POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina t Jugoslaviji znaša mesečne Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav at Maribor. Ruška eesta S. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun it 14 33S. — Podružnice: Ljubljana, Do* lovska zbornica t—> Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi »e ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — MaU oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din l.—s mali oglasi. U slutijo v seeialae namene delavstvu Im nam eii ene e m. vsaka beseda Din OJt Štev. 79 • Maribor, četrtek, cine 18. avgusta 1938 • Leto XIII Politika in delavci Ob pripravi na svetovno vojno. »Rdeči prapor« z -dne 4. junija 1910 je ob-lavil članek o delovanju avstrijskega parlamenta' Posebej povdarja člankar draginjski odsek m opominja delavstvo takole: draginjskem odseku vodijo veleposestniki ^usmiljen boj zoper vsak predlog, s katerim bi , se dala vsaj nekoliko olajšati draginja. Po dolgi dobi ibrezplodnih, naravnost hudodelskih narodnjaških rabuk so torej na dnev-ten> redu vprašanja, ki se resnično tičejo ljud-*kega življenja. Kaj pa opažamo spričo teh važnih vprašanj Slovenskem« Naše meščanstvo vrti 'dalje in *kj® svojo nacionalistično lajno, nekdanji »anar-hi*tU postajajo krompirjevci narodne meje, ljud-*‘v0 se krmi s čenčami, ki jih navadno r*z-*ašajo stare kofetarce. Pa vsemu temu se ni ^diti, zakaj naši nasprotniki imajo nalogo, **Pati ljudstvu pesek v oči in gledati, da ga °^anijo v nevednosti in neumnosti. Ampak žalostno je to: Med slovenskimi delavci ^ je še sto in sto, ki se sami ne brigajo niti najvažnejša politična vprašanja in ki jih »ne *®nima«, kako se zakoni kujejo proti njim, kako se davki nalagajo na njihova pleča, kako se ^lajo .državni dolgovi na njihov račun. Reveži *°i da jim ni kmalu para. Ampak še v sanjah ne pride na misel, da so polovice svoje tevščine sami krivi, ravno zato, ker nimajo nosnega pojma o politiki, ker prav nič ne vedo, se godi v političnem svetu in ker vsled tega Političarji z njimi lahko delaj.o kakor svinja z '»ehcm. Povejte takemu človeku, da zahteva milita-rizem več kakor 400 milijonov novih žrtev. Ko-"'aj Vas posluša. Kaj mu je to mar. Še na misel '"u ne pride, da bo večino teh milijonov plavalo delavsko ljudstvo, da jih bo plačeval mali met in da bodo bogatini dodali komaj neko-l'ko drobtin. Finančni minister zahteva celo šumo novih "»direktnih davkov. Povejte to delavcu, ki ne ^ere nič ali pa meščanske štorije. Škomizgnil bo. e zazdelo se mu ni, da bo on plačeval te davke, čim bodo dovoljeni. Na ta način je ves trud socialne demokracije 111 vse njeno delo lahko zaman. Če delavci ne sPoznajo, kje so viri krivice, jih ne bomo nikoli pridobili, da bi se bojevali zoper krivico. ako jih bodo imeli izkoriščevalci vedno v svojih krempljih in ko jih bodo odirali, se bodo norca delali iz njih. te pa hočemo, da pride naše delavstvo do Fesničnih uspehov, mora najprej to postati dru-Sače. Naše delavstvo mora dobiti več politične IZOibrazbe. Mora! Drugače ne pomaga nobena ^avba«. Kako naj se to doseže, to mora biti Pfva skrb vseh naših organizacij. Doseči se da. e se je doseglo pri vseh narodih, se mora tudi Slovencih. Saj vendar ni res, da bi bili ‘avno mi najbolj trapast narod na svetu! Am-Pak med najbolj nevednimi smo, to je res. In e se to ne izpremeni, tedaj nas mora hudič V*eti, preden se zavemo.« Posvet zdi osvetovanje zdruzene Dr. Maček v Beogradu V nedeljo, dne 14. t. m. dopoldne se je odpeljal iz Zagreba z brzim vlakom dr. VI. Maček v Beograd na konferenco združene opozicije. Ob njegovem odhodu se je zbrala velika množica omla- dincev in drugega prebivalstva pred kolodvorom, ki so pozdravljale drja Mjačka in spremstvo. Na poti v Beograd sta spremljala drja Miačka osebno inž. Košutič in dr. Šutej (poslanec iz Sarajeva). Od SDS so potovali v Beograd poslanci Vilder, Sava Kosanovič in Zečevič iz Benkovca. —■ Razen teh je šlo še večje število pristašev bivše HSS. V Beogradu se je na železniški postaji zbralo tisoče občinstva, na peron so pa smeli samo oni, ki jim je izdal odbor za sprejem drja Mačka vstopnice. Na peronu so bili prvaki združene opozicije, ki so se izkazali z vstopnico s podpisom dr. Radmila Stojilkoviča. — Med drugimi so bili: Boža Markovič, dr. Miloš Tumpanjanin, Jovan Petranič, Krsta Miletič, posl. Radivoje Nikolič, dr. Laza Markovič, dr. Čubritovič, dr. Dušan Boškovič, Stanko Pavlovič, Čeda Kokanovič, Mirko Komnenovič, Dragan Popovič, Miloš Robič, Božidar Vlajič, Milan Grol, dr. Dušan Peleš, Dimitrije Begovič, dr. Dinko Puc, Ranko Trifunovič, Bora Stavljanin, Kosta Majkič, dr. Milan Gavrilovič ter drugi. Z avtomobili so prišli pozdravit na postajo dr. Mačka šefi združene opozicije: Ljuba Davidovič, Aca Stanojevič, Jovan Jovanovič in Miša Trifunovič. Ob izstopu iz vlaka se je dr. Maček poljubil s tremi šefi združene opo- opozicije zicije, nakar se je odpeljal s prvakom kmetiške stranke Ike Paničem v mesto pred hišo, kjer dr. Maček stanuje. Izprevod se na postaji ni formiral, pač pa se je množica potem izpred stanovanja formirala v izprevod. Dr. Maček je imel kratek nagovor predvsem na seljake. Omenil je, da je prišel v Beograd, da nadaljuje pričeto delo. Občinstvo je njegova izvajanja večkrat burno odobravalo. Ob 6. uri zvečer se je v stanovanju Davidoviča pričela konferenca šefov združene opozicije in članov delovnega odbora. Pozneje so se vršila širša posvetovanja, katerih se je udeleževalo precejšnje število politikov iz cele države in vodilni politiki združenih opo-zicionalnih gibanj. ČeSkl In nemSki socialni demokrati za neokrnleno republiko Čehoslovaška Angleški posredovalec lord Runci-man se ne da motiti po političnih dogodkih. Zaslišaval je socialne demokrate, industrijce, Slovake, Madžare ter predstavnike čehoslovaške vlade ter upa, da bo njegova intervencija uspela. Intrige proti Čehoslovaški se pa nemoteno nadaljujejo, kar na zunaj zbuja jako neprijeten vtis. se ne vznemirja. | Vse socialno demokratične stranke so proti okrnitvi enotnosti. Zahtevana popolna avtonomija (individualna) za krkonoške Nemce, ki so bolj kompaktni samo v severozahodni Čehoslovaški, drugod pa v majhnih skupinah ali v manjšini ob meji in v notranjosti, je praktično neizvedljiva. Lord Rundman le drugič sorelel nemSke socialne demokrate Razmere se bistveno niso izpremenile. Še °£romnejše žrtve izdajajo države za oborože-^®nie, socialni položaj pa se poslabšuje. — remljenje po izobrazbi in svobodi je zato še ) utemeljeno in nujno, zakaj, danes jemljejo mnogih državah delavstvu celo pravico po-'fr>ega udejstvovanja, kar niti v tisti težki 1 pred vojno ni bilo. francoski zunanji mini* ster Bonnet pojde v TurCijo Co9^°li 20. septembra t. 1. pojde fran-^ s ' zunanji minister v Turčijo, kjer in /.