu se spet poslovimo od živahnih Cette-janov in vlak nas odnese do Toulouse. Veliko, lepo mesto! Toda dalje pod Pireneje ! Tu je okolica prijazna. Travniki, ki jih je oko pogrešalo v Provence, imamo spet v izobilju, trta, murve, platane, akacije, jag-njeta in dično drevje se vrsti pod nami, polja orjejo na majhne kraje kakor na Gorenjskem, a brane ne poznajo. Vozovi so le na dveh kolesih, živina je lepa, pasoča se po travnikih. Pasejo pa črno oblečeni pastirji in pastirice tudi svinje in gosi po cele črede. — — Toda dalje. Naše srce hrepeni, naše oči so trudne. Ne mika nas več cvetoča narava, vleče nas druga, vzvišena misel, napolnuje nas s hrepenenjem in strahom, z veseljem in upanjem. — — — Že se ustavimo v Tarbesu, ki je sedež škofov, kateri ima v svoji škofiji največo božjo pot na svetu. — — Še par postajic, šo par streljajev in pred nami se pokaže — Lurd. rilec prav ravnal v smislu svojih načel. — Z izpovedjo te merodajne priče bi bila morala pravzaprav žo takoj tedaj vsa obtožba razpasti v nič. Toda framasoni so se potrudili še nadalje ter res dobili par mož, mej temi nekaj voznikov dvornega mesarja Spo-sitija, ki so baje čuli, da je frančiškan Vol-poni rekel: Bresci bi bil bolje storil, da je zavratno umoril kralja Umberta. Nič ni pomagalo, da so izjavili orožniki pod prisego, da se je obtoženec pritoževal nad odpravo smrtne kazni in rekel : »Ta zločinec je zaslužil vešala!«, kakor tudi ne, da je njegov zagovornik Jacoucci dokazoval, da je ravno nasprotno resnica in da je pater Volponi grajal le brezmejno svobodo, ki Be dovoljuje tem prekucuhom. Isto sta govorila že prej bivša ministra Colombo in Prinetti. Obtoženec je bil obsojen v osemmesečno ječo ter na 1000 lir denarne kazni. Obsojeni je vložil priziv. 47. kongres nemških katolikov se vrši leto* v Bonnu. Že prvi dan so oddali nad 3000 vstopnic. Prišli so udeleženci z vseh stranij Nemčije, posebno številno so pa zastopana razna dijaška društva ter katol. društva rokod. pomočnikov, ki so prihitela objednem proslavit 501etnico društva v Bonnu. Pozdravni in ustanovni shod se je vršil že v nedeljo zvečer, z glavnim delom se je pa pričelo v ponedeljek zjutraj. Predsednikom shoda je bil izvoljen profesor grof Praschma. Poleg raznih pozdravnih nagovorov se je mej nepopisnim navdušenjem prebralo papeževo pismo, s katerim se s posebnim veseljem pozdravlja letošnji shod nemških katolikov, ki je že 47. v Nemčiji. Odposlali sta se udanostni brzojavki soc. papežu in soc. cesarju, kakor je imenoval po pravici slavnostni govornik Leona XIII. in nemškega cesarja Viljem«. Huski car ne pride v Pariz. Pred včeraj smo poročali, da je došel na pariško razstavo ruski finančni minister Witte, ter že omenili, da morda vsled njegovega dohoda izostane obisk carja Nikolaja. In sedaj je car sam naznanil, da ga ne bo. Predsednik Loubet je namreč prejel iz rok ruskega poslanika red sv. Andreja in naslednje prisrčno pismo ruskega carja : »Veseli me prav posebno, da Vam morem podati ta dokaz svojega spoštovanja v času, ko je mej Francijo in Rusijo tako srečno dognano popolno sporazumljenje, ki tako ugodno vpliva ne samo na direktne interese, marveč tudi za ohranjenje splošnega miru, ki je nam vsem tako pri srcu. Obžalujem le, da jaz in ca-rinja ne moreva sedaj obiskati razstave. Toda v daljavi, kakor tudi v bližini se pridružujeva vsemu, kar se tiče Francije, in z zadoščenjem čujeva o vsem, kar pripomore Franciji do slave in prospeha.« — Umevno, da se izražajo francoski listi zelo simpatično. S tem carjevim činom, pravijo listi, se je z nova utrdila prijateljska vez, ki veže Francijo in Rusijo. Seveda vse obžaluje, da Pariz ne bo mogel vsprejeti v svoji sredi toliko ljubega zaveznika. Položaj Amerikanov na Filipinih je skrajno neugoden in pač zadosten vzrok, da se Zvezne države severoameriške ne udeležujejo akcije v Kini, kakor je bilo pričakovati. Iz poročila, ki ga je poslal višji general Mac Artur o dogodkih zadnjih dnij, je razvidno, da je v tednu od 25. julija do 2. avgusta 55 ameriških vojakov na Filipinih umrlo vsled bolezni, 4835 jih leži v raznih bolnicah, še večje število je še sicer nezmožnih za vojsko, ki jih pa radi pomanjkanja prostora ni mogoče sprejeti v bolnice. Pa tudi vojaške kaznilnice so prenapolnjene in z vsako ladijo odpošljejo večje število slaboumnih ali obsojenih iz