Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za, četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
T adminlitracijl prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. 0
Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
©v. 177.
V Ljubljani, v petek 4.
avgusta
1893.
Letnik XXI.
Sužnji novodobne države.
Poročila, ki Dam dohajajo ztdnje dni z Ogerskega, stavijo nam v novem svitu pred oči grozni obraz krutega trpljenja, katero imajo prenašati stoletja nesrečni Slovaki. — Pač je bilo samo po sebi umevno, da bodo Slovaki dostojno proslavili moža velikega, pesnika navdušenega, svojega rojaka Jana Kollarja, ki se je uprav pred sto leti narodil v Mo-šovcih. Ravno s snovanjem te slavnosti dokazal je narod slovaški, da je vkljub vsemu tlačenju ni izgubil smisla za idejale, da ravno vsled svojih nezgod tem hvaležnejši pravim svojim prijateljem. In dasi Slovaki niso smeli ničesar posebnega pričakovati, vendar se niso nadejali prirejevatelji Koll&rjeve slavnosti, da jim bode nasilstvo mažarsko tudi tukaj metalo polena pod noge, vsaj se je imel proslavljati pesnik, katerega je za njegove domoljubne zasluge odlikoval ogerski kralj in ki je bil učitelj največjega pesnika mažarskega Petofi-ja.
Toda komaj so se naznanile priprave za to zahvalno popolnoma nepolitično slovesnost, komaj so jeli Slovaki veseli odzivati se pripravljalnemu odboru, takoj je začel v glavah mažarskih fanatikov strašiti zloglasni „panslavizem" in brez odlaganja bila je prepovedana slavnost na čast Koll&rju. Kar meni nič, tebi nič ustavljena je bila za one dni Slovakom vsa občinska svoboda in podžupana sta za Turčanski sv. Martin in za Mošovce razglasila izjemni stan. — Odbor za slavnost se je pritožil na vlado, a ta je potrdila vse izjemne naredbe. In tako je moral vsak tujec, ki je prišel v ta kraj, v 24 urah naznaniti svoj prihod županstvu, sicer je bil kaznovan in „po šubu" odveden na dom.
Tako so pridali Mažari k neštevilnim krutostim, s katerimi mučijo ogersko slovansko rajo, zopet nov dokaz, da na Ogerskem razven Mažara nima nikdo kake pravice. Ni še davno temu, ko smo obsojali hijenizem, ki se je vršil na pokopališču v Hlubokem,
ko je kruta madjarska sila z bodali gonila s pokopališča verne Slovake, ki so prišli poslavit spomenik svojemu vodniku Hurbanu in molit za pokoj njegove duše.
Ni še davno temu, ko smo poročali, da so vsled teh dogodkov na pokopališču Mažari prijeli sina Hurbauovega, ki ni dovolil blatiti spomina svojega očeta. Kdo bi mu zameril, da je sin ljubil očeta, da je svete jeze vskipelo njegovo srce, ko je videl, da niti na mrtvega ne nehajo Mažari lučati kamenja. A sedaj še vedno ta izraz sinovske ljubezni vzdihuje v ječi szegedinski.
Večkrat že smo v kratkem času poročali ob onih nesrečnih slovaških sirotcab, kateri so bili kakor mladiči v gnjezdu pobrani po Slovakiji ter odvedeni prav kot sužnji V mažarske pokrajine, da se iz njih nabero nove čete mažarskih janičarjev. V živem spominu nam je še nasilstvo, s katerim so Mažari razrušili jedino slovaško gimnazijo v turčan-skem sv. Martinu, katero je vzdrževal siromaški Slovak sam, in da so Mažari pograbili Slovakom imetje jedinega literarnega zavoda, „Mat. Slovaške".
Tu se kaže Mažar res v svoji pravi mongolski krutosti, s katero tlači Slovake, a tudi druge nema-žarske narode. Jednako se namreč v Ogrih godi tudi nemškim Sasom, Srbom, Hrvatom in Rumu-nom; vsaj od Rumunov smo nedavno poročali, da si niso bili življenja svesti, ker so se drznili napraviti shod t Sibinju.
Reči moramo, da Še v času najhujšega absolutizma niso bile mogoče hujše krivice, kakor se sedaj godč nemažarskim narodom v Mažariji. In vendar se ponaša tudi ogerska vlada z — ustavo, z liberalizmom, z napredkom. Nikjer skoro niso tako strogo izvedene posledice modernega državnega liberalizma, kakor uprav na Ogerskem; a nikjer skoro se ne kažejo v tako grdi podobi, kakor ravno tukaj. Bolj, nego vse dokazovanje, obsojajo tak zistem — sužnji novodobne države!
Spomini na poljski katol. sliod.
(Dalje.)
Socijalizem.
Socijalizem prihaja od tod, da nekateri ljudje napak umevajo in rabijo sicer dobra človeška čutila ; socijalizem je sicer plod teh čuvstev ali popačen. Nastal je iz sočuvstva do ubozih in zatiranih, ali sta ga ogrenili nevoščljivost in poželjivost. Najskrajnejše konsekvence ima v ruskem nihilizmu, namreč v tendenci, vse uničiti, kar je sploh tukaj, ali pa v komunizmu zapadne smeri, to je v utopiji nezmožne jednakosti v premoženjskih razmerah. V svojih srednjih, bolj zmernih stopinjah se pa pogostem nič ne ozira na pogoje in zahteve neke gotove vrste dela in si vsled tega prizadeva, vsiliti pod neko socijalno silo lastnino in pravico starišev do odgoje otrok, dasi ravno s tem prizadevanjem hoče uničiti človeško družbo. Kaj je socijalizem za vero, rodbino iu družbo, o tem so že drugi govorili. Kaj pa cerkev pod tem umeva in kako naj vsak katolik razločuje pravice in potrebe ubogih od anarhističnih tendencij, ki vedejo do najhujega tri-noštva, to je dovolj, je za vsacega razumljivo razloženo v encikliki „Novarum rerum", katere smisel in pomen je tudi že drugi govornik razpravljal.
Hočem se izogibati vsacega ponavljanja in le to dostavim, da vsi vemo, da se to zlo pri nas skuša tudi razširiti, seveda prikrojeno na narodne in krajevne razmere.