®fP.ravljal o odnošajih med Francijo ‘ižnjim Orientom. i_ „ti- v tekstilni industriji se po svetu vedno V posebro v fabrikaciji umetne svile. ngliji je več tovarn ustavilo vse delo. Lord Runciman je sprejel socialne demokrate poslanca Jakscha, poslanca Tauba in urednika Rehwalda, ki so mu predložili spomenico in spremno pismo, v katerem pravijo: Socialni demokrati so trdno prepričani, da more prijateljsko sožitje Nemcev in Čehov in boljšo gospodarsko bodočnost krkonoških Nemcev zagotoviti le demokratična državna oblika. — Iz bistva demokracije izhaja absolutno mirovni cilj v zunanji politiki in potreba, da se uvede dobro sosedno razmerje z vsemi sosedi republike. Priznavanje demokratičnih n&čel zahteva enakopravnost vseh narodov glede notranje politike; ista načela zahtevajo v zunanjepolitičnih vprašanjih življenjski interesi malih ljudstev, da niso izročeni diktatu njih velikih sosedov. Od češke politike se zahteva spoštovanje življenjskih oravic krkonoškega prebivalstva; kot obsebi umevna proti dajatev bi se morali z nemškega stali- šča življenjski interesi češkega prebivalstva istotako priznavati. Kot demokratično in evropejsko orientirani Nemci, se zavzemajo socialni demokrati za preureditev srednjeevropskih problemov, ki bo vsem prizadetim ljudstvom zagotovila njih najširšo narodno eksistenco in pospeševala njih gospodarsko socialni dvig. Opozarja se potem, da je za krkonoško nemško ozemlje potrebna oosebna gospodarsko socialna pomoč. Končno resumira spremno pismo: »Le zmaga narodnostne in politične strpljivosti, le s poravnavo sporov med posedi centralnoevropejskih ljudstev v duhu pravičnosti, razuma in evropske solidarnosti more sprostiti zopet sile gospodarskega dviga. Ti motivi so v naših predlogih. Po običajih demokracije ima tudi šibkejša nemška stranka popolno pravico, da sodeluje kot partner t>r> delu sprave med narodi naše dežele.« Mussolini napada Moskvo Moskva vodi vso politiko na svoji vrvici I K zadnjemu govoru Mussolinija glede priprave na vojno, pravi italijanski list »Realizioni Internazionali«, da je treba! strgati tančico z lica lažnjivih ideologi) ter prepričati o meglenosti utopij, ki se jim vdajajo še nekatere vlade. Španija in Daljnji vzhod ter še nekatere občutljive točke svetovnega miru vodi na: vrvici ruska roka. NemSka mobilizacija vznemirja Anglijo Angleška delavska stranka zahteva pojasnila od vlade. V Angliji se pojavlja vznemirjenje, ker nameravajo v Nemčiji prirediti velike vojaške manevre. Udeleži se manevrov okoli 1,300.000 rezervistov in vojakov. V Anglijo so povzpele tudi vesti, da se morajo 'prepustiti vojaštvu vsi avtobusi, šoferji, tovorni avtobusi itd. Te vesti trdijo tudi, da se popravljajo poti in ceste proti čehoslovaški meji. Attlee, voditelj angleške poslanske delegacije delavske stranke, je te vesti sporočil vladi, nakar je angleška vlada zahtevala iz Berlina točna pojasnila glede mobilizacije in eventualne na- Japonsko ruski obmejni spor Japonska je morala odnehati. Japonsko-ruski obmejni spor, ki je potekel zelo krvavo, saj je na obeh straneh padlo več sto vojakov, je zaključil s sporazumom. Japonci so morali zapustiti sporno ozemlje. Rusi pa so ostali na zavzetih postojankah. Vse ostalo bo uredila posebna razmejitvena komisija. Splošno se smatra, da pomeni ta način likvidacije spora kapitulacijo Japonske. Da to kapitulacijo nekoliko zakrije, razširja japonska poročevalska služba »Domei« vesti o nezanesljivosti ruske armade, dezertacijah, o sporih v vodstvu armade itd., poleg pa dostavlja, da je Japonska pristala na tako likvidacijo spora le vsled njene miroljubnosti. Gotovo se japonski državljani vprašujejo, zakaj ne kaže japonska vlada take miroljubnosti na Kitajskem. mere. V splošnem pa prevladuje v Evropi mnenje, da imajo napovedani manevri ali mobilizacija bolj demonstrativen značaj kakor značaj resne akcije, zlasti, ker Hitler sam poudarja, da je za mirno ureditev aktualnih vprašanj. Stari Lansbury potuje zopet po Evropi Angleški poslanec (laborist) je že lani bil v Berlinu, Pragi in Varšavi. Te dni je oa odpotoval v jugovzhodno Evropo. Zglasil se bo v Budimoešti, Bukarešti, Sofiji in Beogradu. Namen njegovega potovanja je delo za mir. Kongres Španskih socialistov Minuli teden se je vršil v Barceloni kongres španske socialistične stranke popolnoma v znamenju vojnega razpoloženja in potrebe. Važnost kongresa se vidi v tem, da so vstopili v vodstvo stranke najpomembnejše osebnosti, kakor Largo Ca-ballero in Besteiro, ki sta bila predsednika stranke. Dalje so vstopili v gremij stranke ministrski predsednik dr. Ne-grin, zunanji minister del Vayo in Gomez Sainz kot strankini minister. Iz sestave izvršnega odbora je videti, da vlada v stranki enotnost, ki se Je izražala na kongresu. »f Ulice Valencije ne bodo nikdar videle sovražnika — kvečjemu premaganega General Miaja je v Madridu izjavil časnikarjem med drugim: »Požrtvovalnost vladinih čet naj bo vzgled vsem Špancem, ki ljubijo svojo domovino. Sovražna armada je navalila proti Valenciji, kakor se je bila prej vrgla na Madrid, misleč, da bo dosegla svoj cilj z nakopičenjem ljudi in materi-jala, toda našel je pred seboj armado, svesto si zgodovinske misije in ki je pod italUantkiflEi ta nttnibisRi bombami in topovi pokazala največjo hrabrost, izvirajočo iz odločnosti, da premaga napadalca. . .. »Obrambna črta, ki jo je pripravil moj generalni štab, predstavlja zid, ki ga je nemogoče prekoračiti. Znova sta se tufun in Španija našli iz obraza v obraz v Levantu in Španci so pokazali sovražniku, da je bil njegov napor zaman in da mu je prinesel samo izgube. Obrambna črta, ki jo imenujem linija Matallana, ker se tako imenuje šef ge-neralnega štaba vojske, ki jo je napravila, je napravila po levantinski zemlji linijo, ki je sovražnik ne bo nikdar prestopil. 60.000 ljudi jo je delalo noč in dan. izjavlja general Miaja. Danes vam rečem o Valenciji isto, kar kar sem vam bil rekel o Madridu: Njene ulice ne bodo nikdar videle sovražnika — kvečjemu premaganega. Operacije na fronti Ebra so še bolj zagotovile varnost levantinskega pasu; toda vsi morajo videti: če je že ta obrambna naprava dala velike rezultate, je potrebno, da valencijsko prebivalstvo nadaljuje svoje delo do konca, da utrdi svojo varnost in tako prispeva h končnemu triumfu.