Stev. 101. V Ljubljani, četrtek dne 11. aprila 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v unravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1’70. — Z; inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: :s Telefon Številka 118. ::: ▲ . ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Kancelparagraf. Kakor strela iz jasnega neba se je pojavila vest, da izda papež Pij X. novo okrožnico, ki bo prepovedovala duhovščini agitirati po prižnici, da. še več: okrožnica bo prepovedovala duhovnikom vmešavati se v politiko. »Slov. Narod« je poročal: Papež proglaša kancelparagraf. Berolin, 9. aprila. V kratkem izide papeževo lastnoročno pismo, s katerim prepovedi!-duhovništvu vsako politično agitacijo bodisi v cerkvah, bodisi na shodih. Zlasti strogo jim prepoveduje obisk in vmešavanje pri političnih shodih. Graška »Tagespošta« piše: Berlin. »Tag-blatt« piše. da bo v kratkem izšlo posebno pismo papeža na nemške škofe, po katerem bo vsem posvetnim in redovnim duhovnikom pod kaznijo cenzure prepovedano nastopati na javnih političnih zborovanjih in tudi udeležba na takili skupščinah. To pismo je posledica razdora v centrumu Pismo je sestavljeno v soglasju z nemškimi škofi in je bilo poslano po nunciju v Mona-kovo. — Od druge strani se sicer trdi. da ta vest ni resnična — vendar izkušnje zadnje dobe nas lahko potrjujejo, da vest ni brez podlage. Zakaj bi enkrat ne stalo črno na belem, kar je po zdravi pameti samo po sebi jasno. Papež Pij X. je izdal že par takih odredb, ki jih duhovščina ni rada čitala, zakaj bi ne izdal tudi take odredbe, ki duhovnikom prepoveduje uganjati v cerkvi politiko? Lahko rečemo, da ljudje komaj čakajo, da se povrne cerkev zopet svojemu prvotnemu namenu, in da se odpravi iz molitve politična agitacija. Papež Pij X. je izdal geslo, da hoče vse prenoviti v Kristusu — ali bi ne bilo še najlepše prenovljenje, ako vrne cerkve vsem, ki so vernega srca in izžene iz nje one politične agitatorje, ki so odganjali iz cerkve vse, ki niso bili pristaši klerikalne politične stranke! Lahko torej da kancelparagraf še ni napisan. resnica pa je, da bi bil cerkvi in veri v korist in ljudstvu v srečo. Pred časom je izšla iz Rima zapoved, da morajo duhovniki opustiti svoje barantije in sodelovanje pri denarnih zavodih. Toda škofje so se pritožili — med temi so bili tudi slovenski — češ da je sodelovanje duhovščine pri konsumnih hi denarnih zavodih nujno potrebno. — Papež je svojo prepoved deloma spremenil. — Ravno tako je bilo s prazniki. Papež je moral svojo odločbo izpremeniti. — Resnica je. da take »novotarije«, ki prihajajo iz Rima, današnjo duhovščino prav nič ne vesele in da duhovščina ni vneta za papeža in njegova pisma. One odločbe proti modernizmu so ugajale, ker so služile klerikalizmu — odločbe, ki se tikajo duhovnega stanu, pa nič prav ne diše. Pravijo, da je Pij X. že star in da ima čudne nazore. Gotovo pa je, da bi si papež z odločbami. kakor je kancelparagraf posebno v sedanji dobi. ko strah pred klerikalizmom uničuje pravo versko življenje — postavil najlepši spomenik. Ko so bili odpravljeni prazniki, je gotovo niarsikdo pomislil, kako vpitje bi bilo po klerikalnem taboru — ako bi jih bila z istimi motivi. ki bi bili za državo gotovo bolj tehtni nego za cerkev — odpravila država! — To bi bilo grmelo s prižnic. Ali pa ko bi država prepovedala duhovnikom kupčijo. Reklo bi sc. da zmagujejo framazoni, svobodomisleci, pre- vratni elementi itd. Enako so se pojavili grozeči glasovi, kadar je prišel govor na kancelparagraf. Reklo se je. da se hoče duhovščini vzeti državljanske pravice, da verno katoliško ljudstvo potrebuje zagovornikov, da mora cerkev braniti svoje stare pravice itd. — Ko pa je papež o vsem tem izprgovoril. se ni dalo kaj reči — in iz tega se da sklepati, da so nazori o veri, cerkvi in duhovščini, kakor jih zastopa napredno časopisje popolnoma opravičeni in da bo papež sam izvršil potrebne reforme, ki bodo očistile versko življenje politične navlake. Saj bo na Kranjskem že kmalu vsaka cerkev obdana od konsumov, zadrug, hranilnic itd. dočim vendar to nima v cerkvi nič govoriti. Enako napreden človek ni mogel več v cerkev, ker je na prižnici pogosto namenoma duhovnik napadal njegovo osebo in kričal o stvareh, ki nimajo z vero nič skupnega. Ali ne bo torej velika dobrota za vse. ako papež izvede reformo? Poleg tega se danes v klerikalnih strankah (n. pr. v kršč. socialni, v češki klerikalni, v centrumu in drugod) klerikalci sami med seboj bijejo in vsak trdi, da je on edino pravi katoličan i. dr. S takimi stvarmi se gotovo ne pospešuje versko življenje, ampak sc še bolj vidi. kako naj vera služi v politične, strankarske in osebne namene. Ako papež misli o kraljestvu božjem na zemlji, bo gotovo mnogo k temu pripomogel, ako zapodi politiko iz cerkve. Ako bi to storila država — bi se reklo, da je brezverska — o papežu menda to ne bodo mogli reči. Delegacijsko zasedanje. Odločitev o sklicanju avstro-ogrske delegacije pade šele tekom prihodnjega tedna. Ako se Khuenu posreči, da zlomi v ogrskem državnem zboru odpor opozicije in reši brambno predlogo, bo delegacijam predložila vlada proračunski provizorij, kateri bo jako kratkoročen, sploh bi bilo v tem slučaju zasedanje delegacij jako kratko in trajalo le par dni. Ako sc pa pokaže, da glede brambne reforme ni mogoče doseči nikakega uspeha, tedaj se pa prekine zborovanje državnega zbora, da se morejo delegacije sestati k daljšemu zasedanju, kjer naj bi se sklenil definitivno skupni proračun. Končnega termina glede sklicanja delegacije še sedaj ni mogoče