Jaiiez Ro^€rt de Lamenals. Rodil se je Janez Robert 8. septemfcra leta 1780 v kraju Saint-Malo na iFrancoskem iz ugledne rodbine. Po jpgodnji materini smrti je prišel nadarjeni deček v hišo škofa svojega rojstncga kraja in ko je moral škof radi francoske revolucije bežati, je vodil vzgojo Janeza Roberta nek pobožen duhovnik. Nepokvarjenega mladeniča je njegovo srce vodilo v duhovni poklic. Še ko je bil bogoslovec, je otvoril v Saint-Malo z dvema duhovnikoma šolo za uboge otroke. Ko je postal duhovnik, je ustanovil še tudi srednjo Bolo, da bi v njej vzgajal za domaSo Bkofijo zadostno število duhovnikov, ki jih je takrat zelo primanjkovalo. — Eden najlepših sadov njogove duhovniške gorečnosti pa je bil, da je spreobrnil svojega mlajšega brata Felicita, ki je že z 12 letom izgubil vero in zašel v razuzdano življenje. JMlademu duhovniku se je posrečilo, da je iztrgal brata iz tega življenja in da je ta, star že 22 let, prejel prvo sveto obhajilo. Z vso vnemo je vodil Janez Robert srednjo šolo v Saint-Malo. A bolehnost ga je prisilila, da je moral pustiti podučevanje. S svojim bratom se je odtegnil na neko posestvo na deželi. Tam se je v samoti zdravil, zraven. pa še tudi nadaljeval svoje študije. Ko je zopet ozdravel, je ponovno prevzel vodstvo Bvoje šole v Sain-Malo. Lota 1812 pa je cesar Napoleon to šolo zaprl, ker mu ja delovala preveč v cerkvenem duhu. — Nato je postal Janez Robert pomocnik škofov in je po njegovi smrti v zelo težki dobi vodil kot kapiteljski vikar. škofijo. Radi svojega cerkvenega iniSljenja in neustrašenosti, s katero j.e to mišljenje zastopal, je bil večkrat celo v smrtni nevarnosti. Kljub prepovedi cesarja Napoleona, ki je injel tedanjega papeža Pija VII. na Francoskem zaprtega, je odredil kapiteljski vikar molitve za papeževo osvoboditev, se j« trudil, da bi se vrnilo med revolucijo oropano cerkveno premoženje, da bi se obhajali misijoni in da bi se rešila do cela podivjana mladina. Ko je škofija dobila novega škofa, se je Janez Robert vrgel predvsem na delo za mladino. Čisto dobro je spoznal, da je treba mladino že od zgodnje mladosti vzgajati po verskih načelih. — Otroci na deželi pa so bili skoro brez vsakega poduka. Za te otroke je Janez Robert potreboval krščansko mislečih učiteljev. Zato je ustanovil leta 1817 posebno družbo šolskih bratov. So sicer delovali na Francoskem šolski bratje, ki jih je ustanovil Janez de la Solle, a ti so imeli šole le v večjih krajih, ven na posamezne župnije pa radi svojih redovnih pravil niti iti niso mogli. Družba šolskih bratov, ki jo Je ustanovil de Lamenais, se je hitro razširila po vsej Franciji in je storila neizmerno veliko dobrega. Protiverski zakoni so tudi njo zadeli. Ko so bili ieta 1904 bratja zbrani v glavnem zavodu pri duhovnih vajah, je francoska policija b silo razgnala družbo, ki je skoro 100 let požrtvovalno delala za izobrazbo in pošteno vzgojo francoske mladine. Sedaj ima svoj glavni sedež na Angleškem. Poleg te družbe šolskih bratov je Janez Robert de Lamenais ustanovil 8« družbo duhovnikov, kl je vodila bogoslovje in skrbela za misijone po deželi. Leta 1822 pa so mu poverili zelo važno službp. Postal je pomočnik in namestnik visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je pri francoski vladi predlagal nove škofe za izpraznjene škofije. Škofje, ki jth je predlagal de Lamenais, so sicer bili izvrstni, a ker je Janez Robert povsod povdarjal pravic« Cerkve in se potegoval za njeno prostost, ga je minister za verstvo crez dve letl odstavil od njegove službe. Od tedaj pa do svoje smrti je pa Sisto živel za svojo družbo Solskih bratov. Je imel radi te svoje ustanove veliko težav in bridkosti, razne bune na Francoskem so jo hotete uničiti, a njegovo srce je bilo vedno moško in neustra^eno in tako je svojo družbo rešil. NajveC žalosti in bridkosti pa je imel