« Pomoč francoskih socialistov Iz Bordeauxa je med velikimi ovacijami prebivalstva odšla 11. karavana socialistov, ki pelje na tovornih avtomobilih španskim republikancem znatne zaloge hrane, vina in cigaret. To so prostovoljne zbirke, ki jih francoski socialisti stalno zbirajo za republikansko Španijo. Republikanci napredujejo proti Albaracinu Na bojišču zapadno od Teruela, v gorovju Montes Universales, so osvojile republikanske čete kraje Los Pican-chales, Altos del Agnilo, Mojon Blanco in El Cuervo; nadalje so zavzele višine 1631 in 1634 in nadaljujejo svoj pohod proti Albaracinu, ki leži nekaj nad 20 km*zapadno od Teruela. Boji ob reki Segri Ob reki Segri, katero so republikanci prekoračili, se razvijajo hudi boji, ki so stali sovražnika že izredno mnogo žrtev. Zadnje dni je padlo na tem delu bojišča nad 300 nacistov, med drugimi en major in dva poročnika. Republikanci stoje v predmestjih Balaguera. Ob Ebru se trudijo nacisti, da bi vrgli republikance nazaj.. Doslej brez uspeha. Republikanske čete obvladajo ves vzhodni del gorovja Pandols do ceste Gan-deza—Tortoza. Na zapadnem delu gorovja Pandols se razvijajo silni boji. Republikanci so v boju, katerega se je udeležilo na obeh straneh 100 letal, sestrelili 11, sami pa so izgubili 3. doma U% si/ehi Ljubljanska univerza dobi novo poslopje za strojni oddelek. Gradbeni minister Stoševič je odobril načrte univ. prof. Lobeta za gradbo univerzitetnega poslopja za strojni oddelek. — Dela se razpišejo po skrajšanem postopku. Stavka zavarovalnih nameščencev pri družbah »Jadranska« in »Internationale« v Zagrebu je končana. Po 37 dneK stavke so dne 12. t. m. nameščenci zopet nastopili službo. — Sklenjena kolektivna pogodba urejuje službene odnošaje, plače se pa dele v tri stopnje. Po-četna plača znaša diri 1200, din 1800 in din 2400. Za ženske veljata samo prvi dve kategoriji. Vsi nameščenci .dote tudi trinajsto plačo. Delovni čas znaša sedem in pol .ure deljeno. Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Prepoved ustanovitve nove stranke. Poslanec Milan Petkovič je hotel ustanoviti stranko »Kmetiško in nacionalno gibanje«. Ministrski svet je pa prošnjo gospoda poslanca za ustanovitev stranke zavrnil. )» 11 «»t Haiden ni socialdemokrat. V Hohaln na Če-hoslovaškem je bil umorjen v gostilniškem prepiru nacist Paigrle. Krkonoški Nemci izrabljajo ta umor v politične namene, češ, da je morilec socialni demokrat. Preiskava je ugotovila, da morilec ni socialni demokrat. Žalostno je le, da se gostilniški pretepi zlorabljajo v politične namene. Frankov nagrobni govor prepovedan. Govor, ki ga je imel Henleinov poslanec Frank na grobu umorjenega sudetskega Nemca na Čeho-slovaškem, je nemška rajhovska cenzura večji del zaplenila. Samomor 8 ljudi na Dunaju. Na Dunaju so se umorili 68-letni železničar Julij Haase in vsi člani njegove družine: žena, sin, tri hčerke, snaha in služkinja, ki je bila pri njih že 10 let. Razkol v nemškem katoliškem taboru. Do-čim večina škofov iz stare Nemčije še vedno zavzema opozicionalno stališče naprami nacionalsocializmu, so se avstrijski škofi pod vodstvom Innitzerja odločili za Hitlerja in skler nili, da skličejo posebno konferenco v Salzburgu. Kakšne časopise plenijo v Švici? V Ziirichu so zaplenili nacionalistično glasilo »Front«, ki je napadlo predsednika španske vlade Negrina, ki je te dni prišel v Švico. »Slovencu« bi potemtakem v lepi Švici slaba predla. Odločen ukrep francoske vlade. Italijanske oblasti so že dolgo delale ovire svojim, državljanom pri potovanju v Francijo. Zdaj je francoska vlada izdala podobne ukrepe. Izdajo kolektivnih potnih listov za Italijo je sploh ustavila, posamezni francoski državljani pa morejo potovati v Italijo le v najnujnejših lučajih, če jih priznajo francoske oblasti. S tem je med Francijo in Italijo ustavljen ves turistični promet. Kongres francoske socialistične mladine v Puteau%u je pokazal, da šteje zveza 75.000 dobro organiziranih .omladincev, ki delajo tesno s stranko. Pred prelomom med francoskimi socialisti in komunisti. »Populaire« je v številki od 12. avgusta objavil pod velikim naslovom izjavo tajništva francoske socialistične stranke, ki obračunava z vso delavnostjo francoskih komu- nistov napram socialistom v zadnjem času in pravi med drugim: »Če bi hoteli sproti vsak dan razodevati čudne metode, ki jih uporabljajo proti nam komunisti, bi bili stolpci našega »Populaira« premajhni. Stalna dvolična igra, ki sestoji v tem, da na eni strani podajajo za javnost izjave o akcijski enotnosti, o organizacijski enotnosti, o enotnosti vselej in povsod, istočasno pa potvarjajo dejstva in napadajo akcijo in može naše stranke — ta dvolična igra je postala tako očitna, da,si je o njej na jasnem vsak naš pristaš. Posebej še pribijamo strupeno sovražno gonjo komunističnega glasila »Humanite« proti Leonu Blumu. Italijansko mnenje o vojni. »Giornale dTtalia« piše: »Italijanska koncepcija vojne je, dovesti do čim hitrejše odločitve. To odgovarja našim razmeram, kajti Italija ima mnogo ljudi in duha, manjka ji pa zlata, železa in bencina. Nasproti temu razpolagajo demokratične plutokracije z zadostnimi zalogami zlata, železa in bencina, nimajo pa toliko ljudi. Zato računajo z dolgotrajnostjo vojne.« Pariški »Intransigeant« popravi na to med drugim: . . . »Kljub vsem skritim vojnim sredstvom bo bodoča vojna dolgo trajala in nasprotniki je ne bodo mogli dobiti.« V ogledalu Moder nank »Samouprave«. »Samouprava« je glasilo stranke JRZ. V svojem uvodniku napada opravičeno nekdanje režime. Pove pa tudi gospodom ta-le nauk: »Politika, ki je brez etične podlage in prave vsebine, ni nobena politika. Med narodom, ki je tako ponosen na svojo politično preteklost, kakor je naš, se ne more voditi politika zavezanih očij. Naš narod hoče biti obveščen o vsem ter želi vplivati na tok političnih dogodkov.« »Samouprava« zagovarja torej svobodo in demokracijo, v kateri naj ves narod sodeluje, ker narod tudi to želi in zahteva. Petindvajset let po smrti Avgusta Bebla Kdo je Avgust Bebel? Avgust Bebel je bil voditelj nemškega social nodemokratičnega delavskega gibanja. Rojen 1® bil 22. februarja 1840, umrl pa 13. avgusta 19$ Od njegove smrti je minilo te dni petindvaj set let. Avgust Bebel je bil sin podčastnika, izU^ se je strugarstva in postal v Lipskem tudi Uto) ster. Leta 1861. je vstopil v delavsko društvOi 1864, pa je bil že član uprave. — Leta 18wi je bil med ustanovitelji socialistične strank®' Leta 1871. je bil obsojen zaradi veleizdaje * Liebknechtom v zapor, kjer je sedel dve le'1’ Leta 1881. je bil izgnan iz Lipskega. Poslane5 je bil od 1867. pa do smrti. Udeleževal se ie vseh strankinih zborovo od prvega v Nori®', berku 1868. do onega 1912. Zadnjič je nastopa pred svetovno vojno, v Barileji in Bernu v Švici' V Bernu je bil 1912. mirovni kongres proleta' rijata novembra meseca, kjer je s prepričeval' nimi besedami bodril francoske in nemške za' stopnike k delu za mir. Smrt ga je zalotila v noči na 13. avgusta 191^ v Passuggu v Švici, kjer se je zdravil 73-let®^ junak borbe. Avgust Bebel je bil delavec, izredno nadaf' jen politik in govornik, ki je zbujal v parl&' mentu posebno pozornost. Bebel se je boril za proletarijat z nesebic' nostjo in idealizmom vse življenje. Njegovo ime je poznal v Nemči)i vsak otroki med nemškim narodom, in v inozemstvu je UZ>' val velik ugled po svojem znanju in po sV0|> delavnosti. Bebel je presedel več let v ječi. V ječi tudi spisal znamenito knjigo »Žena in sociali' zem«. Ženskemu vprašanju,, ki ga danes vS{ preveč zanemarjamo, je Bebel posvečal posebno pažojo, češ, da je žena še večja sužnja kakOr proletarec ter, da je tudi to treba dvigniti kul' turno in socialno. Mogočna ženska socialistična gibanja so bila sad njegovega dela. Tudi seda' nji proletarijat ima t« svojo nalogo, da nas preporod ali duhovna revolucija, ki logičn® pride, ne najde nepripravljene. Bebel je o svoji ženi vedno govoril spoštljivo' »Nikdar se nisem kesal, da sem se poročil. Bolj Ijubeznjive in požrtvovalne žene ne bi bil mogel dobiti. To, kar sem storil, je bilo le mogoče< ker sem imel tako dobro ženo, vedno priprav* Ijeno, da mi pomaga. Mnogo težkih dni je preživela, preden je zasijalo zanjo solnce mimej' ših dni.