Socijalizem druzih dežel priznava se javno in i neko upornostjo za brezbožen in brezversk. Vera ga nič ne briga, je premagano stališče. Kdor je dovolj neumen, naj le veruje; s časom se že spametuje in ta neumnost mu že izgine iz glave. Pri nas se pa ne upa še tako v pravi podobi pokazati, kajti ve, da bi zgubil veljavo in spoštovanje, da pokaže svoj pravi značaj. Zato se pa ogrne s tako imenovanim liberalizmom in katoliškimi nazori, in
LISTEK
Pantheon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
VI. Thalija.
Bilo je majhno gnezdo, ulice krive in blatne, hiše na polu razpale. A vendar je imelo svoje gledišče. Res se že dolgo ni v njem igralo, ali gledišče je bilo vendar-le. Stalo je sredi mesteca. Podrti balkon in razbita okna, skozi katera so letali ptiči, ki so gnezdili na galerijah, napravljala so na gledalca isti vtis, kakor stare grajske razvaline.
Tu notri naselil se je mej zaprašenimi kulisami star pajek križavec in si spletel veliko mrežo, hoteč 6e pošteno in brez truda preživiti na stare dni. Toda revež se je zelo zmotil. Celo muhe so se ogibala tega kraja in nesrečni pajek je moral dostikrat iti nehote brez večerje spat.
„Kaj je neki temu vzrok?" vpraševal se je dan na dan. A zastonj I Slednjič mu je bila vendar sreča mila. V kotu je našel mej staro šaro rokopis .. . Ubogi pajek ni bil sicer poseben pismouk, vendar je nataknil naočriike, se mirno vsedel na zarumenele liste in pričel željno vsrkavati vsebino.
„Nekdaj", tako je bilo zapisano z obledelim črnilom, »prišla je v naše mestece gledališka družba. Bili so čudni ljudje, iz vseh stranij sveti. Toda igrali
so dobro . . . Slavno občinstvo pa se ni zanimalo za dramatiško umetnost kar nič. Naj so že igrali to ali ono, naj je bila kritika še tako laskava, gledišče je bilo vendar-le prazno. Ravnatelj delal je dolgč na dolgd, in naposled ... no, naposled, ko je videl, da se ne more več vzdržati, da je denaren polom neizogiben, vzel je samokres . . . Pokopali so ga po noči za mrtvašnico poleg zida. Molč^ so sledili tuji igralci in igralke krsti mej vrbami žalostinkami, ki so otožno povešale mladike nad posameznimi gomilami. Piramidaste ciprese zakrivale so s svojim temnim zelenjem kamenite nagrobne spomenike, a tu in tam napolnjevala je cvetoča lipa zrak s prijetno vonjavo. Zagrebli so ga brez zvonjenja, brez duhovnika . . ."
Tu se je podrla dolga deska, ki je slonela na steni, ter z glasnim hruščem padla na rokopis. In zvedavi pajek bi bil kmalu drago poplačal svojo radovednost. Vendar odnesel je še o pravem času pete in zdrave ude.
5 j Kaj se je poslej ž njim zgodilo, ne vem. Najbrž ga je vjela kaka stara ženica in zaprla v pol-razbit lonec, da jej sedaj naznanja, kake številke naj stavi v Gradec ali Trst, da bode gotovo zadela temo. Človek sam ne ve, kako lahko postane na stare dni prorok.
Gledišče je sčasoma popolnoma razpadlo. Saj meščanom ga itak ni potreba. Njihovim duševnim
potrebam zadoščajo glumači, ki žro ogenj, stare babure, ki vedežujejo iz kart, in če pride morebiti vsako drugo ali tretje leto kak Italijan z dresiranim psom ali konjem, je to zanje že vrhunec zemskega užitka.
Pot v Rim.
(Dalje.)
Tužnim srcem sva se pripeljala k sv. Neži zunaj mesta. Lepi marmorni stebri delijo to hišo božjo v tri ladije. Baldahin sloni na 4 krasnih stebrih iz poriirija. Pod baldahinom je glavni altar. V njem počiva truplo sv. Neže. Ne daleč od tod so katakombe sv. Neže, precej podobne katakombam sv. Kalista.
Od sv. Neže sva se peljala k sv. Klementu. To ti je prava starokrščanska bazilika. 16 okroglih stebrov jo deli v tri ladije. Tlak je iz linega, gladkega marmorja. V srednji ladiji za korom počiva sv. Klement. Pod zgornjo cerkvijo je še druga, katero so še-le pred 85 leti izkopali. Tudi ta ima tri ladije in mnogo lepih slik. Posebno poiornost smo obračali na grob sv. Cirila in na kapelico, katero je dal slovanskima apostoloma napraviti dika Stross-mayer. Tu sva goreče molila za zjedinjenje naših v razkolu živečih bratov. O, da bi se kmalu z nami združili!
L ,
sicer zato, da potolaži vest nekaterih privržencev in druge s tem privabi.
Tako se socijalizem dela pobožnega, da se udomači v pobožnih srcih. To ravnanje in hinavsko katoličanstvo smatrajo socijalisti za potrebno zlo, kateremu se morejo pokoriti hudobne tendence, da se pridobe in zapeljejo ljudje, ki imajo še dobro vero. To se dela le nekaj časa, pa le s prikritimi mislimi, da se s časom pokaže pravo lice in se bode potem delalo z vero, kakor bode mogoče pri danih razmerah.
Končni smoter je družba brez Boga, samo na podlagi človeka samega in razuma njegovega. P. Kajsiesvvicz trdi, da je bil na svetu trojen upor zoper Boga in njegove postave. Mohamed in njegov nauk je bil upor počutkov, Lutrov protestantizem je upor razuma, in danes pa imamo najhujši tretji upor, upor volje.
Kaj mislimo in verujemo, to je vse jedno; le za to se gre, da v Boga ne verujemo in mu odrekamo pokorščino. Mi nečemo nobenega Boga ter nič ne opraviti z Bogom. To je notranjo bistvo, pravi smoter današnjega upora.
Jožefizem.
Drugo zlo, ki je s prva prišlo od zunaj ali vsled daljšega trajanja postalo naše domače in specifično avstrijsko. To so stari grehi in težki nasledki tako imenovanega Joželkma. Brez javne, kri-čoče sile, brez preganjanja je skušal Jožefizem cerkev tako preustrojiti, da le na vnanjost ohrani samostojnost, v resnici pa postane popolnoma odvisna od države.