vsled nejasnega položaja na Ogrskem natanko določiti, vendar se splošno misli, da se skličejo delegacije na dan 22. ali 23. tekočega meseca. Napetost med Avstrijo in Rusijo. Že delj časa sem se pojavljajo po časopisju vesti o napetosti med Avstrijo in Rusijo. namigava se od vseh strani, da je vojna nevarnost med obema državama veliko večja nego se splošno misli. — Sedaj pa prinaša dunajska »Reichpost« list, ki je iz vojaških in klerikalnih krogov jako dobro informiran, in ima najboljše zveze celo z vojaško pisarno prestolonaslednika Franca Ferdinanda, prinaša alarmujoč članek, v katerem govori naravnost o preteči nevarnosti. V ruskih oficirskih krogih, kjer je doslej vedno prevladovalo mnenje onih, ki so bili za prijateljsko razmerje z Avstrijo, se je to nagnenje precej ohladilo zlasti od obiska ruskega velikega kneza An- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Vaš komitet, čemu tajiti, vem vse ... vem kdo so njegovi členi in kje imate seje... Vem vse; torej ne tajite pred menoj.« »Čudno, kako veste vse to. ker vas pa to ne zanima... Nu. recimo, da je temu tako... Kaj hočete povedati s tem? vpraša doktor, uprši vanj svoj uporen in presunljiv pogled. , »Vprašal sem vas, kedaj boste imeli sejo?« Ponovi Kandov odločno. . _ »Da, nocoj, gospod!« odvrne doktor z lstim glasni. »Vi ste predsednik, kaj ne?« »Da.« »Hočem vas nekaj prositi.« »Kaj takega, gospod?« »Prosim vas. da me predložite za člena.« Dijakov glas se je tresel od razčiljenosti. Doktor je bil kakor omamljen; ni bil pripravljen na podobno osupnenje od strani Kan-dova. »Kako to, Kandov?« »Preprosto kot Bolgar ... Tudi jaz hočem delati.« Sokolov poskoči. iam s?ni' ^rate' roko!« pri čemur ga ob-Na Z vel'k°,vnenio.ter ga poljubi na usta. KoJ?,doda: ^ veseljem, z velikim veseljem, Kandov. vas vsi pozdravljamo v na- šem krogu ... Greh bi bil, da bi takšne moči, kakor ste vi, praznovale... Naša borba bo velika ... Domovina jias kliče ... Vsi. vsi še stopimo v vrste... Čast in slava ti, Kandov! Kako se začudijo prijatelji, ko jim povem... Podaj mi brate, roko!. »Hvala ti, doktor«, reče Kandov vneto; boste videli, da Kandov ne bo nepotreben.« »O, vem. vem ... Čemu nisi prišel, ko ti je še Ognjanov to predlagal?... Oh, srce mi hoče počiti od žalosti... Moj nesrečni Bojčo! Čemu nisem umrl jaz. da bi le on ostal živ, da bi z besedo in svojim vzgledom sprebujal narod?... Ali veš. Kandov? To je bil pravi junak, veliki duh!... O, grozno se hočemo maščevati za njegovo kri!... Za enega sto. Pripravimo v jok matere teh barbarov!« »Maščujemo se«, odvrne Kandov, to je edini občutek, ki me navdaja v tem trenutku... Za takšno osebo, kakor je Ognjanov. ni mogoče odpustiti sovražniku.« »Maščevanje in grozno maščevanje!« zakliče doktor. »Kje se snide zvečer komitet?« »Da. pri baj Miču; pojdiva skupaj.« »Brž ko bom sprejet, staviti hočem predlog.« »Kakšen?« Da mora morilec Ognjanova biti ubit.« »Toda saj morilec ni eden, marveč jih je več... a kje jih hočemo iskat?... A če le hočeš vedeti, morilec je vse turško cesarstvo.« »Kolikor jaz sodim, je krivec samo eden.« Doktor ga začudena pogleda. »Eden je in ta je pri nas...« »Da, pri nas?« »Da. pravcati krivec njegove smrti?« »Oh, baj Kandov, ali bi se splačalo, ma- dreja Nikolajeviča. Oficielna Rusija je pričakovala od tega obiska povoljne uspehe, a doživela po povratku kneza veliko razočaranje, ker je bil knez Andrej na Dunaju in v cesarskem dvoru sprejet tako mrzlo in neprijazno, da se je javno pritoževal o tem sprejemu. To dejstvo je precej povečalo število onih, ki porabljajo vsako priliko, da nastopajo proti Avstriji. O sedanji ruski politiki piše »Reichs-post«: Današnja politika Rusije ima popolnoma jasno smer. ki gre edino za tem. da kar najprej izzove konflikt z Avstrjo. Protiavstr.politiki v Rusiji dobivajo vedno večjo moč in upliv v notranji, a v zadnjem času tudi zunanji politiki. ti protiavstrijski politiki so pridobili na svojo stran tudi ruske vojaške kroge, kar znači v Rusiji pač vse! Zahodna ruska meja se neprestano utrjuje, vedno večji vojaški oddelki se pošiljajo v obmejne posadke, kopičijo se vojaška skladišča za hrano in municijo. Ruski vladni krogi se trudijo, da pridobe za svoje načrte tudi Rumunsko. »Reichspost« nadalje opozarja avstrijsko javnost, da je vojna nevarnost jako velika, ker je rusko javno mnenje izrečno proti Avstriji, da lahko najneznatnejši povod izzove najhujši konflikt in to nenadno in nepričakovano. Zanimivo je pa tudi pisanje ruskih listov o sedanjem razmerju med Rusijo in Avstrijo. »Novoje Vremja« piše glede sedanjega razmerja Italije in Rusije, da so se prijateljski odnošaji med obema državama pokaži i že pred aneksijsko krizo, a da so se skupni interesi obeh držav pokazali še bolj v teku sedanjih dogodkov. Ti zadnji dogodki zahtevajo skupno nastopanje Rusije in Italije v vseh vprašanjih. »Ruskoje Slovo« pa izve iz jako zanesljivega diplomatskega vira. da je Italija stavila glede obnovitve trozveze pogoj, da se obveza Italije za slučaj vojne ne sme odnašati na Rusijo, torej, da bi Italija ne bila primorana v slučaju konflikta Avstrije ali Nemčije z Rusijo pomagati svojim zaveznicam, kar dokazuje, da si hoče Italija za slučaj vojne ohraniti tudi glede nevtralitete popolnoma proste roke. Peterburške »Vjedomosti« pa pišejo že na način, kakor da je rusko-avstrijsko vojna že pred vratmi. List piše o prijateljskih odnosih. ki vladajo med Rusijo in Rumunsko, kateri so prišli do izraza zlasti tekom lanskega leta! Javno mnenje zahteva zveze Rusije z Rumunsko. List aludira na rumunske aspiracije na Besarabijo