Manile. Disciplinarno je kaznovanih toliko vojakov, da treba mnoge osloboditi pred dosluženo kaznijo, ker primanjkuje prostora za druge. — Krasne razmere res in vlada se je gotovo že desetkrat pokesala, da si je nakopala to nadlogo. Dopisi. Iz šaleške doline. (Odkritje spominske plošče dr. Josipa Kranjca v Škalah dne 2. septembra) Na prijaznem hribčeku v Škalah še ni bilo take slovesnosti, kakor je bila pretečeno nedeljo, sejmišču t. j. prostor pred cerkvijo, ki je obleklo prazniško obleko, je bilo skoraj premalo, da bi sprejelo množico ljudstva od blizu in daleč. Sodelujoča društva iz Celja in druge mile goste so že velenjski Slovenci prav prisrčno sprejeli; tudi velenjski renegati so to storili, a po svoji šegi — metali so gnila jajca. Pri vhodu na slavnostni prostor jo bil zbran škalski občinski odbor, kjer je župan drage goste navdušeno pozdravil. Goste je spremljal iz Velenja do Škal banderij šaleških fantov na čilih konjih. Slovesnost je otvoril v imenu pripravljalnega odbora gosp. prof. Vrstovšek ter j ozdravil vladnega zastopnika, gospo vdovo Kranjčevo, ki je prišla iz Celovca na slavnost, brata Antona Kranjca in druge sorodnike, razna društva in dr. Slavnostni govor je govoril g. dr. Karlovšek izvrstno. Krasno je slikal nekatere črtice iz življenja slavljenčevega ter povdarjal njegov čisti značaj. Vrla je bila tudi naobračba, ko je n. pr. govornik med drugim rekel: »In ti, mati, ko učiš svojega otroka, pokrižati se in očenaš moliti, uči ga ob enem materni jezik spoštovati« . . ali ko je slov. razumništvu na srce govoril, naj posnema dr. Kranjca i. t. d. Ko je zavesa padla in ko je množica zaklicala dr. Kranjcu trikrat »Slava!« da je odmevalo po celi dolini, je množica ljudstva istotako zaklicala slavnostnemu govorniku trikratni »Žtvio« ! Nastopil jo potem »Celjski Sokol« , ki se je korporativno udeležil slavnosti ter po nosno razvil svojo zastavo. Marsikdo, ki je te vratolomne vaje prvikrat videl, je sapo nase vlekel, boječ se, da bi se ne zgodila kaka nesreča. Pevske točke je izvajalo »Celjsko pevsko društvo«, ki je tudi s svojo zastavo poveličevalo slavnost. Pa tudi pevci šaleške doline niso hoteli zaostati; peli se med drugim »Slavnostno kantato«, katero je nalašč v ta namen vglasbil kapelnik celjske narodne godbe g Fr. Korun. Med pevskimi točkami pa je svirala itak dobro znana celjska narodna godba. Da pri taki dobri volji čas hitro mine, se samo ob sebi razume. V prvem mraku je zatrobil sokolski trobentač v svoj rog v znamenje, da je čas odriniti v Šoštanj, kjer je bil po vsporedu na večer v hotelu »Avstrija« koncert. Spominska plošča, ki je vzidana v zvonik škalske cerkve, pa ima sledeči napis: Dr. Josipu Kranjcu, pisatelju-pravniku, vseučilišč, profesorju ob petindvajsetletnici njegove smrti postavili njegovi rojaki. * 17. svečana 1821. f 22. svečana 1875. Preosnova našega hišnega najemninskega davka. Predaval odbornik dr. V. Gregorič na II. glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 18. maja 1900. (Konec.) Od teh treh postavk pa tvori le prva resnični reelni dohodek hišnega posestnika, dočim sta drugi dve pravzaprav le tekoči postavki v hišnem računu, in zato se niti prištevati ne morejo davčnim virom. Tako so torej deželne in občinske doklade sicer vštete v najemninski ceni, katero dobi hišni posestnik, a je mora takoj zopet odšteti, in nerazumljivo je torej, kako se morejo smatrati kot davka prosti dohodek iz hišne posesti in kako morejo biti podvržene hišnemu najemninskemu davku. To si moremo razlagati le na ta način, ker naš hišni najemninski davek kot dohodninski davek obdavči ves znesek ne glede na to, ali je to tudi resnično dohodek davkoplačevalca. Z vso odločnostjo se mora torej zahtevati, da se slednjič vsi direktni davki pre-osnujejo v jednakomerno obdavčenje s tem, da se bode oziralo le na istinite osebne dohodke. Temeljite spremembe, ki bi bile v to potrebne, naj ne strašijo nikogar. Stari pri-dobninski davki ne smejo več obstojati kakor davčne mumije poleg sumarično cenjenega splošnega osebnega dohodninskega davka. Iz povedanega je samo po sebi umevno, da se morajo deželne in občinske doklade po preosnovi hišnega najemninskega davka računati le kot čisti davki od resničnih osebnih dohodkov iz hišne posesti in se morajo torej n. pr. pri odmeritvi deželnih doklad od kosmate