« Žena mu je umrla skoraj tri leta prej' S temi besedami se spominjajmo velikega borca za svobodo proletaca in proletarke. ^ borbi pa mu skušajmo biti enaki. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starO’ sti in mesečna članarina Din 15.—. Razefl tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik no: „0gen]“, Maribor. Koroščeva ulico B PMetic .MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 44 čas — No, — je zamolklo zagodrnjal Jegor je, da gremo spat! Poveznil si je kapo na glavo. Avdjej Nikin se je počasi dvignil in se začel poslavljati. Ko je z obema svojima rokama stiskal mojo, mi je proseče rekel: — Pregovori ga, Jegor Petrovič, da mi bo verjel. — Skušal bom, — sem rekel. Zdelo se mi je, da so njegove oči otl radosti zablestele, ko je videl Varjine solze. Odšel je počasi, kakor da z velikim trudom dviga od tal svoje težke noge. Jegor, ki je še ostal v izbi, je nekako olajšano in veselo spregovoril: — Torej, draga tovariša, tudi jaz moram iti, utrudil sem se danes ... Prijel sem ga za roko in mu molče pogledal v oči: Jegor se je nasmehnil, sklonil glavo in močno stresel mojo roko. — Trdnega značaja si! — mu je rekla Varja z ljubeznjivim spoštovanjem in začudena in žalostna je zašepetala: — A on, Avdjej, se je čisto skisal in razmočil. Jej, jej! Tu imaš Avdjeja ... Jegor je vzdihnil, pogledal v stran in nelagodno, tilio zagodrnjal: — O teh njegovih zadevščinah že davno vem: laže, ko trdi, da ga je Kuzma preslepil, laže, malopridnež! Vse sem vedel, le sramoval sem se, da bi ti o tem govoril, dragi soimenec, res, sram me je bilo, raumeš. umazana zadeva. Močno je stresel z glavo, mi znova krepko stisnil roko in rekel: — Ljubim ljudi, ki jih ne premagajo vse te krave, konji, vozovi in komati, — v pravem svobodnem človeku je vse to v njegovi notranjosti in kadar si on izbere kako zunanjo reč, je to vedno najbolje izmed najboljšega; s tem hočem označiti tebe, moj dragi soimenec in tebe,'Varvara Kirilovna, — res, iz vsega srca! Več pa ne maram govoriti, — naj ga vrag vzame! Na svidenje, tovariša... Obraz se mu je ožaril, pogled mu je postal svetal in mehak, kakor ga iz njegovih oči še nisem videl in veselo nasmejan je odšel, midva pa sva ostala, osrečena po njegovi ljubezni in sva dolgo in tiho govorila o njem, z ljubečo otožnostjo mislila na tega človeka in v duhu ugibala njegovo usodo. — Kako je poln upanja, kako je čvrste volje! — je večkrat zamišljeno rekla Varja in dobro mi je delo. slišati njegovo pohvalo iz njenih ust. Te dvomljive, žalostne in smešne zadeve smo hitro pozabljali med pospešnim delom, ki ga je bilo vedno več in se je z vsakim dnem vedno bolj širilo, In vedno svetleje so plameneli okrog nas gozdovi v pestrih barvah došle jeseni. Že po dva ali tri dni zaporedoma so nad okolico negibno viseli temni oblaki, kakor da so zmrznili nad zemljo v ledeni obok in so hladno razmišljali, — da ni morda že čas, da jo odenejo z belo snežno odejo? Nama z Jegor jem Sta bila v tolažbo Aljoša in Kuzin: med njima se je razvilo neko posebno, prepirljivo iprijateljstvo, ki sta se v njem nenehoma drug na drugega obregovala in se drug iz drugega norčevala. Vedno bolj pogost«^ smo opažali, da se shajata, skupaj potujeta v mesto in med štirimi očmi najbrž drugače občujeta med seboj, a pred drugim1 ljudmi se drug iz drugega norčujeta in drug drti-gega smešita, kakor da bi ju bilo sram njune medsebojne družbe. Nekoč smo se vračali mi vsi štirje — jaz, moJ soimenec, Kuzin in Aljoša z nekega večjega sestali' ka kmetov, ki ga je starec priredil v gozdu, že pO' polnoma ogoljenem, brez listja. Proti večeru se ie zjasnilo, a že od jutra je ležala po zemlji slana, it1 listje je pod nogami hrustljalo in se lomilo, kakor da bi bilo iz stekla. Šli smo proti zahodu iti skoz' črno mrežo vejevja je bilo videti bakreno-rdeče zahajanje utrujenega sonca in v naših dušah je bil0 lepo in praznično. — Sestanek s kmeti je bil lep' bili smo vsi enih misli, govorili smo jim vsi štirJc po večkrat in videti je bilo, da smo kmete dobi^j razgibali. Bilo jih je že okrog štirideset in to še njs^ bili vsi. Tokrat smo prvič zbrali vse naše krneč*. znance in somišljenike, da smo napravili nad nji*!1 nekak pregled in prvič smo se lahko prepričali, naše delo ni bilo zaman in da poslej ne bo več Pr° padlo. • ' — Eh, kam pa tako bežite! — je hrope vzkP' nil Kuzin. — Meni, hromemu žerjavu ni mogoče vas dohitevati! Malo bi odpočili!. - —Do smrti boš živel tudi brez počitka! — je usekal Aljoša. , j - * i * -. (Dalje prihodnl'' ldi bansko upravo s tem, da se pozivu °blasti rii odzvala in ni prišla na razpravo. Zato je morala biti zaključena razprava brez uspeha. Da je stvar še lepša, je objavila ta brdka isti dan v mariborskem »Večer-niku« izjavo, v kateri trdi, da plačuje Svoje delavstvo — ali vsaj večino de-Javstva — za okrog pol do enega dinarja na uro višje, kakor so urne mezde, jd jih delavci v svojem predlogu za kolektivno pogodbo zahtevajo. Mi vprašujemo po pravici: Zakaj pa je odklanjalo podjetje pri tem položaju tako dosledno sklenitev kolektivne pogodbe, 'la je moralo priti po trimesečnih podajanjih in dveh razpravah na srezkem načelstvu končno do stavke, če so tu kvarne razlike v glavni stvari razmera majhne? Ali se godi granitni in- dustriji na Pohorju tako dobro, da si more privoščiti luksus nepotrebnih borb s svojim delavstvom, ki bi se dale z malo uvidevnosti in takta z lahkoto preprečiti. Ugotavljamo, da je bila delavstvu ta borba vsiljena in da delavstvo sporazumne rešitve tega mezdnega spora ni nikoli odklanjalo, temveč jo je nad 3 mesece iskalo. Ce pa mu je bila borba vsiljena, jo bo znalo tudi izvojevati. *!