To se je zgodilo tako spretno in prikrito, da je cerkev in duhovščina, ko je ni nobeden napadal, se polagoma nekako sprijaznila s tem položajem, ga smatrala za pravičnega in je mirno dremala brez Čuvstva ponižanja. Nasledek temu je bil, da se je močno oslabila škofovska avtoriteta ne le proti la-jikom, temveč celo proti duhovščini. Naposled je morala se duhovščina prebuditi, ali temu sledi sem ter tja brezmerno reakcija. Duhovščina, ko je čutila živahnejšo zavest in bila vneta za cerkev, je videla, da jo država in svetna družba nazaj odriva in je bila vsled tega v nekakem nesporazumljenju z imenovanima faktorjema. Če n. pr. zaradi državljanskega prestopka duhovnika pokliče državno sodišče na odgovornost, se sliši, da sem ter tja duhovniki tožijo, da je to napad na cerkev in njene pravice, če se pa kak zatoženec oprosti, se pa to že ne smatra za navadno sodnijsko razsodbo, temveč za zmago cerkve nad državnim redom.
Dolgotrajna pasivnost in odvisnost cerkve je privela do tega, da svetna družba o cerkvi ni nič vedela, da je slabo poznala njene določbe, ali jih pa popolnoma pozabila. Cerkev, njena božja služba in šege, da, eelo njena potrebnost je ostala. Pa od potrebe katoliške jedinosti iu zveze, od pojma pravega bistva cerkve in od ljubezni do živega organizma, ki pod jednim glavarjem teži za jednim smotrom, o tem je pa ostal le majhen sled.
Da, prišlo je bilo tako daleč, da so se v pra-poljskih rodovinah pozabili imenovani pogoji katoliškega življenja, to tembolj, ko so se mnogi, kateri, še do danes tudi zvesto narodni in poljski, izvirajoč iz avstrijskega uradništva, že z maternim mlekom navzeli napačnih pojmov o cerkvi in državi. Seveda je to zlo danes manj razširjeno, kot je bilo pred pol- ali četrtstoletjem, vedno je bolj omejeno, ali vendar je že toliko razširjeno, da je prava ovira v našem verskem življenju.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. avgusta.
Državni zbor se ne razpusti do jeseni. Grof Taaffe bode skušal vladati še s to zbornico. Jeseni pride pred zbornico novi deželnobrambovski zakon. Vlada bode torej zopet nekoliko več za vojsko zahtevala, kar nas že skušnja uči, da vsaka preosnova vojske je zvezana z novimi stroški. Če zbor ne bi hotel vsprejeti tega zakona, ga pa bode vlada razpustila. Nam se ne zdi prav verojetno, da bi sedaj do razpusta prišlo. Konservativne stranke bodo najbrž tudi sedaj pritrdile vladni predlogi, kakor so navadno vselej dovolile, kar je bilo potrebno za varstvo države. O Poljakih tudi ni misliti, da bi se ustavljali. Zjedinjena levica bode pa podpirala vlado že zaradi tega, da se zbor ne razpusti, ker dobro ve, da pri volitvah mnogo izgubi. Gotovo je le to, da bi proti predlogi glasovali Mladočehi, pa nekateri protisemitje. O nemškonarodni stranki se pa ne ve, kaj stori; če bode vlada rekla, da je reorganizacija potrebna že z ozirom na zvezo z Nemčijo, pa jej bodo pritrdili. Vladi torej najbrž ne bode težko zakona spraviti pod streho. Večje težave pač utegne vlada imeti s trutnovsko predlogo, s katero se pa najbrž ne bode hitelo.
Mladočeško premirje. Povedali smo že, da je izvrševalni odbor mladočeškega kluba se posvetoval o znani stvari mej dr. Julijem Gregrom in dr. Masarykom. Ker prvega ni bilo, je v tej seji govoril zanj njegov brat dr. Eduvard Gregr. Z vso svojo zgovornostjo je dokazoval, da je neobhodno potrebno, da se Masaryk izključi iz mladočeške stranke. Večina pa seveda ni bila za to. Nekaterim je menda celo ugajalo, da je Masaryk v pravi luči pokazal svetu dr. Julija Gregra, kajti siti so že Gre-grovega terorizma. Izvrševalni odbor pa ni odložil stvari za prihodnjo sejo, temveč vso stvar predloži le shodu zaupnikov. Ker pa tak shod mladočeških zaupnikov najbrž ne bode tako hitro, se tudi vsa afera do tedaj že pozabi. Dr. Gregr tudi torej ne bode silil, da se pozabljena stvar še vleče na dan, ker njemu ne dela nobene časti. Tako je celo verojetno, da je ta stvar popolnoma pokopana. Sklenilo se je, da do shoda zaupnikov nemajo mladočeški listi več pisati o tej stvari. To bode pač le pripomoglo, da se vsa stvar hitreje pozabi.
Schiinerer kandidat za državni zbor. Bliža se že h koncu doba, za katero je bil Schiinerer zgubil volilno pravico vsled soduijske obsodbe, in
po časopisih se že piše o tem, da Schiinerer zopet kandiduje za državni zbor. Odložil bode baje V. F. Hauck svoj mandat, da naredi prostor Scbdnererju.
Nasprotje mej dunajskim občinskim zborom in namestniStvom se je še bolj poostrilo. K poslednji seji je prišel vladni komisar dr. Kučera. V tej seji se je prečital ukaz namest-ništva, v katerem se ostro graja postopanje pred-sedništva mestnega zbora, ki je odgovarjajoč na interpelacije prikrito napadalo namestništvo. Odločno oporeka mnenju, da ima vladni zastopnik v mestnem zboru le tedaj pravico govoriti, kadar bi mestni zbor v mestnem statutu določenih slučajih prestopil svoj delokrog. Po mnenju namestništva ima vladni zastopnik pravico govoriti, kadar hoče. Namestništvo zahteva, da župan na interpelacije odgovarja ie v 8porazumljenju z namestništvom. Sklenilo se je proti temu ukazu namestništva pritožiti se na ministerstvo.
Kolldrjevo slavnost je bila ogerska vlada prepovedala. Nič ni pomagal noben rekurz. Prepovedale so se sploh vse zabave v slovaških mestih ia vseh krajih. V Turčanskem sv. Martinu se je bilo celo zaukazalo, da se vsak tuj gost, ki pride v mesto, mora naznaniti pri policiji, če ne ga bodo odposlali z odgonom. To se godi na Ogerskem, ki se pred svetom baha s svojim liberalizmom in to v popolnoma normalnih časih. Pri tem se pač ni čuditi, če Slovaki niso navdušeni za Mažare. Tako postopanje pa nam dokazuje, da Mažari čutijo, da njih gospodstvo ni tako trdno, kakor radi trdijo. Sicer bi ne bilo treba klicati žandarjev na pomoč, da se prepreči taka slavnost, ki prav za prav še nobenega političnega pomena nima. S takim postopanjem bodo pač Mažari najbolj le sebi škodovali. Pripomogli bodo, da se poprej vsi Nemažari združijo proti njim v skupen odpor. Vsaka sila le jeden čas trpi, ravno tako bode tudi mažarske mogočnosti konec in to prej, nego mislijo gospodje v Budimpešti.