in pravi: dobro, dogovorimo se z Rumunsko, obljubimo ji Besarabijo in sklenimo na podlagi te obljube vojno zvezo z Rumunsko! V slučaju konflikta Rusije z Avstrijo in ruske zmage, bi Rumunska dobila Bukovino in ogrske province, kjer bivajo Ru-muni! Sploh je javno mnenje v Rusiji prepričano. da je konflikt med Rusijo in Avstrijo neizogiben. Konflikt bo izzvala Avstrija sama, ako bo njena vlada nadaljevala svojo sovražno politiko napram ruskemu življu v monarhiji; ali pa ako bi Avstrija nadaljevala svojo ekspanzivno politiko skozi novopazarski santl-žak proti Solunu. Tako je danes javno mnenje v Rusiji, ki ne daje posebno lepih perspekti-vov za bližnjo bodočnost! —c. Ljubljanski občinski svet. Včeraj ob 6. uri zvečer se je nadaljevala seja ljubljanskega občinskega sveta, ki je bila prekinjena dne 2. aprila. Seji je predsedoval župan dr. Tavčar, ki naznani, da je dr. t Zajc opravičil svojo odsotnost. Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::i n: Telef.m številka 118. :n Občinski svet preide nato takoj na dnevni red. Kot zastopnik mestne občine v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti je bil izvoljen z naprednimi glasovi g. Engelbert Franchetti, namestnikom pa g. Černe. Samostalni predlogi obč. svet. Ant. Likozarja o kanalizaciji na Privozu in v Hrenovi ulici, o zgradbi mostu na Prulah. o vodovodu, razsvetljavi in nasipanju Orlove ulice, o napravi javnega pisoarja ob Grubarjevem mostu in o napeljavi vodovoda na Barju se iz-roče potrebnim odsekom. ______ Nato je občinski svetnik Matija Rothi utemeljeval svoj samostalni predlog glede pre-uredbe stavbnega reda osobito z ozirom na zgradbo eno- in dvodružinskih ter delavskih hiš; glede ustanovitve stanovanjskega odbora in stanovanjskega nadzorstva; glede odstopa cenenih stavbišč za zgradbo malostanovanj-skih hiš. glede oprostitve malostanovanjskih hiš od občinskih eventualno deželnih doklad. Stavil je tozadevno sledeče predloge: 1. Glede preuredbe stavbnega reda oso" bito z ozirom na zgradbo eno- in dvodružinskih stanovanj ter delavskih hiš, naj se skliče posebna konferenca oblasti, zastopnikov države. dežele in občine v svrho posvetovanja kako bi se preuredil stavbni red. Za vzorec, naj se vzame dunajski stavbni red. 2. Ustanovi naj se posebno stanovanjsko nadzorstvo. 3. Del izkupička od mestnih zemljišč naj se vporabi kot fond za nakup novih zemljišč, kjer bi se zgradile delavske hiše. 4. Deželni zbor naj se naprosi, da dovoli 6 letno oproščenje malostanovanjskih hiš od občinskih doklad. 5. Deželni zbor naj se naprosi, da tudi sam oprosti te hiše tudi od deželnih doklad. Samostalni predlogi obč. svet. Smoleta glede nadomestitve lesenih mostičev v Trnovskem okraju z betonskimi; glede razširjenja Jeranove ulice; glede naprave stopnic pri Gradaščici; glede električne razsvetljave v kopališču pri Koleziji in na Zeleni poti. Obč. svet. M. Rothla in Jak. Smoleta glede preure-dtve kopališča v Koleziji; glede raznih kanalizacij. regulacije itd; glede prepovedi kopanja na »Pasjem brodu«. Obč. svet. Fr. Kosa glede pobiranja užitnine od potnikov na kolodvoru ali vsaj tik kolodvorskega poslopja; glede dohodov do Gruberjevega kanala in Ljubljanice na Prulah ter prireditve prostorov za pranje. Obč. svet. Marinka glede regulacije Martinove ceste. Obč. svet. M. Lillega in J. Rei-snerja glede poniaknitve magist. uradnikov v I. razred aktivitetnih doklad. Obč. svet. J. Jegliča glede zveze med Komensko ter Ilirsko ulico. Obč. svet. H. Brandta glede poprave potov v tivolskem gozdu. Obč. svet. T. Novaka glede oddaje mestnih senožeti v najem se iz-roče vsi tozadevnim odsekom brez vsakega utemeljevanja. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar sta sledila dva nujna predloga in sicer Tomaža Novaka in J. Marinkota. Tomaž Novak je stavil nujni predlog naj se izdela za delavce delovni red, službena pragmatika in bolniška, nezgodna in starostna zavarovalnica. Se izroči odsekom. Obč. svet. Marinko zahteva, da se vsi nižji magistratih uradniki povišajo v višji plačilni razred in sicer z dnem od 1. jan, 1911. Se izroči odsekom. ščevati se nad enim blaznim in Munčo je blazen in ne ve kaj dela. Ta nesrečnež se nikakor ni zavedal, da doprinaša izdajstvo... On je bil tako vdan Bojču... Pustimo to raje tako ...« Kandov plane pokoncu. Sokolovo govorjenje ga je razžalilo. »Motite se, gospod Sokolov, motite, kdo gorori o Munču?« »A o kom govorite?« »O Stefčevu.« »O Stefčevu!« zakriči doktor nemilo zadet. »Stcfčev! Ta je izdajica! Vem to zanesljivo.« »Oh, ta ogavnež!..,. Tudi jaz sem ga imel izpočetka na sumu!« »Vem to čisto za gotovo, da je 011 vse izdal Turkom ... Munčo je povsem nedolžen ... Vi vsi ste se prenaglili, ko ste ga obdolžili... Stefčev je še to noč. ko je bil tako osramoten, svetoval oblastniji. naj gre kopat k mlinu. On je s podlostjo Merdevendžieva odgrnil ime Ognjanova. On je doprinesel vse zločine, on je vzrok vse nesreče... Znano mi je do podrobnega vsa ta temna historija, a to iz verodostojnega vira.« »Oh. ta satanski človek!« Od nekoliko' minut je Kandov neprestano rastel v očeh Sokolova. Ta je bil še bolj ganjen, ko je videl njegovo odločnost, da hoče ubiti Stefčeva, nasprotnika svete reči. lotiti se tako krvavega, zelo nevarnega posla, samo da s tem pokaže svojo vdanost do ideje, katero si je sedaj tudi on osvojil. Takšna vnema mogla bi pri vsakem drugem vzbujati sum, toda pri Kandovu je bila odkritosrčna, kar se je jasno razvidelo iz nemirnega ognja njegovega pogleda in nervoznega zanosa, ki se je zakalil sedaj na navduščenem njegovem licu. Sokolov se je zagledal za trenutek v Kan-dove oči, na to je poskočil in dejal: »Počakaj, odpravimo tega lopova v pekel... Nocojšnji večer odloči komitet...