pretrpeti radi gvctfega brata Felicita. Po njegovi sprecrljrnltvi je ta postal tudi autiovnik in eden najvnetejših zagovoniilcov fcrSŠanstva na i?rancoskem. A polagoma je prišel do tega, da se j« preveč zanesel na svoje talente in je začel trdlti in učiti stvari, ki se nlso vefi skladale z naukom Cerkve. Prišlo je nazadnje do popolnega razdora. Nihče ni tega težje jiosil, ko njegov brat Janez Robert. Pre,povedal je v svojih hižah Citati spise svojega brata, a do njega samega je ohranil bratovsko ljubezen in ¦usmiljenje. Nekemu svojemu prijatslju je pisal: »Moliti ln jokati je sedaj moja naloga. Pripraviti se moram na brldkosti, velike kajEiOr morje.« Bratu je velUcokrat pisal in ga skuSal pripraviti, da se zopet spra.vi s Cerkvijo. A zaman. Niti odgovoril niu ui. Se le, ko 1e Taneza Roberta po osmili letih zadela kap in je bratu dal pisati, da je v trenutku, o katerenj je mislil, da je zadnji v njag0^6111 življenju, mislil fia njega, se Je brat omehčal in mu je odgovorll. Ko jo brat leta 1854 nevarno obolel, ga Je eopet pismeno rotil, naj vendar pokliCe duhovnika. Ko ni bilo odgovora, se je sam, čeravno ves bolan, napravil na pot. Prišel pa je prepozno; brat je umrl nespravljen s Cerkvijo. Njega feamega pa je Bog poklical v večnost paeseca decembra leta 1860. Leta 1911 je Rlm dal dovoljenje, da se preiskuje njegovo življenje, da bi bil prištet maženim. Janež Robert de Lamenais je dobro umel, kaj je krščanska vera ža človeka. Žato se je tako trudil, da bi ubogemu narodu na Francoskem, ki je bil oropan v revoluciji krščanske vere, to dobroto zopet vrnil. Posebno se je trudil, da je to dobroto zopet pridobil svojemu bratu in je vse storil, da bi mu jo vnovič vrnil, ko se jo ločil od Cerkve Kristusove. Skrbimo tudi mi, da skušamo med nami utrditi živo versko prepričanje in življenje. Posebno veliko dolžnost imajo v tem oziru danes naše družine. V družinah in po družinah naj se ohrani kršCanska v^ra. Zato v družine lepe, stare krščanske navade. Predvsem skupno vsakdanjo molitev. — V družine dosti krščanskega berila, ki bo v današnjih časih učilo, svarilo in kazalo pravo pot. Srebrni JnbiieJ Marijinlh drnžb v Zagrebu. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja so slavile Marijine družbe v Zagrebu petindvajsedletnico svpjega obstoja. So to kongregacije učiteljic, gospa, visokošolcev ifi) delavcev. Zjutraj je bila v jezuitskJ cerkvi skupna pobožnost, pri kateri jfe pristopilo k mizi Gospodovi 2000 oohajancev. Ob 11. uri je bila izven cejS kvena proslava, zvečer pa je igrala dalavska kongregacija igro »Grešil sen), oče« po priliki o izgubljenem sinu. NaJ nadaljnje delo blagoslovi Mati MarijaLl UčeŠa se mladina okoli Brezmade* ne. Praznik Marijinega brezmadežn«J| ga spočetja je praznik krščansko pr»I pričane mladine, posebno učeče. S cer*j kvenimi pobožnostmi, pa tudi izvesj cerkvenimi prireditvami je obhajalij svoj praznik učeča se mladina v MaJ riboru, v Ljubljani, Zagrebu, Splitu itt drugod. iPasiJGoske igre v Oberamergan. % malem mestecu na Bavarskem že skoro 300 let predstavljajo trpljenie Kristusovp. Prva predstava je bila leta 1634. Prebivalci so so k tem prodsta« vam z obljubo zavezali za 10 let, 5s preueha kuga. Ker nobeden človek na, kugl nl veC umrl, so takoj začeli s predstavo Kristusovega trpljenja. Kei? se je v teku obljubljenih 10 let pas!| jonska igra zelo priljubila in je bilo; vedno veliko gledalcev iz drugih kra-j jev, sq tudi po preteku desetih let igr« nadalievall. Sedaj so te pasijonske igro jiekaj švetovno znanega. Igralci so prebivaLci mesteca Oberamergau. Nastopa 1D0 oseb. Najvažnejša in najčastnejsa j« vloga Kristusova. »Kristus« se od prebivalcev voli za gotovo dobc Za prfij.odnjo dobo je izvoljen x\loji Lang. Je eden najpobožnejših moSčs nov, star 38 let in tudi po svoji zune njosti primeren za igranje Kristusovf vloge.