najemnine poleg vzdržc- valnih stroškov odšteti tudi v prejšnjem letu plačane občinske doklade in hišni najemninski davek, pri odmeritvi občinskih doklad pa se morajo odšteti poleg vzdrževalnih stroškov tudi v prejšnjem letu plačani zneski za hišni najemninski davek in za deželne doklade. Kar se tiče tega, kako bi vplivala tu omenjena preosnova na visokost hišnega najemninskega davka, bi se ta davek že sam po sebi zmanjšal, a bi bil vendar še vedno večji, kakor v nemški državi. Čisto krivo je mnenje, da bi hišni I posestniki vsled znižanja hišnega najemninskega davka kaj obogatili, kajti cena stanovanja se ravna po tem, koliko stranke po njem poprašujejo ali koliko ponujajo. Sploh pa ima hišni najemninski davek radi potrebnega dela pri hišni upravi bolj značaj pridobninskega davka in bi se moral torej tudi meriti le s precej nižjimi davčnimi postavkami pridobninskega davka. To poročilo šentpoliškega društva hišnih posestnikov končuje z besedami: ^Slednjič opozarjamo vse hišne posestnike avstrijske, da se pridružijo tem pravičnim zahtevam ter zahtevajo z ustanovitvijo krepke organizacije in z energičnim uplivanjem na naše zastopnike v parlamentu to že davno potrebno preosnovo naših hišnih davkov." Jaz mislim, da se more tudi naše društvo hišnih posestnikov v Ljubljani povsem pridružiti tem izvajanjem. Ako večkrat obrav-navnamo taka vprašanja, ki se tičejo splošnih interesov, se bodo tisti, ki so pri tem vde-leženi, bolj tesno oklepali drug druzega. Če se to zgodi sprva v provincijalnem ali mestnem društvu, je s tem storjeno že prvo delo za resnično vspešno gospodarsko politiko v državi. Kajti le če so predpogoji za pametno gospodarsko politiko tukaj, le tedaj moremo korakati dalje k reševanju večjih, splošnih vprašanj. Pojdimo po tej poti medsebojnega podpiranja in spoznavanja, da je potrebno, da skupaj držimo ne le pri nas, temveč tudi drugod; umetno skovana nasprotstva nešte-vilnih strank in narodnostij v Avstriji naj izginejo, saj gotovo ne koristijo skupnim interesom prav nič, temveč le posameznim osebam in stanovom. TvoiSt uauTiv, „spoznavaj sebe samega", — je bilo napisano na delfiškem preročišču. Kako lahko bi bilo delo v interesu skupnosti, če bi se držali tega izreka. Sicer je pot do spoznanja samega sebe precej dolg, trnjev, kajti to spoznanje zahteva poprej bodisi pri posamezniku ali pri narodih nekako „Sturm u. Drangperiode". Upajmo, da bodemo imeli pri nas v Avstriji kmalu to dobo za seboj, da se nam odpre širno polje gospodarskega dela v interesu posameznih stanov, v interesu naše skupne monarhije. Dnevne novice. IV Ljubljani, 6 septembra. Osebne vesti. Danes je prišel v Ljubljano premil. škof v St. Cloudu v Minesoti, Jakob Trobec, s svojim stričnikom gospodom Ivanom Trobcem. Odpeljala sta se v svoj rojstveni kraj, v Polhov Gradec, kjer bode g. Ivan Trobec pel novo mašo. Pri kanonični vizitaciji, ki se je vršila v času od 19. avgusta do 3. septembra v kočevski dekaniji, je bilo birmovanih : ! v Gotenici 81, v Borovcu 135, v Reki 253, let, Tržaška cesta št. 21. diabetes insipio. Gena žitu na dunajski borzi dn£ 5. septembra 1900. Za 50 kilogramov Pšenica za jesen . K 7 80 do K 7 81 » » pomlad . » 8-27 » » 8 538 Rž za jesen ...» 7 38 » » 7 39 » » pomlad. » 7-78 » » 7*79 Turšica za jesen . » 6 54 » » tj 55 » » pomlad. » 5 2i » » 5 23 Oves za jesen . . » 5 56 » » 557 » „ pomlad . . » 5 86 » » 5*87 Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Stanje Tempe- _ ja S £ * A Cas opazovanja barometra T U1TU. ratura po Olziju Vetrovi Nebo j Š* 0 4°. , „ 6| 9. tvo<5 | 739-4 i 13'2 j sr. szah. | jasno j J 7. zjuti. 738-5] 9'1 I si. jvzh. I megla j 0 0 b|2. popol. I 736-6 | 20 4| si. jug |poloblaC.| Srednja včerajšnja temperatura 13 4 normale: 16 3 . Kemične barve j^r, temeljne barve br^T eber^v Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 228 14 11—4 Proti malokrvnosti. v Zeleznato vino lekarnarja G. Ficooli v Ljubljani dvornega zal< žnika Nj. y Svetosti papeža ima v sebi QCtat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. Vsl«d tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih alivsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 690 50-10 Dobiva se v steklenicah po pol litra. VABILO na izvanredni občni zbor »Posojilnice v Radovljici, registr. zadruge z omejenim poroštvom", kateri se bode vršil v četrtek dne 20. septembra 1900 ob 3. url popoldne v gostilniških prostorih g. Frana Kunstl-a v Radovljici »ooooc Nikaka mm m m Dnevni red: 1. Sklepanje o zgradbi zadružnega poslopja. 