« »Dobro,« reče zamolklo Kandov. »Oh. gre!« zakliče Sokolov, ko vidi prihajati brhkega mladeniča, oblečenega dovolj čedno po evropskem načinu. Zdi se, da ga je doktor že čakal, kajti za-gledavši ga, je postal ves razburjen. »Nemara bolnik?« vpraša dijak. »Da, odpustite!« reče doktor in steče ven. Ko se vrne, svetilo se mu je lice od zadovoljnosti. »Kdo je bil?« vpraša Kandov, zroč za odhajajočim mladeničem. »Penčo Diamandiev, prišel je te dni iz gabrovske gimnazije.« »Kaj. svak podleža Stefčeva in sin tega pijanca Jurdana?« vpraša Kandov; »a vi se prijateljite z njim?« »Prijatelja nisva, sva si nekaj več, nego prijatelja in brata; midva sva tovariša, on je ud komiteta.« III. Dvoje nasprotij. Čorbadži Jurdan se je urno staral in moči so mu pešale. Zelodčeva bolezen, ki ga je držala dolgo časa privezanega na posteljo, se je še močneje izrazila na njegovem značaju ter ga napravila še bolj razdraženega in ne-strpljivega. Nekega jutra ga je lepo vreme izvabilo na sprehod na vrt, ki ga je imel na koncu mesta. Ta vrt, širok in obdan z močnim zidom, bil je obsajen s krasnim sadnim drevjem in cvetlicami, pokrit s svežo zelenjavo, kar je dobro vplivalo na bolnega starca, ki že dolgo Vprašanja. Za tem so sledila razna vprašanja na župana. katera je vzel župan na znanje in izjavil. da se bo o vseh stvareh informiral, nakar bo poročal v prihodnji seji. DNEVNI PREGLED. »Slovenčeva« netaktnost obsojena. V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je obč. svet. g. Eng. Franchetti vprašal župana kaj misli ukreniti proti temu. da prinaša »Slovenec« poročila o razpravah in sklepih odsekov. kljub temu. da morajo ostati isti tajni. Zupan je nato odgovoril, da glede tega ne more ničesar ukreniti, ker nima zato nikakih sredstev, pač pa mora to obsoditi kot netaktnost od strani dotičnega časopisa in vzame to z obžalovanjem na znanje. Stefe je bil pri tej priliki precej v zadregi in si ni vedel drugače pomagati, kakor da je nekaj godrnjal. Sicer se pa gospodom okolu »Slovenca« tako ne izplača govoriti o taktnosti, ker bi vsak tu naletel na njih gluha ušesa. O razmerah v »Slovenski Filharmoniji« smo dobili poročilo, da stališče, ki ga zastopa češki »Hudobny Vestnik« ni pravo. Res je, da ima »Slov. Filharmonija« v sebi večino čeških igralcev, iz praktičnih ozrov pa mora ostati »Slov. Filharmonija« v avstrijski zvezi, ki je zastopana v mednarodni konfederaciji, ker je le na ta način večini članov zagotovljena bodočnost. Narodnost pri tem ne pride v poštev, ker je mnogo čeških godbenikov v avstrijski zvezi. Zato je večina tudi čeških godbenikov v »Slov. Filharmoniji« za to. da Filharmonija ostane v tej zvezi. Češki uspehi v nogometni igri. V nedeljo in v ponedeljek je igralo praško nogometno društvo v Pragi z najboljšim angleškim moštvom Corinthians iz Londona. V nedeljo se je Angležem posrečilo zmagati nad Čehi v razmerju 5:1. zato pa so si v ponedeljek Čehi priborili nad njimi zmago 3:1. Corinthians so nepremagljivo moštvo, ki jih je doslej na celini edina »Slavija« potolkla. Igra je bila krasna, gledalcev 13.000. V praznikih je praško nogometno društvo »Sparta« zmagalo v San Seba-stiano nad Francozi 5 : 0 in nad Angleži 5:1, kar pomeni velik češki uspeh. Razpor med češkimi klerikalci. Za praznike so sklicali češki klerikalci (krščansko socialna smer) v Prago shod, na katerem se je sklenilo, da stranka ne bo imela nič skupnega s t. zv. katoliško konservativno stranko. Tudi katoliška narodna stranka je hotela v teh praznikih zborovati in sicer v Kolinu, toda shod je bil odpovedan. Pravijo, da zato, ker bi ne bilo udeležbe. Tako je med češkimi klerikalnimi strankami zaznamovan stalen razpor. ki ga bo težko zopet popraviti. Ali na škodo ali na korist. kdo ve. Poljski Sokoli na praškem sokolskem kongresu. V Prago je došel iz Krakova brzojav, da se poljski Sokoli vseeno udeleže sokolskega kongresa v Pragi. Kakor znano, so Poljaki prvotno radi ruskih Sokolov, ki pridejo letos prvič v Avstrijo, da se udeleže sokolskega kongresa v Pragi, odpovedali svojo udeležbo. Za Hrvatsko — Dalmacija. Čuvaj je posegel s svojimi prsti sedaj tudi že v Dalmacijo. Vsi hrvaški in srbski listi, ki izhajajo v Dalmaciji. so se zadnjič z vso silo vrgli v bojzapravi-ce Hrvatov v kraljevini Mrvatski in so ostro napadali čuvaja radi njegovih nasilstev. Kakor sedaj poročajo hrvaški listi, je generalna pro-kura na Dunaju zaukazala sedaj poostrenje cenzure v Dalmaciji glede člankov o hrvaških razmerah. Vsled tega so bili za Veliko noč zaplenjeni vsi dalmatinski politični časopisi, ki so prinesli članke o hrvaških razmerah. Kraljevski komisar Čuvaj hoče. kakor razvidno, na vsak način izzvati na jugu nemir, kar se mu pa gotovo ne bo posrečilo. ■ a Pasivna rezistenca stavcev na Dunaju. Dunajski časopisni stavci angažiranj pri dunajskih časopisih, so sklenili pasivno rezistenco, kjer so lastništva odklonila njih zahteve glede draginjske doklade. Papež proti politiki nemških katoliških duhovnikov. V nemškem centru v zadnjem času precej poka in je prišlo med raznimi cerkvenimi in posvetnimi dostojanstveniki že ponovno do hudih spopadov, vsled česar je centrum precej v nevarnosti. Kakor poročajo nemški ča- ne LIPJIJI jm Ml Jim' iMmm ' ni zapustil hiše. Svež, čisti zrak in pomladno solnce ga je oživelo. Pa je tudi korakal dokaj bolje, vračajoč se domu. No uprav, ko je dospel k hiši Genka Ginkina, svojega zeta, je začutil slabost in noge so mu začele omahovati. Krenil je k zetu. Genko Ginkin, sedaj še drobnejši, bolj shujšan in neznaten, je nosil po dvorišču malo dete v naročju, katero je vreščalo ter si ga pritiskal na prsi kot nekaka dojka. Jurdan je krenil k postelji na dvorišču, opremani s preprogo ter se vsedel nanjo, govoreč mračno: »Ha, ali si mar ženska, da pestuješ otroka? Kje je ona?