Pruski Poljaki. V pruskem ministerstvu bogočastja se baje vendar le izdeluje neka spomenica o tem, kako naj se vredi jezikovni in pouk veronauka v poljskih pokrajinah. Ta spomenica se potem predloži ministerskemu svetu. Z veseljem moramo omeniti, da se je za Poljake začela ogrevati konservativna »Kreuzzeitung", ki posebno naglaša, da Poljaki verno izpolnjujejo svojo državljausko dolžnost. Napačna bi bila politika, ki bi Poljake sovražila samo zaradi tega, ker niso nemškega rodu. Take besede niso baš pogoste po berolinskih protestantskih listih, zato je vredno, da se zapomnijo. Dobro bi bilo, vedeti, ali je ta list izrazil s tem Ie svoje lastne nazore, ali pa nazore vse konservativne strauke. V poslednjem slučaju bi Poljaki mogli pričakovati, da kaj dosežejo, ker so konsernativci važen faktor v Prusiji, posebuo odkar propada liberaistvo.
Bolgarske volitve so za vlado že ugodnejše izpale, nego se je sprva mislilo. Voljenih je le šest opozicijonalcev. Iz jednega volilnega okraja pa izid še ni znan. Posebno je pa malo voljenih
Od tod sva se peljala v mamertinsko ječo. Ječa je ista, kakor za časa aposteljev, samo majhni altar je v njej. To je bila strašna ječa, v kateri so zdi-hovali največi hudodelniki. Neron je dal vanjo vreči tudi sv. Petra in Pavla. Sv. Peter je spreobrnil čuvaja Procesija in Martinijana in več vjetih. Ker ni imel vode, da bi jih krstil, je nastal studenec, kateri še zdaj teče. Voda je mrzla in čista. Prav dobro mi je teknila.
Dalje se vozeč sva se pomudila v cerkvi sv. Je-ronima. V njej počiva roka tega svetnika. V tej cerkvi je sv. Filip Nerej 33 let učil, spovedoval in grešnike spreobračal. V samostanu tik cerkve sva videla dvorano, v kateri je držal pobožnim dušam duhovne vaje, in sobo, v kateri je stanoval. Zdaj je spremenjena v kapelico. Na altarju sva videla njegov potni prt in njegovo mrtvaško šemo in glavo svete Konkordije.
Po kratki molitvi sva se peljala na hrib Celij, v cerkev sv. Gregorija Velikega. Po visocih stop-njicah sva dospela v hram božji. Cerkev je stara. Posebnih znamenitosti ni v njej. Blizu cerkve je nama pokazal cerkvenik mizo, pri kateri je sveti Gregorij vsaki dan pogostil 12 revežev. Miza je iz marmorja, obdana z lesom. V bližjem samostaau žive belooblečeni redovniki. Tudi ojih stanje je žalostno.
Ne daleč od te cerkve je cerkev sv. Štefana. Ogledala sva si tudi to. Popolnoma je okrogla, kakor panteon. V sredi cerkve je glavni altar. Obdaja ga 20 velikih granitnih stebrov. Na stenah so na okrog in okrog strašne slike, predstavljajoče grozne muke, katere so trpeli prvi kristijani. Iz te slike se kaj lepo kaže neusmiljenost poganov in srčnost krščanska.
Od sv. Štefana sva prišla v cerkev sv. Janeza in Pavla. Samostanski vratar je nama pokazal mesto, na katerem so pogani tema dvema svetnikoma odsekali glavi. Pod velikim altarjem počivajo njiju trupla. V desni ladiji je krasna kapela sv. Janeza od Križa. V njej počiva ta veliki svetnik. V samostanu sva pa videla sobo sv. Janeza od Križa. Zdaj je spremenjena v kapelo. V njej je nama pokazal brat razno pohištvo, obleko, orodje, knjige in mašoi plašč sv. Jaueza od Križa.
Oai dopoldan sem videl še več drugih maojših cerkva. Povsodi so bile sv. maše, pri katerih je bile še precej ljudij. Le pridige nisem nikjer slišal. V Rimu in oa Laškem se ob uedeljah ia prazaikih ae pridiguje, temveč le v postnem času in pri kaki izvenredni priložnosti. Tudi krščanskega nauka ni nikjer. Ako vzamemo to v poštev in pa popolnoma brezverske laške šole, spoznamo, da je laško ljudstvo zelo dobro. Kaj bi bilo z našimi Ijndmi, ko jim se ne bi samo jeden mesec oznanjevala beseda božja? *
Ono jutro sem tudi videl, da delavci iu rokodelci slabo posvečujejo dau Gospodov. Tako se je po Rimu zidalo ia delalo, kakor pri oas na delavnike. To me je močao bolelo. Kako mora to boleti še-le sv. Očeta! Videl sem tudi, kako je učitelj peljal šolarje namesto v cerkev na vaje in to z „bando".
Ura bije 12. in midva sva doma. Koj se oglasi zvon in zberemo se v obednici.
Po kosilu sem sklenil iti v Vatikan, kjer se je imela završiti slavnost beatifikovanja. Napovedana je bila ob 4. uri. Ker so se imeli udeležiti tudi sv. Oče, je vBe hitelo v Vatikan, da jih še enkrat vidi.
Že ob 2. uri popoldne nas je bilo vse polno pri vhodu v Vatikan. Prihiteli so slovenski, poljski, nemški, francoski in laški romarji. Papeževi čuvaji so imeli z nami prav mnogo opraviti. Dolgo so se nam ustavljali, a naposled so nas spustili v kraljevo kapelo. To smo drli po stopnjicah I Vsak bi bil rad prvi, da bi bolje videl blagega Leona XIII.