• ❖ »> V Ribnici na Pohorju stavka 280 kamnolom-skih delavcev že 24 dni. V petek, dne 12. t. m. so bila od strani Inšpekcije dela sklicana pogajanja v Dravogradu. Inž. Lenarčič, lastnik kamnolomov, se pogajanj ponovno ni udeležil. Zato se niso mogla vršiti. Bil pa je dan preje v Dravogradu. A na pogajanjih ni nikdo o temu vedel, ali hotel vedeti. Med stavkarji vladata najstrožji red in disciplina. Straže so na mestu podnevi in ponoči. Delavstvo se zaveda, da nazaj ni poti, ampak le naprej — do zmage. Ta borba kamnolomskega delavstva je več, kakor opravičena. Je nujna posledica silno mi-zernih življenjskih razmer tega delavstva, česar ni treba posebej dokazovati. Vpogled v knjige trgovca P. v Josipdolu dokazuje za o-kroglo din 140.000 neporavnanih računov za živila, ki so jih prejeli dela,vci. In ta dolg delavstva je rasel od meseca do meseca. Težko je najti delavca, ki ne bi bil dolžan nad 1000 din na živilih. Jasno je, tega se zavedajo tudi mali trgovci, da bi neuspeh te delavske borbe tudi nje same pahnil v propast. Milijonar g. inž. Lenarčič je objavil povprečne mezde, ki jih je podjetje plačevalo delavstvu pred mezdnim gibanjem. Objavljene številke so za nekaj odstotkov višje od zahtev delavstva. Potemtakem podjetje niti ne pristane na znižanje. Pač redek socialni čut v današnjih časih! Nenavadne metode za obveščanje javnosti. Tudi občinski odbor v Ribnici n. Poh. je na svoji seji dne 11. t. ant razpravljal o položaju, ki je nastal v občini vsled stavke. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta in poslana na kr. bansko upravo, odbor ugotavlja nevzdržno gospodarsko in socialno stanje kamnolomskega delavstva in upravičenost te stavke. Pošilja apel na kr. bansko upravo, da s svojo avtoriteto vpliva za čimprejšnji in za delavstvo uspešen zaključek stavke. V splošnem pa je stanje med stavkujočimi zelo napeto. Ne radi stavkolomcev, ker teh vobče ni, marveč radi tega, ker se v kamnolomih nahaja ca. 150 vagonov obdelanega ka menja, ki ga podjetja hočejo izvoziti. Doslej jim to ni uspelo, a krajevna nadzorna oblast zahteva prost odvoz. To bi bil občuten udarec za delavstvo v korist podjetij. Prepričani smo, da se stavkujoče delavstvo ne bo dalo izzvati in bo ostalo disciplinirano do uspešnega zaključka te borbe, ki je po svojem obsegu in kompaktnosti prva v zgogovini pohorskega gra-nitolomskega proletarijata. TRBOVLJE Radarsko zborovanje , £a v nedeljo, dne 21. avgusta je sklicano ve-'ko rudarsko zborovanje v »Delavskem domu« ’ Trbovljah s pričetkom ob 9. uri dopoldne, ?4 katerem se bo poročalo o splošnem polo-hju rudarskega delavstva, o važnih določilih ,°lektivne pogodbe in o delovnih prilikah de-tv»tva. Rudarji, udeležite se tega važnega ^orovanja. 1 HRASTNIK »Celjski »Novi Dobi« ne da miru sedanja obeska uprava. Kar naredi ni prav. Resnica je, ®\ni niti eno mesto na novo zasedeno. Zakaj ^ fte poveste tudi toV da je sedanji, od vas |kko' osovraženi občinski odbor sprejel na *hvnQ službeno mesto ravno vašega simpatija? Dokaz, da se sedaj ne dela partizansko, jor se je delalo poprej. Ako vam je ljuba jata o vašem prejšnjem gospodarstvu v obal, kjer so sedeli za narodni blagor goreči *t*bžje, potem je prav. Ne mislite, da smo že vse 6°zabili. Bilo je za časa vašega .občinskega gozdarstva, ko so ubošci ušivi in v nesnagi 'rali po hlevih. V občinskem .uradu se jih je 514 nahrulilo, ko so prišli prositi ttI»oči. Vaše socialno skrbstvo je bilo narav-#°st škandal. Zelo pohvalno se je baje izrazil J Prejšnjem občinskem gospodarstvu pod župa-j g. J. Drakslerjem sotrudnik beograjske Vjitike«. Ali ste mu pa tudi pokazali .občin-, proračun bivše občine Dol, posebno po-4Vke za socialno skrbstvo? Takrat je odpadlo j4 enega prebivalca za socialno skrbstvo pri , . odst. dokladah reci in piši 'din 4 (štiri), se-, i Pa pod od vas toliko osovraženo občinsko »Pravo recimo din 30 pri 130 odst. dokladah, javstvene in druge obče koristne naprave j ne upoštevamo. Kočno povemo še to, n*a , Posojili delati šole je lahko; težje je plačevati jgove. Pa se še oglasite gospodje, ker ste vneti za obči blagor. iJ* počitniiške kolonije se je v soboto, dne , L m. vrnilo 10 otrok hrastniških rudarjev jajsetdnevnih počitnic. Otroci so preživeli Qčitnice v .otroški koloniji na Planini nad' Je-, jcami, na posestvu, ki je last Glavne bratov-;ke skladnice. Vsi otroci se o svojem bivanju ražajo zelo pohvalno. Vsem se pozna že na /v' Pogled, da je pustilo bivanje na zdravem j°rskem zraku, ob dobri in zadostni hram, o.° dobre posledice, saj so vsi pridobili veS J' manj na teži. Pozdravljamo prizadevanje erodajnih faktorjev v tej smeri, želimo le, da D to prihodnje leto ponovi in da bi prišlo v ^ stev več otrok ter za daljšo dobo. Upamo, A bo odboru krajevne bratovske skladnice to d uspelo. (Nočemo pa s tem poročilom reči, 9 '* Počitniški dom na Planini idealno urejen.) StariiL MARIBOR VII. prireditev »Mariborskega tedna« je bila minuli pondeljek zaključena. Obisk je bil razmeroma dober, nedvomno pa bi bil mnogo večji, če ne bi bilo nagajalo vreme in če bi se bila vršila glavna prireditev, ki je bila zasnovana za minulo nedeljo. Največ pozornosti je vzbujala jubilejna kulturna razstava, posrečene pa so bile tudi druge razstave, ki so nudile obiskovalcem mnogo zanimivega. Tudi zabavišče je bilo dobro obiskano, zlasti po večerih, ko se je poleg običajnih zabav vršil še lov na belo-nogavičarje. V nedeljo zvečer je bila tudi povorka. Demokracija je enaka levičarstvu. Sodobni »Slovenec« se je grdo obregnil ob potek koncerta češkoslovaških konservatoristov iz Prage, češ, da so »levičarji« s svojimi medklici zlorabili koncert v svoje politične namene. Baje je občinstvo tiste medklice obsojalo in tudi pevcem so baje bili kar .mučni, a po prvem odmoru, da so medklici prenehali. »Slovenec« je zopet enkrat resnico postavil na glavo. Predvsem ni res, da bi delali medklice levičarji, ampak je resnica ta, da je vzklikalo z enimi in istimi vzkliki vso občinstvo ibrez razlike, izvzemši morda par zakrknjenih »Slovenčevih« pristašev, katerih pa je bilo tako malo, da jih v tem splošnem navdušenju, vzklikanju, ploskanju in mahanju češkim gostom sploh opaziti ni bilo. Resnici na ljubo je treba priznati, da so bili morda najbolj glasni mladi Sokoli, ki so v zboru klicali gostom z znanimi sokolskimi rečenicami, ki so si jih gotovo prisvojili na zadnjem sokolskem zletu v Pragi, Vso občinstvo pa je od začetka d.o konca ponovno klicalo češkoslovaški demokraciji in dr. Benešu in očividno smatra zapadnjaški »Slovenec« te vzklike za izraz levičarstva. Prav nelojalno je, da izpade »Slovenčev« dopisnik proti tako krasni manifestaciji še predno so gosti zapustil! obmejni Maribor. — To je bilo gostom res skrajno mučno, ko so jim na kolodvoru sporočili ta »Slovenčev« pozdrav v slovo. Kopalne obleke, na j nove j še pri Jakob Lah, Maribor Češkoslovaški konservatoristi so v soboto z jutranjm brzovlakom zapustili Maribor in Jugoslavijo, v kateri so bivali na svoji koncertni turneji cel mesec. Nad bivanjem in gostoljubnim sprejemom v Mariboru so bili vsi navdušeni. Baje je bilo povsod lepo, a najlepše v Mariboru. Tekom petka so si mladi umetniki in umetnice ogledale temeljiteje mariborski teden in popoldne tudi Vinarsko šolo, kjer so jih pogostili z domačo kapljico. Vsak izmed u-dele- Ob E ■ sak 1,1 dru Španija, 26. 7. 