« Jurdan je pod besedo »ona« mislil na svojo hčerko. Genko je postal zbegan, — on je običaj; no bil vedno zbegan in je odgovoril zbegano1 »Ona ima delo in raditega jaz držim Jur-dančka; rekla mi je, naj ga držim in nosim semtertja... ona ima delo ...« »Ali ti ne zapove, da naj vzameš v roke celo kodeljo?« ga vpraša Jurdan s prezirljivim smehom... He, Ginka, skuhaj kave!« je zaklical, niti ne vedoč, kje je Gina. »Ona mesi, mesi... ima delo, ded, raditega tudi jaz držim otroka... Kave, kave ti skuham jaz — že grem. Vem, kje je škatljica s kavo in sladkorjem«, je jecljal Genko in polo-živši Jurdančka dedu na kolena, zginil. Dojenček je vsled tega še huje zavreščal. Jurdan je postal nevoljen. Položil je kričača v kot na posteljo, vstal in zakričal: »Strela okovana! Kam ste se djali, kam!« Tu so osli. toda čegavi osli? He, Gina. Gina!« »Oče pozdravljam te. Kaj je novega? Kako sopisi, namerava sedaj papež izdati na vse nemške škofe posebno okrožnico, v kateri prepoveduje vsem posvetnim duhovnikom in redovnikom vsak javen nastop na zborovanju pod kaznijo. Papež se je k temu koraku odločil baje le radi tega, ker je razpor v centruinu veno hujši in je stranka v veliki nevarnosti, da razpade. Zborovanje češke krščansko - socialne stranke. Na zborovanju češke krščansko-soci-alne stranke v Pragi je prišlo med zborovalci do hudega konflikta. Na zborovanju je bilo namreč konstatirano, da je bilo za volilni fond nabranih 34.000 K denarja, ki pa niso bile vra-čunjene. Blagajna samo izkazuje 19.000 K dolga. Zborovalci so bili radi tega silno ogorčeni in niso hoteli blagajniškega poročila vzeti na znanje. Posledice vasovanja. Janez Kosmač in Andrej Botalič sta šla na starega leta dan vasovat v Zalog pri Ljubljani, kjer sta obiskala nekega deklela. Ko so domačini zapazili oba tujca, ki sta piišla pozno v noč v njih vas. so ju napodili. Toda Kosmač in Butalič se nikakor nista hotela udati, ampak sta se v kratkem zopet vrnila nazaj. Ko zapazita četo domačih zaloških fantov, sta jim sledila, nakar je prišlo do pretepa, tekom katerega je bil Miha Bohinc na več krajih ranjen. Andrej Butalič ga je nevarno ranil na levi roki in pod pazduho in sicer s srpačo, Janez Kosmač pa je mahal okolo sebe z vago od voza. Andrej Butalič se je umaknil sodišču, Janez Kosmač pa se je moral včeraj zagovarjati pred deželnim sodiščem radi javnega nasilstva. Obtožnica je navajala, da je ranil Bohinca z nožem. Ker sta sodna zdravniška izvedenca po pregledu rane izjavila, da rana pod pazduho ne izhaja od noža. ga je sodišče obsodilo samo na 48 ur zapora radi po“ skušenega nasilstva. Nezgoda. Ko je šofer Karol Zabavnik hotel zavoziti v Toplicah pri Litiji v vežo, so se vrata nenadoma zaprla. Zabavnik je bil pri tej priliki nevarno ranjen. V Gradaščici utonila. Elizabeta Mehle, stara 53 let, ki je zelo udana alkoholu, je predvčerajšnjem sedela na neki klopi ob Gradaščici. Kar pade nenadoma s klopi, se zvali po bregu in pade v potok, ki je precej narasel. Truplo so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Josipu Križaju, basistu slovenske opere je ponudilo zagrebško gledališče angažma na ta-mošnjo opero. Kakor čujemo, je g. Križaj angažma že sprejel, ter stopi prihodnjo sezono v opero zagrebškega gledališča. Viharji in povodnji. Na velikonočne praznike je po mnogih krajih divjal strašen vihar, ki je povzročil velikansko škodo. V semerin-škem pogorju je razsajal pravcati orkan, posebno po vaseh Gloggnitz, Hart in Stuppach. Skoro vse vile so bile več ali manj poškodovane. Pri odhodu ponočnih vlakov so se odigrali zelo mučni prizori. Potniki se skoraj niso upali izstopiti. Vihar je podrl ženske in otroke na tla in jih podil nekaj časa po progi naprej. NaSemeringu samem je vihar v gozdih povzročil ogromno škodo. Cesto, ki je bila napravljena šele pred dvemi leti, so morali sedaj zapreti. V Galiciji so skoro že vse večje reke prestopile bregove. Tako je preplavil San okolo Pre-misla vse travnike in vsa polja. Pričakovati je, da tudi Dnjester v kratkem preplavi svojo o-kolico. V Hamburgu so skoro vse kleti pod vo_ do. Pri otoku Helgolandu sta se potopili dve ladiji. 200 ljudi) v Nilu utonilo. V Nilu se je potopil neki parnik, na katerem je bilo nad 200 izletnikov. Vsi izletniki so utonili v valovih. V mestu Kairo vlada radi te strašne nesreče veliko razburjenje in splošna žalost. llpor ria avstrijskem parniku. Pariški časopis »Excelsior« poroča iz Boulogne: Ko se je avstrijski parnik »Cornelier« hotel podati na pot proti Trstu, so se mornarji nenadoma uprli in napadli svoje predstojnike, kakor tudi zvesto moštvo z noži in samokresi. Eden izmed mornarjev je skočil v morje, da se reši upornikov. Pristaniška oblast je bila o dogodku takoj obveščena in se je le z največjim naporom posrečilo napraviti zopet red na parniku. Sedem ljudij zgorelo na koncertu. V nedeljo se je vršil v Hondainu na Severnem Francoskem koncert. Med koncertom je nenadoma padla iz stropa petrolejka. Goreče olje se je prijelo v bližini stoječih žensk, ki so bile na-krat vse v plamenu. Nastala je velikanska se imaš? Ali si zdrav? Glej, kako lepo vreme imamo! Prav si storil, da si šel ven!