Ko bi trenil, se je napolaila krasno razsvetljena kraljeva kapela. Odličnejši romarji, poseboo frau-coski, bo zasedli galerije, katerih ste bili na vsaki strani dve vrsti, drugi romarji smo stali spodej. Dolgo smo čakali srečnega trenotka, občudujoč krasno kapelo ia prekrasao razsvetljavo. Vse je mrgolelo od lučic. Kamor si obrail oko, je migljala
mohamedancev. V prejšnji zbornici jih je bilo 28, v novi jih pa bode le 9. Voljeni opozicijonalci so politično neznane osebe. Voljeni niso zaradi svojih opozicijonalnih načel, temveč le zaradi svoje osebne veljave, katere imajo v dotičnih okrajih.
Apanjska zbornica je sklenila, da se v vsaki seji vsaj dve uri mora posvetovati o stvareh, ki so na dnevnem redu. Dosedaj je opozicija spravila večkrat kako drugo stvar v razgovor in potem z dolgimi govori dosegla, da stvari, ki so bile na dnevnem redu, še v razgovor niso prišle. Misli se, da bode ta sklep precej pripomogel k rednemu parlamentarnemu poslovanju.
Angleška spodnja zbornica je od njenega otvorjenja dne 31. januvarija t. 1. imela 123 sej. V 65 sejah se je posvetovala o irski predlogi. Samo za podrobno razpravo je bilo potrebno 46 sej. Pa še v tem času bi ne bila stvar rešena, da ni zbornica sklenila, da stvar obravnava okrajšanim potom. Vladni nasprotniki so bili sklenili, vso stvar zavleči z dolgimi govori.
Obsojeni Armenci. Turški sultan je precej ponižal kazni obsojenim Armencem. Dvema je smrtno kazen premenil v dosmrtno pregnanstvo. Desetim drugim na smrt obsojenim je pa premenil kazen na osemletno ječo. Šestim se je kazen od 15 let znižala na 6 let, osmim od 10 na 4 leta, dvema od 7 na 3 leta. Pet na smrt obsojenih se je pa vendar usmrtilo, ker se je baje jim točno dokazalo, da so morilci. Velevlasti se pa niso dosti potegovale za Armence. Posebno Anglija ima sedaj druge skrbi. Seveda ko bi bilo šlo za Žide, bi pa vsa Evropa bila po koncu.
—	Dvakrat je tožilo časopis „el Gato negro" zaradi njegovih napadov proti nravnosti in dvakrat „Les Dominicales" zaradi grdenja duhovništva in verskih naukov. Trije izstavljalci nesramnih knjig so bili po društvenem posredstvu obsojeni. — Vspešno so tudi naznanili igralko Diana Donnuse (La Bella Chi-quita) zaradi nesramnega vedenja na odru. Društvo je poleg tega 16 nravnib ali protiverskih dejanj za-branilo in imelo je 32 shodov, koder je naznanjalo vspehe svojega delovanja in razglašalo svoja svarila, v obče je posredovalo v 186 raznovrstnih slučajih.
—	Priobčujoč te blagonosne vspehe mladega društva svojim bralcem, omenjamo, da je tudi pri nas često treba, da je naše katoliško ljudstvo samo branik svojim svetinjam in da ono prevzema nalogo državnega pravdništva za svoje najvišje blagre vere in nravnosti. Kot najdražji zaklad svoj naj brani vedno vsem napadom katoliško dedščino svojih pra-dedov, vsaj v toliko, v kolikor to velevajo državni zakoni in v kolikor tega ne store tisti, ki so za to poklicani.__
Cerkveni letopis. Katoliška vera na Koreji.
Naslovni škof milski in apostolski vikar na Koreji, msgr. M u t a 1, je priobčil zanimive podatke, kako napreduje katoliška vera v njemu v skrb izročeni pokrajini. Ni še dolgo, kar so katoliški misijonarji prišli v te kraje delovat, in vendar ima mlada cerkvena družba že jako mnogo mučencev. Mej prvimi je bil P. Tijon, duhovnik-Kitajec. Leta 1885 je bilo na Koreji 14.000 kristijanov, sedaj jih je 20.840. Nedavno so krstili 1443 odraslih. Misijonarjev je 23; v semenišču je 35 gojencev. Leta 1866 so usmrtili msgr. Breznekra in za njim več drugih misijonarjev, misleč, da so izpodkopali tla katoličanstva. Motili so se; tem vspešneje, tem krepkeje raste pognojeno s krvjo mučencev. Dne 8. maja 1892 se je vložil temeljni kamen veliki stolni cerkvi, posvečeni brezmadežno Spočeti. Sedaj še lepo napreduje in vzbuja veselo upanje, da bode Koreja kedaj — katoliška.
Protestantje se presnavljajo.
Suhi, mrtvi protestantizem je že sam po sebi svoja največja obsodba in najboljša obramba katoliških naukov. Mej samimi treznejšimi in modrej-šimi protestanti je zato vedno vstajalo gibanje, ki je hotelo po nekoliko poživiti cerkveuo življenje in ki je vsled tega hot^ ali nehote, vede ali nevede učilo se pri katoličanih. Nedavno imamo zopet zaznamovati dve zmagi, ki ste se mej protestanti samimi priborili v prid in čast katoliški veri. Najvišji sodišči angleški, odkoder ni mogoče pritožiti se, namreč kamora lordov in privatna komora, sta imeli razsoditi v dveh zanimivih vprašanjih. — Prvo je bilo tako-le: Londonski škof je bil dovolil, da se smejo v stolnici šentpavelski postaviti kipi Križa-nega, presvete Device in sv. aposteljnov Petra in Pavla prav v taki obliki, kakor jih poznil katoliška cerkev. Komora lordov je potrdila to dovoljenje, kateremu so ugovarjali. — Druga zadeva je bila še resnejši. Dr. King, škof linkolnški, je uvel popolnoma katoliške navade v protestantsko bogoslužje: daritev, kadilnice, podobe, obleko, tudi pontifikalije, skratka popolnoma tako, kot se rabi pri katoličanih. Nadškof kenterbriški mu je to potrdil. A pritožili so se nekateri na privatno komoro. In ta je potrdila razsodbo nadškofovo. — Brez dvojbe je to oboje velike važnosti. Protestantje bodo s katoliškimi simboli našli tudi katoliško resnico; iz črke bodo izločili duha, iz slučajnostij — poglavitno stvar. Bog daj!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. avgusta.