1938. Naši dvakrat preko reke. večer se je vršila propaganda z ene straj).'1®e strani. Ker pa je govornik na drugi d4 ^ Pr'čel psovati, se je par fantov odločilo, sa Zamašijo usta, ko se napravi noč in res oglasil na zvočniku. drUgQ 0 drugo noč jo zopet udarijo v goste na 9*ran- Čez kake pol ure se začuje de-^end-Cl|a kombe; mi smo bili v skrbeh zanje. k.. 8r i« bil naš strah odveč, čez nekoliko ki o^r*atane čoln neslišno, ne da bi- ga bili v»{ Ali na naj>e začudenje jih izstopi eSo jih je odšlo. Ko pade svetloba na skupino, opazimo štiri vjetnike. Lov se je obnesel, dobro. Večerni koncert internacionalnega orkestra. Ker se je zdela godba šrapnelov in mitraljezov preveč monotona, so poskrbeli tovariši muzikanti, ki so zbrali celo gomilo godal in pihalnikov, da se je sestavil orkester, kateri sleherni večer nastopa z izvajanjem najboljših komadov skladateljev. Tudi našim- nasprotnikom se dopade godba, čim začne, takoj utihne streljanje. So pač narodi, ki z večjim zadovoljstvom poslušajo glazbo, kakor pa brnenje aero-planov in treskanje njihovih bomb. Fr. Malenšek. AH ali« poravnal naročnino? Ako fta no, lapolni svojo dolžnost! žencev je prejel fudi zadnjo »Delavsko Politiko« s poročilom o njihovem krasno uspelem koncertu v Mariboru. Proti prodajalkam brusnic. Danes, v sredo, dne 17. t. m. je zavladalo na trgu veliko razburjenje med prodajalkami brusnic. Pojavili so se namreč organi tržnega nadzorstva, ki so prepovedali ženskam prodajo brusnic in vse sku j paj povabili na magistrat. Na trgu je bilo okoli 14 prodajalk brusnic, ki so imele vsaka po okoli l 30 do 45 litrov blaga na prodaj. Brusnice so ( nudile liter po din 7 do din 8. Baje so proti | prodaji brusnic nastopili mariborski trgovci, ki | si daste pravico prodaje brusnic. Mariborske gospodinje so mnenja, da naj prodajajo brusnice žene, ki jih nabirajo, ne pa preprodajalci. Prvič je mnogo bolj higijenično, ako se prodaja takega blaga vrši iz prve roke, drugič pa je blago iz prve roke tudi cenejše, kot pa od prekupčevalcev, ki so v tem primeru trgovci. Več gospodinj. Zloraba državne himne. Prijatelj našega lista nam poroča: V soboto, dne 14. t. m. zvečer sem bil v kavarni »Grajskega kina« priča neljubemu dogodku. V kavarni je sedela neka pivska družba, ki je prepevala najrazličnejše pesmi. V hrupu in trušču, ki je vladal v prostoru, človek ni mogel razumeti niti lastne 'besede. Nenadoma je prej omenjena pivska druž-j ba začela peti državno himno. To je bil signal za v bližini sedečo družbo nezrelih mladeničev, ki bi bili radi dali duška svojim »patrijo-tičnim« čustvom kje na ulici, pa si tega najbrž niso več upali, da so začeli hruliti goste, naj nemudoma vstanejo raz sedežev. Ker se nekateri niso dvignili, so jim mladeniči grozili, pivsko omizje pa je ponavljalo himno kar dvakrat ali trikrat zaporedoma. Le -malo je manjkalo, da ni prišlo do razračunavanja, Treba je povedati enkrat za vselej, da se državne himne ne sme zlorabljati. Petje ali igranje državne himne po javnih lokalih ne more -obvezati nikogar, da se dvigne raz sedeža, razen pri prireditvah oficijelnega značaja. Najmanj pa, kar se more trpeti je, da ibi se prepevala himna v svrho kakšne demonstracije ali pa izrabljala v tak namen. Sploh bi bilo umestno, da se zloraba himne prepove in vsakogar, ki bi si kaj takega dovolil, primerno pouči, da si bo zapomnil. Literarni večer, ki so ga hoteli prirediti minulo sredo v Ljudski univerzi mlajši pisatelji in pesniki, je policija prepovedala in se vsled tega ni mogel vršiti. 37 mladeničev je prenočilo v noči od' nedelje na pondeljek v znanem hotelu »Graf«. Združenje brivskih mojstrov iz Maribora in okolice je minulo nedeljo praznovalo 50-letnico svojeda obstoja. V cbrtno-nadaljevaino šolo se vkljub opozorilom doslej ni vpisala niti desetina vseh vajencev in vajenk, zato izjavlja šolska uprava ponovno, da bodo vpisi na vsak način zaključeni dne 21. t. m. Proti delodajalcem, ki do tega dne svojih vajencev in vajenk ne bodo vpisali, bo šolska uprava postopala po tozadevnih zakonitih predpisih. TEZNO PRI MARIBORU Važen shod kovinarjev. V četrtek, -dne 18. t. m. se bo vršil s pričetkom ob 14. (2. uri pop.) v gostilni Felič važen shod kovinarjev. Shod sklicuje podružnica SMRJ. Vabljeni vsi. STUDENCI PRI MARIBORU Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev priredi dne 21. avgusta na vrtu gostilne Hartberger v Studencih veliko tombolo z raznimi lepi dobitki. Začetek tombole ob 14. uri. Cena tabilc din 3. Po tomboli prosta zabava. Ker je čisti dobiček tombole namenjen za dopolnitev godbe, vabim* tekstilno delavstvo, da se te prireditve zanesljivo udeleže. Za slučaj slabega vremena se bo vršila tombola prihodnjo nedeljo. — Odbor. Avstrijske novice Praški list »Weg zum Ziel« objavlja obširno poročilo o položaju, ki ga je nacizem povzročil v avstrijskih katoliških krogih. Katoličani na splošno obsojajo postopanje kardinala Innitzer-ja, ki se je tako brezpogojno podvrgel nacizmu. Zlasti je ogorčeno katoliško kmetsko -prebivalstvo, ki izjavlja, da hoče ohraniti svojo staro katoliško vero, pa tudi če jo bodo škofje zapustili. .,wi.c _ • >\trU | SlU* • Na Dunaju je sedaj izenačena in organizirana tudi podrobna prodaja sočivja. Pred nekaj dnevi je bilo na znanem dunajskem živilskem trgu Naschmarkt vsem -branjecvem, 86 po številu, dodeljeno po vsakemu 3 kg svežega graha. — Branjevci, ki so želeli več graha, so se po vojaško postavili v vrsto, so visoko dvignili svoje lahke košare z grahom in so v zboru zaklicali nemški pozdrav. Branjevce so zaprli in pravijo, da pridejo v Dachau. * Nemško državno prometno ministrstvo je izdalo uradno opozorilo, da kljub zedinjenju še obstoja za živila carinska meja med rajhom in Avstrijo. Opozorilo je bilo potrebno zaraditega, ker .so rajhovci skušali spraviti iz Avstrije v stari rajh brez carine polne kovčege in nahrbtnike jajc, masla in svežega sočivja v napačni domnevi, da v edinstveni državi ne more biti carinskih mej, * Nemški učenjaki in arhivarji preiskujejo sedaj arhive na Ballhausplatzu, kjer je imela sedež Schuschniggova vlada. Zbirajo diplomatsko korespondenco med Schuschniggom in podpisniki rimskega protokola, iz katere je razvidno, da so tisti, ki so Schuschnigga pustili na cedilu, ga poprej najbolj hujskali in mu dajali potuho. CELJE Pevski odsek »Vzajemnost« vabi vse pevce na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 18. avgusta -ob 20. uri v društvenem lokalu v Delavski zbornici. Pevci, pripeljite s seboj prijatelje, ki imajo veselje do petja. Na sestanku se bomo pogovorili, kdaj se aačnejo redne pevske vaje. Prijatelji delavske pesmi vabljeni. ZABUKOVCA 'J Zborovanje delavcev in okoličanov. V pondeljek, dne 15. avgusta se je vršilo dobro obiskano zborovanje rudarskega delavstva in okoličanov, na katerem se je razpravljalo -o akciji nekaterih celjskih krogov, ki vidijo v pranju premoga vzrok za onesnaženje Savinje. — Na zborovanju, ki ga je vodil župan -občine Griže in lokalni načelnik II. skupine s. Košak, so govorili tudi načelnik II. skupine