« se je oglasila Kaka Ginka na pragu, vesela in smehljajoča. Opasan je imela majhen zastor, njene roke so bile gole do lakta, zelen robec na glavi po-maknen nazaj in njeno zalo ličice je bilo močno zaprašeno z moko. Tako je izgledala dovolj zanimivo, spominjajoča te slik flamandske šole. »Kaj delaš? Kaj mi govori ta baba v moških hlačah? Čemu si tako močnata kot nekaka mlinarica? Ni ga tu človeka, ki bi mi skuhal kave!« se je hudoval starec. »Odpusti, oče, poprijela sem se tudi jaz dela ... Kmalu ti skuham kavo ... Genko, kam si pa šel? Vzemi Jurdančka, položi ga v zibeljko ter ga zaziblji?« »Kaj delaš? Kaj mesiš?« »Mesim, mesim ... treba je mesiti... saj mi menda nismo poslednji kol v plotu, kaj? Vrli Bolgarji smo ...« je odgovarjala Kata Ginka ter ter se glasno nasmejala. »Kakšni Bolgarji? Kaj meniš?« vpraša jo oče mračno. »Suhar, oče!« »Kaj suhar?« »Nu, resnica!... Ali ga nam ni treba?« »Čemu nam je suhar? Mar hočete iti v toplice? Kaj pomeni ta svojeglavnost?« Namesto odgovora se je Kaka Ginka glasno nasmejala. Jurdan postane na njo po pravici jezen. Ni mogel trpeti neprestanega smeha svoje hčerke, katera je bila po svojem veselem značaju popolno protivje njegovemu jeznoritemu temperamentu. Približala se je k njemu in rekla z zamolklim glasom: zmešnjava, v kateri je bilo okolo 20 oseb ranjenih. Sedem oseb je že umrlo za opeklinami. Svojega očeta umoril. Tekom prepira je sin profesorja na pariški tehniki. Pillet, ustrelil svojega očeta, ki se je na mestu zgrudil mrtev na tla. Ljubavna tragedija dijaka. V Petrogradu sta se te dni zastrupila 161etni realec Speran-ski in 161etna gojenka liceja Dostieski. Imela sta ljubavno razmerje, kar so pa hoteli njiju stariši preprečiti. To je zaljubljenca tako uža-lostilo. da sta sklenila skupno umreti, nakar sta izvršila samomor z zastrupljenjem. Aretirani avijatiki. V bližini Niirnberga na Bavarskem se ie spustil te dni na tla neki francoski zrakoplov. Policija je oba avijatika takoj aretirala. Eden je izjavil, da je krojač po poklicu. drugi pa bančni uradnik. Ker sta imela s seboj nmogo denarja in fotografične aparate, sta bila izročena sodišču in sta obdolžena vohunstva. Splošno se domneva, da sta vohuna dva francoska častnika. Žrtev skoposti. V nedeljo so našli na Dunaju inštalaterja Macho mrtvega v stanovanju. Umrl je vsled zastrupljenja s svetilnim plinom. Oblasti so pri preiskavi konstatirale. da si je Macho sam napeljal plin iz cestne plinove cevi, da bi si prihranil stroške. Cevka je ponoči počila, na kar se je Macho vsled plina, ki je napolnil sobo. zadušil. Sluge bank, hranilnic, posojilnic, menjalnic sploh denarnih zavodov ter veletrgovin, trgovskih in obrtnih zavodov so ustanovili svojo organizacijo pod imenom Zveza s sedežem centrale na Dunaju. Takoj po ustanovitvi je centrala razvila zelo živahno delovanje. Ustanovile so se podružnice po celi Avstriji. Naloga zveze je svoje člane podpirati v vseh ozirih osobito pa v gospodarskem. Vsled neumornega delovanja in lepe vzajemnosti, ne oziraje se na narodnost, se je posrečilo zvezi že tekom treh let doseči velike uspehe. Pogosto se pripeti, da po težki bolezni zdravniki za časa rekonvalescence nasvetujejo nekaj tednov prebiti pod južnim nebom. Nasvet je bil dober, toda dosedaj nedosegljiv, ker plače slug niso tako umerjene, da bi si mogli kaj takega privoščiti in čeprav bi bilo življenje od tega odvisno. V kratki dobi naše organizacije se je posrečilo, da je centrala na otoku Rab (Arbe) 'sezidala zavetišče za svoje člane, da jim bo mogoče proti nizki odškodnini bivati nekaj časa na jugu. Že dne 16. maja t. 1. bo otvoritev zavetišča, ki se takoj izroči svojemu namenu. A ne samo sluge tudi uradniki zavodov, kjer so uslužbeni naši organizirani kolegi, se lahko poslužujejo te dobrote, ako se zglase pri naših zaupnikih. Zavetišče na Rabu je popolnoma nova stavba; ni luksurijozna in paradna, pač pa moderno urejena. Cenjenim tovarišem, ki še gledajo od strani, svetujemo naj pristopijo k zvezi, ker bo to le njim v korist, in za naše skupne stanovske interese največjega pomena. Iz Sv. Ivana smo dobili poročilo, da se list neredno dostavlja. Ker ni to naša krivda, bomo poskrbeli, da se stvar uredi. Ne da se pa to napraviti od danes do jutri. Na poštno ravnateljstvo smo poslali pritožbo glede poštne uprave. Cenjene odjemalce opozarjamo, da tekom tedna razširimo prodajo lista po toba-karnah v Trstu in okolici. List bode točno dostavljen v mestu po tobakarnah že pred osmo uro. Izpremembo naznanimo! Toliko časa pa prosimo malo potrpljenja. Sokol I. priredi v nedeljo izlet v Sotesko. Odhod in zbirališče se pravočasno naznani. Kinematograf »Ideal«. Samo še danes se predvaja umetniški film »Klic po življenski sreči«. Jutri velikanska privlačnost »Strah puščave«, krasni film z levi. V soboto senzacio-nelna detektivska zgodba Zigomar II, nadaljevanje prvega dela. Drugi teden »S kapitanom Scottom na južni tečaj.« Loterijske številke. Praga: 52. 64. 45. 85. 66. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 poslovodja. 1 potnik. 5 pomočnikov mešane stroke. 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke. 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinje, 2 blagajničarki, 7 prodajalk, 5 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 knjigovodje. 2 koresponden-ta. 3 kontoristi. 5 poslovodij, 3 potniki, 8 skladiščnikov. 