(Podpore deželnega zbora v prospeh kmetijstva.) Na predlog odbora kmetijske družbe dovolil je deželni odbor 350 gld. za ohranitev podružničnih drevesnic in sicer dobe podružnica na Blokah 100 gl., v Mokronogu 100 gl., v Šmartnu 100 gl., v Škocijanu 50 gl. — Kot prispevek za zgradbo velikih ameriških sušilnic je deželni odbor dovolil 200 gld. in sieer za podružnici v Horjulu in Begunjah. — Za nakup zadružnih strojev: tovarniških bran, trijerjev, slamoreznic in gepejjev je dovolil svoto 520 gld. — Za piešičerejo 230 gld., — za premovanje govedi v treh postajah 200 gl., za prireditev dirke v Št. Jerneja 400 gld., ta premovanje v Bohinju 100 gl., skupno svoto 2000 gl.
(Dolenjska železnica) Za postajnega načelnika dolenjske železnice je za Ljubljano imenovan gosp. Jan. Križaj, za Grosuplje pa g. Viktor Hri-š o v e o , dosedaj železniški uradnik na Trbižu.
(Za inpnika-dekana v Dolini pri Trstu) je imenovan veleč, gospod Ivan Vari, dosedaj dub. pomočnik pri sv. Antonu novem v Trstu.
(Deželni šolski svet kranjski) je v zadnji seji imenoval za stalnega učitelja na štirirazredni šoli v Kostanjevci g. Leop. P o t r e b i n - a.
(Misijon.) Očetje lazaristi iz Ljubljane podali so se trije v kočevsko Reku, kjer bo misijon za to faro in za Gotenico.
(Gad je pičil) včeraj dne 3. t. m. 21etnega Franceta Camernika v Polhovem gradcu prav blizu domače hiše.
(Iz blejskega „Cnr-Anzeigeru): Do 29. preteklega meseca je bilo ua Bledu 739 tujcev. — Jutri dne 5. t. m. bode v Mallner-jevem hotela slavnostna desetletnica v spomin prihoda Njegovega Veličanstva presv. cesarja na Bled. Ob 5 uri popoludne bode tem povodom pri Mallner-ju koncert vojaške godbe domačega pešpolka. Ob 8. uri vožnja po jezeru v razsvitljenih čolnih. — 18. in 19. t. m. praznovanje rojstnega dne Njegovega Veličanstva: 18. avgusta bode ob 10. uri na otoku slovesna služba božja. 18. avgusta ob 5. uri vožnja po jezeru v dekorovanili čolnih; zvečer ob 8. uri splošna razsvitljava jezera in letovišč. Dne 26. t. m. se bode slovesno otvorila nova pot skozi radolniško sotesko, katero je prav mojstersko izdelal g. Jakob Zumer, župan gorjanski.
(Obsodba.) Dne 31. julija sta bila pri c. kr. okr. sodniji v Celju Matija in Friderika Strašek, nazadnje poštarja v Žalci, prej na Slatini, obsojena vsak na tri leta težke ječe. Ogoljufala sta c. kr. pošto za 3133 gld. 89 kr. Friderika noče biti nič kriva, ali priče pravijo, da je prav ona najbolj kriva goljufije.
(Nova sv. maša.) Na porcijunkulo pel je č. o. Dijonizij S k a 1 e c , frančiškan, novo sv. mašo z obilno asistenco na Kostanjevici v Gorici. Prelepa cerkev je bila natlačena pobožnih romarjev pa meščanov, ki so prihiteli na prijazni grič k ljubljeni M. D., da se udeleže odpustkov porcijunkule in nove sv. maše. Propovedoval je novomašniku č. g. K o I a v č i č , župnik solkanski. Slikal je imenitnost, častiti j i vost in vzvišenost duhovskega stanu. Verno ljudstvo je vstrajalo pri redki dolgi cerkveni slavnosti kljubu neznosni soparici. Po cerkveni slovesnosti priredil je gostoljubni samostan obed novomašniku, odličnim gostom duhovskega in posvetnega stanu. Zares bratsko smo se zabavali. Veselega in hvaležnega srca ločili smo se od čč. gg. očetov. Bog povrni. Novomašniku kličemo: Muogo let'
(Umrl) je v Poreču deželni poslanec Jan. Sbissa. Bil je član radikalne italijanske stranke. V svojem času je moral kot predober italijanski patrijot bežati iz Avstrije.
(Električna razsvetljava v postojnski jami.) Kakor se nam poroča iz Postojne napravi se v postojnski jami dne 15. t. m. to je na Veliki Šmaren izredna veselica z električno razsvetljavo prav tako kakor vsako leto o Binkoštih.
(Zdravje v Ljubljani.) Od dne 23. do 29. jul. je bilo novorojencev 13. Umrlo pa jih je 15, in sicer: 1 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 3 za želodčnim katarom, 10 za različnimi boleznimi, med njimi 4 tujci, 8 iz zavodov. Zbolelo jih je 13 za škarlatico, 1 za tifuzom, 1 za oslovskim kašljem, 5 za hripo.
(V Gorici) odpre dne 16. avg. svojo pisarno nov notar Aristedes Constantini.
(Zavod za slepe v Zagreba.) Hrvatska ima nenavadno mnogo število slepcev. Na 2,200.000 prebivalcev šteje se 3000 slepih. In za te siromake se do I. 1888 ni nobeden brigal. Tega leta se je osnovalo društvo, da zbira prineske za omenjeni zavod, ali brez pravega vspeha, ker se je ob isteni času trudilo društvo za gluhoneme, da čim preje osnuje zavod za te sirote. Letos je prevzela vlada zavod za gluhoneme v svojo upravo, in tako bo moglo zdaj društvo za slepce tem uspešneje delovati. Že pokojni nadškof Mihalovič je položil 5000 gld. kot prvo glavnico v to svrho in zdaj so se začeli oglašati tudi drugi premožneži s svojimi pri-neski. Na čelu novemu društvu je sam škof Droho-becki, a tajnik je učitelj Bek, ki ima še posebne zasluge za slepe. On je namreč osnoval pri nas šolo za te siromaka, ali se ni mogla vzdržati zbog pomankanja sredstev, a ob enem izdaje časopis ta
Socijalne stvari. Družinski očetje.
V svojem listu smo že javljali, da se je v Madridu ustanovilo društvo družinskih očetov (La Asocion de Padres de familia). Namen mu je z vsemi postavnimi sredstvi bojevati se proti ne-nravnosti. Zakon sicer marsikaj zabranjuje, toda treba je vedno nekoga, da zakon izvaja. Brez dvojbe se pa novodobni, veri in nravnosti sovražni duh prijemlje prav tako oblastev in uradnikov, kakor drugih ljudij. Tako se dogaja, da veliko število ka-žnjivih dejanj ostaja popolnoma brez kazni.