s. Pliberšek Franc iz Trbovelj, zastopnik -državnega rudnika iz Zabukovce in banski svetnik za celjski okraj. Zborovalci so soglasno sprejeli tudi resolucijo, ki v pravi luči prikazuje pretirano gonjo pr-oti državnemu rudniku, kakor tudi posledice in socialno bedo, ki bi nastala, ako bi -se v celoti ugodilo zahtevam nekaterih kopalcev. Resolucija prikazuje tudi prave krivce onesnaženj^ Savinje. — Pri »N-ovf -dobi«, celjskem lokalnem listu, ki stoji na čelu gonje proti rudniku v Zabukovci, bi pa bilo dobro pregledati rodovnik in bi se najbrže našlo, da je žlahta precej kriva onesnaženja Savinje, zato pa tembolj glasno kriči: primite tatu! Vrtni ples priredi delavski glazbeni odsek »Zarje« v Zabukovci dne 21. avgusta t. 1. s pričetkom ob pol 4. uri popoldne na vrtu s. Zupanca v Migojnicah. Prijatelji plesa in vesele zabave vljudno vabljeni. — Odbor. RUŠE Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršila pri nas delavsko-prosvetna prireditev na kateri bodo sodelovali člani dramatičnih odsekov »Vzajemnosti« iz Pobrežja in Studencev, pevski zbor »Vzajemnosti« iz Tezna in mando-linistični odsek »Vzajemnosti« iz Maribora. — Spored bo zelo pester in bogat. Pozdravni govor bo obdržal s. Petejan. Prireditev bo na vrtu gostilne Magdič. Pričetek ob 15. urh Delavce in delavke iz Ruš, Maribora in okolice vabimo, da se te lepe kulturne prireditve številno udeleže. Mariborčani se lahko odpeljejo z vlakom ob 13.40 in 14.40. uri. JESENICE Letovanje rudarskih otrok pri Sv. Križu. — Glavna bratovska skladnica je zgradila na posestvu, ki ga je lani kupila na Planini nad Jesenicami, poleg drugega tudi leseno stavbo, ki jo je stala din 200.000 in v kateri je prostor za poletne okrepčilne -počitnice za rudarske otroke. V zgradbi je prostora za 56 otrok in so otroci ločeni po spolu. Urejen iimajo vodovod, plavalni bazen, prhe in vse ostalo. Prvi oddelek otrok je -prišel že pretekli teden k sv. Križu, prihodnji pride sredi -avgusta. Letovanje traja letos po tri tedne in so otroci dobro in tečno hranjeni. Otroci pridejo v letovišče na priporočilo zdravnikov Glavne bratovske skladnice, ki nosi vse stroške v celoti. S tem -domom je Gl. B. S. spet pokazala, da teži za izpopolnitvijo delavsko-rudarskih zdravstvenih ih Socialnih ustanov. LJUTOMER Spor okrog milijonske zapuščine g. Seršena. Dne 16. julija je umrl tukajšnji veleposestnik in trgovec Seršen Franc, ki je zapustil večmilijonsko premoženje. Minuli pondeljek so sodišču predložili testament g. Seršena, ki je vzbudil v Ljutomeru in daljnji okolici pravo senzacijo. G. Seršen je namreč zapustil gla«-om tega svojega testamenta iz leta 1931 200.000 din domačemu Sokolu, din 25.000 Ciril-Metodovi i visoke starosti, družbi, din 25.000 Vodnikovi družbi, din 25,000 ljutomerskim revežem, din 200.000 svojemu nezakonskemu otroku, din 50.000 trgovcu Milanu Sesslerju in vse terjatve v trgovini svojim trem prijateljem Sokolom, dvema učiteljema in nekemu davčnemu uradniku. Ostalo premoženje dobita dva brata, oziroma njuni otroci. Začudenje pa je vzbudilo dejstvo, da je bil testament tako star, med tem ko je pokojni Seršen Hlinka na smrtni postelji? Slovaški klerikalni voditelj pater Hlinka, ki je sporedno s krkonoškimi Nemci stavil manjšinjske zahteve in je nedavno obolel, je baje na smrtni postelji. Bolezen mu je nevarna zaradi llaUleU sacku&ic Ali smo bili pravi Sokol —■ Lfotičevec? To vprašanje smo zadnjič stavili Sokoloiij. Tyrševo Sokolstvo je narodno, svobodoljubno in demokratično. Brez svobodoljubja in demo-obljubljal svoji.ljubezenski prijatelji« vinograde | kratičnosti ni pravega'sokolstva? Ljotičev zbor in hišo, katero ji je nedavno zgradil in ji za- t . .. , gotavljal, da je tudi za njo tozadevno vse po- I Fa >e firersko Žganje, ustanovl)eno po znanem skrbljeno v testamentu, a se takega testamenta ' tujem vzorcu, ki zasramuje demokratična na-nikjer ni našlo. Reva je sedaj na cesti brez čela in ustanavlja »stanovsko« državo. Kako vsakih sredstev in bo baje nastopila proti mili-ionski zaouščini pokojnega sodno pot, da si izvojuje obljube, katere ji je pokojni delal zadnja leta. Po din 50.(300 je zapustil pokojni Ser- more torej pravi Sokol biti Ljotičevec? To nam v zadnji številki razlaga Ljotičev »Zbor« na način, ki se ga je naučil ®* jo lasje smrdeti po petroleju, naj ima glavo vsal par ur namazano, potem šele si naj lase ufflij®*, Prhljaj je navadno trdovratna reč, navadno M treba zmiraj znova mazati in si spet utniva lase, preden ga preženemo. Kdor ima mastne lase, naj vzame več petroleja kakor ricinoveg olja, kdor ima pa suhe lase, pa mora zmešati več ricinovega olja kakor petroleja. Juha. Juhi, s katero se po navadi obed pricH®' posvečajo gospodinje navadno vse premalo P° zornosti. Goveja juha, prežganka in kromp^' jevka, te tri juhe poznajo p.o naših domoVI Dobro pa je, če se ozre gospodinja še tudi P® drugih juhah, kajti dobra juha je uvod v dobr kosilo. Mineštra: Vzemi primerno število s mlečnih koruznih strokov (na 1 osebo eno k°' ruza) in odreži z nožem mlečno koruzo od *e' senega stroža. To daj kuhat. (Ko je že dovo*t Trgovskim in pisarniškim nameščencem v Nova sprememba uredbe o odpiranju in zapiranja trgovin v Sloveniji. razmišljanje i i! ' (Konec.) Toliko v glavnem, kar se tiče kritičniih pripomb k uredbi. Važno pa je za nas trgovske nameščence, da se zavedamo sledečega: Nobenega boja za izboljšanje našega položaja ne bomo mogli nadaljevati, dokler ne bomo spoznali naše zapostavljenosti in krivic, ki se nam gode. Nikamor ne bomo prišli brez organizacije! In kar se bo pokazalo takoj te dni, ko stopi Uredba v veljavo, ne 'bomo mogli brez zavednega, enotnega postopanja in organizacij, niti poslodajalcev prisiliti, da respektirajo te nove spremembe uredbe! Zato je nujno potrebno, da se oklenemo svojih organizacij: Pomočniških /borov, ZPNJ in drugih svobodnih strokovnih skupin in preko njih energično zahtevamo takojšnje praktično uveljavljenje vsaj onih tnalih ugodnosti, ki nam jih spremembe nudijo. Funkcionarji teh organizacij, zlasti krajevnih Pomočniških zborov, so pa dolžni energično, brez vsakega oportunizma postopati v tem smislu. Zato se hočem pomuditi še nekoliko pri tem, kar je trenutno za nas najvažnejše. Najvažnejša pridobitev z novimi spremembami je 2-urni opoldanski počitek za vse (tudi nekatere večje) kraje. Maksimalno dovoljena doba za zapiranje zvečer ob 19. uri je pa važna pridobitev posebno manjših podeželskih krajev. Mnogi večji kraji, kakor n, pr. Ptuj, v neki meri Celje itd., so s to nepotrebno večerno uro oško- dovani. Vendar škoda, ki nastane za počitek in prosti čas trgovskega nameščenstva s to večerno uro, ni tako velika, kakor ibi bila velika izguba, če bi se poslodajalcev ne prisililo upoštevati nekršenega 2-urnega opoldanskega odmora. Kajti po lokalnih prilikah in tradicijah se trgovci sami ne bodo trudili izrabiti te večerne ure, kar jim je