24 komočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železninarske stroke, 8 pomočni- Dve knjižici za mladino. Za velikonoč ni prinesel naš književni trg nič posebnega. Bilo je vse tiho. Le pri Bambergu je menda izšla »Naša vas«. Pomlad je prišla brez cvetja, velika noč brez piruhov. Sele med prazniki smo prejeli dvoje knjižic za mladino. Eno je založila »Zaveza jugo-slov. učiteljskih društev«, — drugo pa »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. Obe sta prav lični knjižici — tudi po svoji zunanjosti — in bode ti primerno darilo za velikonoč. Jožef Ribičič: Kraljestvo čebel. V zbirki »Jan Legova mladinska knjižnica« je izšel III. zvezek. Jan Lego je nmogo mislil na slovensko mladino in je zbiral krajcar za krajcarjem, da je nabral svoto za knjižnico. Po njegovi smrti dobiva naša mladina te drobne knjižice. »Kraljestvo čebel« bo zanimalo posebno odrastlo mladino. Pisatelj nas vpelje v panj in pripoveduje v obliki povesti vse, kar se godi v panju. Spomladi, ko se je rodila nova kraljica, se začne povest in se konča z njenim odhodom. Med tem vidimo delo in razvoj celega panja. Doživimo tudi upor delavk proti trotom — pisatelj jih imenuje dvornike. Grozna moritev je prav živahno popisana in nam pokaže cel ustroj in upravo čebelske države. Življenje čebel nudi mladini sploh mnogo lepega in poučnega. Kaj je bilo življenje čebel že v 18. veku za zgled razuma, ki vlada v prirodi. Red. ki ga opazujemo v uljnaku, skupno delo za skupni cilj, pridnost, vestnost, marljivost — vse najdemo pri čebelah. Mladina tudi rada sledi čebelarju, ako jo pelje s seboj v ulnjak in ji odkrije skrivnosti ulnjaka in panjev. Povsod to ni mogoče, zato bodo drugi radi sledili pisatelju v njego- kov manufakturne stroke. 14 pomočnikov špecerijske stroke. 15 kontoristinj, 18 blagajničark. 22 prodajalk. 4 učenci, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. PROSVETA. Pri koncertu, ki se vrši v soboto, t. j. 13. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. bo izvajala slov. Filharmonija še sledeči orkestralni skladbi A DvoFaka: Slovanski plesi št. 1. Naše občinstvo je imelo že pogosto priliko, slišati instrumentalna dela češkega skladatelja Dvoraka. Eno najpopularnejših njegovih del so gotovo »Slovanski plesi«, katerih prvega igra »Slov. Filharmonija« pri omenjenem koncertu. Ta ples se odlikuje po izrednem veselem in živahnem značaju. Nadaljna orkestralna točka je; Fr. Liszt: Ogrska rapsodija št. 2. Največji in najženijalnejši klavirski virtuoz Liszt, čigar lOOletnico smo praznovali v ravnokar minulem letu, je posebno rad študiral bistvo svoje domače ogrske glasbe, ki je zlasti pri ciganih doma. V to svrho je cele mesece prebival pri njih. da se v to posebno glasbo popolnoma u-živi in sad teh njegovih študij so njegove rapsodije. Stari grški rapsodi so v svojih rapsodijah opevali junaške čine svojih slavnih pradedov. V analogiji s tem je tudi Liszt imenoval svoje skladbe rapsodije, ki predučujejo dušo ciganskega naroda na Ogrskem. Druga rapsodija spada k najlepšim in najpriljubljenejšim. O-grski značaj glasbe vseskozi. V vokalnem delu nam je omeniti dva bisera sloveske glasbene literature t. j. Anton La-jevičeva solospeva Serenada in Hi! Serenada se je dosedaj izvajala le s spremljevanjem klavirja. To pot pa se izvaja tako kot jo je Lajovic ustvaril t. j. s spremljevanjem orkestra. Urednik Novih akordov dr. Gojmir Krek piše o Serenadi: »Ta pesem je tako čudovito lepa, da bi jo mogel imenovati vnebohod zemske ljubezni...« Lajovic je sicer kot skladatelj v vsakem oziru na svojem mestu, vendar tako k srcu nam morda še nikoli ni govoril, kakor s to svojo Serenado. Ta kos je uspel tem bolj, ker se ogiblje skladatelj njemu lastni masivnosti instrumentalne podlage in harmonski pre-obloženosti spremljevanja. To je enkrat skladba. ki ne zapušča niti ene želje, in vsaka beseda je odveč. — Druga Lajovičeva pesem »Hi!« je povsem kontrerna »Serenadi!« Že v tempu se razlikujeta, prva je počasna druga živahna. Po vsebini pa toliko bolj. Iz Serenade veje neka svetost iz Hi! pa veselje nad mladostjo. Besedilo obeh pesmi je Zupančičevo in ni mi znana pesem v kateri bi se skladba z besedilom tako ujemala kakor ravno pri Hi! Hi je še v manuskriptu. — Vstopnice za koncert se že dobivajo pri zlatarju g. Černetu v Wo!fovi ulici. Cene so zato tako nizke, da se omogoči obisk najširši masi. Teply pri Italijanih: Uvedel R. VVagner- jevo glasbo s tem, da je imel v programu, ki ga je izvajal v kavarnj New York vsak večer kako Wagnerjevo delo, ki ga je sam priredil za 24 mož. Pred 6 leti so v Verdijevem gledališču izžvižgali Lohengrina, a lansko leto je šlo v sceno »Gotterdammerung« 14krat. Še večjo zaslugo si je pridobil s tem, da je uvedel tudi slovansko glasbo. Lansko leto so peli »Boris Godunov« 14krat v Verdijevem gledališču v katerem dirigira slavni italijanski dirigent Ferrari. Pod njegovo taktirko se je proizvajala Smetanova: Vltava, Dvorakova: Legenda IV. itd. Teply pri Slovencih: Še predno se je ustanovila podružnica Glasbene Matice v Trstu je začel prirejati sinfonične koncerte na svoj riziko. Pri ustanovitvi podružnice je bil nekak krstni boter. Vsak koncert, ki ga je priredilo društvo je dobil serijozen značaj umetniškega užitka. Čuditi se je. da je dosegel take uspehe kot kapelnik vojaške godbe. Saj je znano, da ima gojiti vojaška godba samo »marše« a še ti ne smejo biti daljši kot 124 taktov. Pa dobi čitatelj popoln pogled v uspešno delovanje našega ljubljenega Teplyja, naj slede tu dela. ki jih je proizvajal v 10 letju. ki jih je prebil tu med nami v Trstu. Znanstveno prirodopisno predavanje priredi »Muzejsko društvo za Kranjsko« v četrtek 11. t. m. ob 6. uri zvečer v predavalnici dcžel- vem pripovedovanju. Oblika je taka, da bo o-troku lahko razumljiva — in snov je zabavno obdelana. Knjiga stane 80 vinarjev, po pošti 16 vinarjev več. Obsega 72 strani