Vzlasti velja to pri nenravnosti v spisih, v slikah ali predstavah. Imenovano društvo je sklenilo mej drugim paziti na, vse take pojave in jih objavljati oblastvom. Za malo časa svojega delovanja, ima pokazati že mnogo vspehov. Za drugo četrtletje letošnjega leta naj govore te-le številke: Javnih žensk so spravili na pravo pot — 57; mej njimi ao jih vrnili devet njihovim družinam, 48 pa so jih spravili v zavetišče. Mej tem so izvedeli grozne stvari. Mnogi lastniki nesramnih hiš najemljajo mladoletne deklice. Društvo je n. pr. dobilo 4 desetletne, 1 enajstletno, 1 dvanajstletno in 4 trinajstletne deklice in jih rešilo. Seveda je naznanilo te slučaje sodniji. Nesramnih s p i s o v je uničilo društvo ali samo, ali po svojem posredovanju — 32.000.
lučica. Neka ženska je vskliknila: „Ako bode v nebesih tako lepo, bode dovolj!"
Četrta ura odbije, in sv. oče stopijo v dolgem spremstvu v kapelo. Iz tisoč in tisoč grl je zagr-melo: „Živio kralj Leon 1" To je grmelo v slovenskem, poljskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. V Vatikanu smo lahko tako govorili; no, ko bi bili zunaj to slišali, nas bi bil dobro na-klestil rimski proletarijat, naščuvan po framasonih.
Mej tem navdušenim vpitjem se je spremstvo pomikalo dalje. Kardinalom se je brala na licu velika veselost. Sv. oče pa, v belem talaru, v koretlju, s široko rudečo štolo, s zlatom obšito, so počasi korakali, deleč nam apostolski blagoslov. Vsled velike slabosti so komaj stopali. Zdeli so se nam silno slabi. Kakor neko nadnaravno bitje, nekako voščeno-beli, s pol zaprtimi osmi, so mimo, pa skrivnostno korakali. Sleherni romar jih je lahko prav dobro videl.
Ko so prišli sv. oče k sedežu, so se burni „živio"-klici polegli. Na to smo molili rožni venec in litanije. Po danem blagoslpvu z Najsvetejšim so papež zopet po sredi kapele nazaj. Zopet je vse grmelo: B2ivio kralj Leon!". Že so bili sv. oče zapustili kapelo, a mi smo še vedno navdušeno vpili.
Tako smo oni dan še dvakrat prav dobro videli ev. očeta. Zal, da so nekateri slovenski romarji v soboto zapustili Rim. Koliko lepega bi bili videli v •nedeljo!	(Dalje sledi.)
odgojo slepce? ter je priredil tudi nekoliko učil zanje. Nadejamo se, da bode požrtvovalvni hrvatski narod, ki si je že toliko naučnih in humanitarnih zavodov brez vsake državne pomoči sam osnoval, tudi ta prepotrebni zavod utemeljil na korist in srečo tako mnogobrojnih slepcev.
(Zidarski štrajk) v Zagrebu trajal je komaj teden dni. Ker zidarski podvzetniki niso hoteli na noben način popustiti, vrnil se je velik del zidarjev zopet na svoj posel, ker niso imeli nobene podpore, živeti se pa le mora. Zahtevi zidarjev so pa pretirani in ko bi jih zidarski podvtetuiki sprejeli, bile bi hiše tako drago zidane, kakor malo kje drugej. Zidarji so namreč zahtevali plače na dan po 3 gl., 2 gl. 50 kr., 2 gl. in za najniže 1 gl. 50 kr. To so za naše okolnosti prevelike dnine, pa se bodo morali zidarji zadovoljiti s sedanjimi za deseturno delo na dau.
I
iiuuiiiinuiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiuiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiHiiiMiiHniiii
Spominjajte se
.katoliškega sklada' |
ob raznih prilikah!
nnnnniinuiuuiiiniiiiiniiiiiiiniiiiiiiiuiiinniiinituiiniiinniniiiiinnniiuniiiiiiiii
T
ur
Društva.
(Društvo za zidanje nove farne cerkve sv. Jurija na Š č a v u i c i) je imelo v prvem upravnem letu dohodkov: 1731 gld. 96 kr., to je nabira od udov in dobrotnikov; prejšnja volila znašajo z obresti vred okoli 3800 gld., torej ima društvo že v začetku gotovine čez 5500 gld Naj bi društvo podpirali rojaki sveto-• jurievski v raznih službah se nahajajoči!
(Vabilo na veliko vrtno veselico), katero priredi pevsko društvo „Ljubljanau v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1., na „Virantovem vrtu". — Program godbi: 1. Koračnica. 2. Kreutzer: Ouver-tura k operi „Ponočrii tabor v Granadi". 3. Strsuss: ,Doctrinen", valček. 4. Schinzl: „Fantazija" o ruskih pesmih. 5. Kajfa: „La Valentine", polka fran?.
6.	Ant. Fiirster: »Kranjska slavnostna koračnica".
7.	Kriti: „Coloseum", polka mazur. 8. Schinzl: „Potpourri slovenskih pesmij". 9. Titel: Ouvertura k operi „Der Konigslieutenant". 10. Wagner: „Uui-versitiits-Ball-Tiiuze", valček. 11. David: „Potpourri Koračnic". 12. Gleisner: „Gazela". galop. — Vspored petju: 1. Ant. Forster: „Sokolska". 2. I. pl. Ipavic: „Zrini-Frankopanka". 3. Eisenhut: „Ustaj rode". 4. Cveterospev. 5. Dr. D. Ipavic: ..Slovanska oesem". 6. Bendl: .Svoji k svojim". — Kegljanje na dobitke je vsak dan od 1. ure popoldne naprej. Zakliučilo se bode dnš 6., oziroma 15. avgusta t. 1. ob 11. uri zvečer. Dobitki so: I. dobitek 30 kvon, II. dobitek 20 kron, III. dobitek 10 kron, IV. dobitek 6 kron, V. dobitek 4 krone, TI. dobitek 6 kron za največ serij, VII. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev velja 10 kr. — Godba slav. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vstopnina 20 kr. za osebo, častiti podporni člani in otroci so vstopnine prosti. Začetek veselici ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje __ODBOR.
Telegrami.