že radi zimske potrošnje kurjave in razsvetljava nepraktično. Trudili se pa bodo izigrati ugodnosti opoldanskega 2-urnega počitka s pretvezo, da se rajši zapira zvečer po »starem«, t. j. praktično enkrat med’6. in 7. uro, pa naj ostane tudi opoldne pri »starem«, t. j. pri 1-urnem odmoru. Skratka, naše stališče mora biti edino pravilno: Zakon in uredbe, ki nam jamčijo vsaj neke majhne ugodnosti, se morajo brez pardona izvajati tudi s strani poslodajalcev. Proti pomanjkljivostim se bomo pa borili tudi v naprej, dokler ne dosežemo res znosnega položaja, — Dolžnost upravne, politične oblasti pa je, da gleda in skrbi za striktno izvajanje zakonodajalčevih uredb in kjer bo to treba, se bomo tudi obrnili na politično oblast za tako posredovanje in zaščito. Xako stališče moramo za.yzeti tudi zato, ker uredba ne pomeni nobenega poslabšanja gospodarskih razmer trgovcev-poslodajalcev in okrnitve njihovih interesov. K. K, Delavski pravni svetovalec Vložen denar (Litija) Pravica do preživnine Vprašanje: Sem že dalje časa poročena in me mož popolnoma zanemarja. Ne da mi nobenega denarja niti zame niti za otroke, ampak ves svoj zaslužek zapravi s pijančevanjem in ženskami. Obenem me neprestano žali, pretepa in goni od hiše. Kaj naj storim? Ali bi lahko dosegla, da bi se možev zaslužek izplačeval imeni v roke? Odgovor: Brez moževe privolitve ne morete dvigati njegove plače. Pač pa se zaradi moževega grdega ravnarija lahko ločite od njega, ter ga tožite na preživnino. Pravtako imajo otroci pravico zahtevati posebej preživnino. — Na dajanje preživnine smete tožiti, tudi če se sodno ne ločite. Ko bo alimentacija za Vas in za otroke določena, boste lahko moževo plačo zarubili pri njegovem delodajalcu. Silobran (Vojnik) Vprašanje: Ko sem se vrnil z nočnega dela in legel k počitku, je prišel pred hišo neznanec in začel klicati ter delati velik hrušč. Vstal sem in šel povprašat, kaj hoče. Tedaj me je začel neznanec zmerjati; ko pa sem ga pozval, naj se odstrani, je izvlekel nož in me hotel napasti. Brž sem zgrabil za sekiro in ga udaril s topim koncem po glavi, pri čemer sem ga lahno poškodoval, Nato se je neznanec odstranil. Sedaj me je ovadil in mi grozi, da bom kaznovan ter da bom moral plačati odškodnino. Odgovor: Če Vas je neznanec v resnici hotel z nožem napasti, ste bili upravičeni do obram-he in Vas ne zadene nobena krivda. Pa tudi, če ne bi bil podan silobran, Vas sme sodnik oprostiti vsake kazni, ker ste bili brez krivde izzvani s poškodovančevim sirovim in nevljudnim ravnanjem. Oškodovancu tudi ne pripada odškodnina, ako je z napadom poškodbo sam zakrivil. Proti neugodni sodbi vsekakor vložite priziv, ki ga morate prijaviti v 3 dneh. Vprašanje: 1. Imam naložen v hranilnici denar in bi ga rad dvignil, ker ga nujno rabim za popravilo hiše. V hranilnici pa pravijo, da so podi zaščito in da moram čakati na izplačilo do teta 1941. — 2. Imel sem naloženo v Poštni hranilnici večjo vsoto, ki sem jo dvignil; pri tem pa obresti nisem dobil izplačanih. Na pošti so ml rekli, da moram na obresti še počakati. Kako naj si pomagam? Odgovor: 1. Hranilnica, ki je pod zaščito, ni dolžna izplačati vlagateljem njihovih vlog v celoti, pač pa jim mora izplačevati delne zne ske po načrtu, ki ga odobri pristojno ministrstvo. Ta načrt mora biti vsem vlagateljem javno na vpogled. Zahtevajte od hranilnice, da Vam ga predloži. Če Vam delna izplačila ne zadostujejo, pa skušajte hranilno knjižico prodati 2, Obresti se dobijo pri Poštni hranilnici le na izrecno zahtevo; v ta namen morate poslati svojo vložno knjižico na Poštno hranilnico Beograd in prositi, da Vam jih pripišejo. Nato lahko dvignite dotični znesek pri vsaki pošti. silijo za šiviljo, ker pravilno sklepajo, da ^bi^se j £asa vrelo, dodaj še nekaj fižolov, krompir®* „1.1..zejja^ peteržilja in še druge zelenjave, la^? tudi nekaj drobno nasekljanega mesa. Poveze z moko ali zelo svetlim prežganjem. Korenja juha: Umite, osnažene korenčke narežeš f>* rezance ali koleščke in jih z zelenim Pe^e!,l žiljem vred dušiš na masti. 'Nato posuješ z n>a*. moke, opražiš in doliješ vode. Juho kuhaš * nekaj časa, ter dodaš nato ščepec soli, sladkorja in malo kisa. K tej juhi dobro s® j, kruh. Češpljeva juha: 1 1.češpelj (brez košjd skuhaj v 2 1 vrele vode. Dodaj nekoliko ciffl;9' limone lupine, nekaj klinčkov, žlico sladkor]®' kozarec vina, če ga imaš, in za noževo koni' več »poleg«. Redko se dogaja, da bi v t3*®!! slučaju mati tirjala alimentacijo od revnejše!!, in vendar se je tudi tak slučaj izkazal te pred mariborskim sodiščem. Nezakonska n1® je tožila hlapca, da mora priznati očetovst^ in plačevati preživnino za otroka, katerega > porodila, ko sta skupaj služila pri nekem kK spodarju. Hlapec pa je pri sodiščiu odločno tal1' da on ni oče tega otroka in da tudi ne ibo*. biti oče in da je nezakonska mati, dekla P istem gospodarju, sama pravila, da je °tr°a spočel gospodarjev sin. Na vprašanje sodm* ' kako je torej s to zadevo, je mati naenkr^ prostodušno povedala, da je res nezakon® oče gospodarjev sin, ne pa hlapec, in da so 1 le gospodarji nagovarjali, naj zvrže krivdo ® hlapca. Sodišče je nato tožbo proti hlapcu * vrnilo in bo moral nezakonski otrok sedaj v® vič tožiti svojega pravega očeta, gospodari . vega sina, da ga bo ta preživljal in priz° očetovstvo. . IšCe se oskrbnik ki je vešč gostinske obrti za planinski do» « Mrzlici. Potrebna je kavcija. Prijave je vpos do 1. septembra t. 1. na gospodarja Donia . Šetinc Franca, Trbovlje, Loke 426, kjer se be tudi vsa potrebna pojasnila. Pogoji ,se.«e, bodo posebej razpošiljali. — SPD Trbo — 9 EMI Mit potrebujete, da zaslužite 1000 Din I LJUU Ulil mesečno doma.— Postranski z«' ■ služek. Dopisi:, Anoi‘f Maribor, Orožnova MALI OGLASI MaH eitatclll fefo na1cen«”%|bl n^MTr Funt Rormonnn lati Karl Ra$$ Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira in najboljši nakup. POPRAVILA, EMAJLIRANJE, POKROMAriJE,PONIKLANJ£ B. DIVJAK KLJUČAVNIČARSKA! MARIBOR FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. obč*nSJJj-za izdelavo oblek za gospode in dame po nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izde Bogata izbira modnega blaga. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja bro in po kulantnih cenah znana i JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična dela*« MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. »nrd koles čez zimo. HRANIMO IH POSOJILNO DRUŠTVO DELAVCEV V MARIBORU reg. zadruga z omejeno zavezo Račun pri Poštni hranilnici štev.: 13.143 Frankopaneva ulica it. 37 (v lastni hll») — Telefon 26-35 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% odn. 5°/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. — Zadružni delež znaša m Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure ZnMte vedno m povsod Krati in pecivo Iz Delavske pekarne v Morajo Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.