in bo gotovo ugajala. ❖ Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Imamo v rokah II. zvezek Ganglovih zbranih spisov. Ta zvezek obsega same otroške pesmi. Prijatelji mladine in čitatelji »Zvončka« so te in podobne pesmice že srečali v »Zvončku«. Engelbert Gangl je kot prijatelj naše de-ce in kot urednik »Zvončka« imel mnogo prilike, da je spoznal otroško dušo. To se vidi tudi iz te zbirke. Knjiga ima tri oddelke: Zgode in nezgode — Pescmce o živalih — Pisano življenje. Ako bi prepisali sem to ali 0110 Pesmico. bi vsaka ugajala. Lahno in naivno pripoveduje mladinski pesnik v vezam besedi razne dogodke, ki zanimajo in zabavajo naš otroški svet. Kdor ima opravka z otroki — ve, kako je nam podobnih zbirk potreba. Vsedite se med deco in ji prečitajte eno ali drugo iz pričujočih pesem, bodete vl1 tv vi j o 'Terezije cesta ste v. 11, Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala otročje vozičke itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov. Cene nizke! Izdelki solidni? — 282 — — V hišo Saint Pol. je kriknil vojvoda in se pognal v sedlo. Bila je tema, kakor v rogu. Gosta megla je komaj propuščala svit plamenic ki so iiv, nosili paži spredaj. Orleanee je jahal s tisoč mislimi v glavi. — Kadar bom kralj.... je mislil. Podoba Valentine je priplavala pred njegove oči. Bila je bleda in žalostna in tako lepa v svoji skromnosti, da mu je ozkost zastavila sapo v grlu. Vest se je oglasila v njegovi duši in srce mu je prekipelo. Čutil je. da mu solze vroče kaplje po licu. Hotel je odpreti usta in zaklicati: — Domu, v mojo palačo! ali krč mu je pograbil čeljusti in ni mogel spraviti besede iz sebe. Plamenice so čudno zamigljale in paži so obnpno zakričali: Črne sence so se pojavile pred vojvodo. — Hola! je zaklical vojvoda. Spoti! Proč od konja! Ni še dokončal in že ga je boleče zaskelelo vstrani. Zazdelo se mu je. da ga zapušča spomin in spustil je vajeti. Konj je odskočil in vojvoda je telebnil raz sedlo in zašepetal: — Izdan sem! Umorjen! Z zadnjimi močmi se je oprl z rokami ob tlak, privzdignil glavo in začel blesti: — Valentina ... ljubica ... žena .. odpusti ... zbogom, Valentina ... vojvoda Orleanski ... kralj... odpusti.. Ni končal. Strašen udarec s sekiro mu je razbil črepinjo. Možgani so brizgnili na vse strani. — 283 — Bilo je končano... Plamenice so ugasnile in tihota gluhe noči je zopet legla na ulico. Bilo je de.o trenutka. Morilci so izginili, kakor so bili prišli... Hip pozneje so se začuli v ulici koraki hitečega. Nekdo je pridirjal, kakor hudournik na mesto morije. Tri trupla so ležala čez ulico. Neznanec se je spotkanil in padel. Truplo se je zganilo in umirajoč glas je zaprosil: — Na pomoč* Umiram, ne da bi mogel izdati morilcev! Nikogar nikjer! — Govori, je dejal prišlec. Poslušam vas. Vojvoda? ... — Mrtey! — Gorje, prepozno!... Imena morilcev! Urno! —Kdo ste? je vprašal umirajoči. — Nekdo, ki ga je Ivan Burgundski ubil to noč. Govorite ... XXXIV. Živi mrtvec. V trenutku, ko so Bruscaille, Bragaille in Brancaillon odnašali vrečo s Hardyjem skozi glavna vrata, jim je zapovedal mogočen glas za hrbtom ustaviti se. Kapitan palače je bil prihitel za njimi in jim ukazal postaviti vrečo na tla ter jo odpreti. S kapitanom je priteklo dvanajst lokostrelcev in obstopili so trojico z vrečo. — Kaj žele gospodje, je ponižno vprašal Bruscaille. Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do* denarja le polom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pi-sarna“ v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije. UČITELJSKA TISKARNA Telefon štev. 118. v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8. Telefon štev. 118. fl Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. | Slapčak: Turki pri Sv. Tilnu, llustrovana knj?ga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški j oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Štopar: 0 prvinah in spojinah, IIostro v. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. ni - flf? Mcšieek: Beležke iz p||| fizike in kemije. Cena 40 lin. 5a"BB| l®I Marolt: Zgodovinske u(ne sii-ke. Cena 2 K. IIIIH Sip Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, 1 broširani K 2 60. Kuverte s firm© » K»j Iziti« zopet • 1 Trgovske račune ra ^ 1 Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka lisjakovega | zbrani spisi I., II. in III. zveze!. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 150 K. — Gangl: Zbrani spisi. I, zvezek. Cena 1*50 K, Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove na- K rodne pesmi. I. 1 in 11. zvezek. Cena a 20 vin. Rretl: Kako si o-[ hranimo zobe. rA Cena 20 vin. j Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Kazni napisi na lepenkah za šole. i\ovo! Popravljal- | na znamenja na tabelah. j Tabela o pravilnem mešanj n umetnih gnojil. Vse tiskovine za { knjižnice. ^ Uradne tiskovine A za županstva. Vse na inovejše ti-»kovine 7>a o-brtno - nadaljevalne šole. Stereotipi ja Litografija Muzikalife 1 Založba knjig W ,,Učiteljski tf&kaoii*6 se tipkajo: &I©veoski Eranik, l$au, Učiteljski Tovariš, Slovenski 11 astro vaiil Tednik, Bndar, lonsaee <»fpijišce, Zvonček, l*0|M»tnik9 Jtfaša Hodoeraost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec« tit. Laosa Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souteramti z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°lo znižano ceno. Pošiljam na izbiro tudi na deželo. Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah. j. „Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, m, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. S