2. Sklepanje o predlagani podpori za pogo-relce na Ribnem. 3. Slučajnosti. 796 1-1 Načelstvo. napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfincje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absino, vermut, ruski pelinovac, češki liker kimel po 80 kr.; slvovec, rum, češ-njevfc. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, 612 eo-26 Via Belvedere št. 23. Prodajalka, izurjena za trgovino, delavna in hitra, želi vstopiti v kako trgovino. Pisma pod O. P., poste restante do 10. septembra v Ptuj (Pettau). 793 l —1 Dijaki in gospodje se vzemo na hrano in stanovanje na Poljanski oesti št. 5. 796 3-1 Ana Merje&ič. Lepo posestvo: hiša s sedmimi sobami, tremi kuhinjami, hlevom, podom, velikim skladiščem, vrtom in poljem (6'/, oralai tik hiše — se prostovoljno proda ali tudi v najem da. Posestvo je v bližnji okolici mesta, le četrt ure od Ljubljane. Ravnotam je na prodaj tudi oprava za specerijsko trgovino in blagajna VVerthcimerca 8. velikosti. Več pove upravništvo »Slovenca«. 794 3—1 Ustanovljeno I 1356. Ustanovljeno I. 1856. privatni učni in vzgojni zavod za dečke v Ljubljani v Bethovenovlh ulicah št. (J, v lastni hiši. -KSM- Penzijonat za licence ljudskih sol, za realce in gimnazijce. Pripravljavni kurz za trgovsko šolo (enoletno). Prvi semester šolskega leta 1900/1901 se prične 18. septembra 1900. Programe in natančneja pojasnila na zahtevan,je pošilja franko 790 4-1 vodstvo. Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 108 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunajii, 1., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20.000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah,. Taboru, Benešavi. (glavi, Moravski Ostravi. Dunajska borz a. Dn6 5. septembra. Skupni državni dolg v notah ... . . 97-60 Skupni državni dolg v »rebru......97-30 Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 75 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 — Ogerska zlata renta 4°/0........116-10 Ogerska kronska renta 4•/„, 200 ..........90 90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1704-— Kreditne delnice, 160 gld................670-— London vista.......... 242-02 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj 118-17 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 5. septembra. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864. 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-64 19-28 90-30 11-38 172-160-— 194 — 94-30 141-50 251 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-a0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . — > > južne železnice 3°/0 320 — > » južne železnice 5°/„ . 119 75 i • dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............388 - srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. . 36)'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ » 5 » . 2075 Budimpušt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 60 Rudolfove srečke, 10 gld............63 - Saimove srečke, 40 gid..............170-— St. Gen6is srečke, 40 gld........189 — VValdsteinove sreoke, 20 gld..............— — Ljubljanstce srečke....................48 — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld." . . 275 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. 8U v. . 6l3i)-— Akcije tržaškega Lloyda 600 gld..........800 — xYkcije južue železnice, 200 gld. sr.....117 — Splošna avstrijska stavbinska družba . . , 153. — Montaaska družba avstr. plan............477 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 480 - PaDirnih rubljev 100 ..................265-75 Nakap in prodaja "fett vsakovrstnih državnih papirjev, »redk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeee za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naroAll na borzi. 99 Menjarnicna delniška družba K II C II 66 I., Nollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. iffidT" PoJ&enlla ">JfS v vseh gospodarskih in Dnanfinih st^ar«-1;, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vredneetnlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viioceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (j 1 n r n 1 c. TEBI mmmmmmmmm