Novo Mesto, 4. avgusta. Vse priprave za katoliški shod so v najlepšem reda. Zanimanje je veliko. Udeležba ho mnogdbrojna.
Gradec, 3. avgusta. V lipniškem mestnem volilnem okraju je voljen Karol Morre zopet državnim poslancem. 394 glasov je dobil Egon pl. Pistor.
Grodek (v Galiciji), 4. avgusta. Dra-gonski polk št. 11 je danes slavil petdesetletnico, odkar mu je cesar imejitelj. Cesar je pri tej priliki ustanovil ustanovo z 12.000 goldinarji za podčastnike.
Carigrad, 4, avgusta. Od 17 v Angori k smrti obsojenih Armencev je pet usmrte-nih, dva sta pomiloščena v pregnanstvo, deset pa k osemletnemu prisilnemu delu. Drugim 24 v prisilno delo obsojenim so se kazni jako ponižale. Sultan je po težkem netranjem boju dovolil, da se izvrše smrtne kazni.
Peterburgu, 3. avgusta. Po nekem uradnem poročilu je v grodenski guberniji od 10. do 15. julija zbolelo za kolero 25 oseb. 12 pa umrlo.
Pariz, 3. avgusta. Carnot je odšel na počitnice v Fontainebleau.
Madrid, 3. avgusta. Parlament se je zaključil.
Listnica vredništva:
G. V. S. v P.: Mi smo priobčili dopis, kakor smo ga prejeli; ako je kaj pomanjkljivega v njem, prosimo obrniti se tje, odkoder nam je došel dopis.
Umrli so:
2.	avgusta Frane Janežič, delavčev sin, S mesecev, Florjanske ulice 15, ošpice. — Sofija Štrukel, delavka, 38 let, Kravja dolina 11 , spridenje trebušnih organov. — Viktor Papež, paznikov sin, 4 mesece, Poljanski nasip 51, oslabljenje.
3.	avgusta. Jurij Tkalčič, kočjaž, 37 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
Tu j c i.
2. avgusta.
Pri Maliču: Baron Pittel; Gotz, tovarnar ; Schaehinger> Gresselbauer, zasebnika; Fakler, Schmidt, Duldner, trgovci, in Fischer, potovalec, z Dunaja. — Šiffrer, učitelj, iz Rudnika.
—	dr. Poledne, zdravnik, iz Pulja. — Mikiša, župnik, iz La-niša. — Dorf, učitelj, iz Bleda. — Kavčič, nadučitelj, od D. M. v Polju. — Rosina; Klar, stotnik, s soprogo; Mazzarelli, trgovec, iz Trsta. — Maly, zasebniK, iz Tržiča. — Pappler, nadučitelj; Hartman, potovalec; Lassnigg, nadzornik, s sinom, iz Gradca, — čeferin, zasebnik, iz Idrije. — Robišek, zasebnik, iz Brna. — Casper, trgovee, iz Kočevja. — Finger in Vokla-bruck-a. — Wagner, trgovec, s soprogo, iz Baderi-a. — Miihig, trgovec, iz Hamburga. — Lovšin, trgovee, s hčerjo, iz Ribnice.
—	- Rohn iz Mostara. — Baron Sibar iz Ljubljane. — Ko-morovs iz Zatičine. — Briel, jurist, iz Monakovega. — Dolenc, pomorski poročnik, iz Vipave.
Pri Slonu: Weinman; \Veiss, trgovec; Srpek, posestnik; Kuffner, tovarnar; Rosner, potovalec, z Dunaja. — Kaesz iz Kaaden-a. — Kržifi, profesor, s sestrično, iz Oseka. — Rabas, stavbeni podjetnik, z Višnje Gore. — Heukl, častnik, iz Pulja.
—	Hafner, restavrater, iz Zagorja. — Burman iz Budimpešte.
—	Oberster, stotnik, s sinom, iz Dubrovnika. — dr. Sadnik
s hčerjo, iz Ptuja. — Robič, župnik, iz Št. Urške Gore. — Aleš, duhovnik, iz Trsta. — Berlič, župnik, iz Boh. Bele. — Schlunder, vikar, iz Gabrovlee. — Martin, trgovec, iz Norim-berka. — Rambolli, trgovec, iz Vidna. — Zeslavsky, uradnik, iz Maribora. — Cappelari s hčerjo iz Beluna. — dr. Frotzel, mestni zdravnik, s soprogo in sinom, s Češkega.
Pri Južnem, kolodvoru: Sedej, stražmešter, iz Idrije.
—	Konič s soprogo; Hadrova, majorjeva vdova; Cumar, računski svetnik, s soprogo in sinovi, iz Trsta. — Pirz iz Kočevja.
Pri avstrijskem caru : Fink, bogoslovec, iz Maribora
—	Gabrovšek iz Žarnice. — dr. Furlan, uradnik, z Dunaja.
—	Stanek iz Radgone. — Mahnič z Reke.
Pri bavarskem dvoru: Romor, potovalec; Seitner, graščakinja, s hčerami; Jesche, uradnik, iz Trsta. — Drarhl, zasebnik, iz Gorice. — Ravnikar iz Zagorja. — Kolek, kapelan, iz Kolinca. — Sirole, trgovec, z Reke. — Lužar, učitelj, iz Št. Lamberta.
Vremensko sporočilo.
e i -j Cas		Stanje		Veter	Vreme	: Mokrine 1 na 24 ur v | mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celzija			
	7. u. zjut.	738 4	15*2	brezv.	del. jasno	
3	2. u. pop.	7382	22 2	si. vzh.	jasno	0-00
	9. a. sveč.	7392	16-2	•	n	
Srednja temperatura 17 9\ za 1'91 pod normalom
Prošnja.
Dne 13. junija t. I. je uničila toča polja štirim največjim vasem studeniške župnije. Poškodovanih je na Studencu, v Hudembrezju. v Roviščah in v Zavratecu čez 90 posestnikov. Mnogo teh še potrebnega semena niso pridelali. Nesreča je pa toliko večja, ker je bila večina teh posestnikov že lani po 6trašni toči dne 17. junija in dne 7. julija hudo zadeta. Veliko jih je v obupnem stanju, ker ravno ti vaščani imajo tudi vinograde pokončane po lanski in letošnji toči. Z upanjem in s strahom so večinoma stradaje pričakovali žetve, a zdaj še semena za setev marsikateri ni dobil. Podpisani se je sčasoma popolnoma prepričal o neznosni revščini in prosi tem potom milih darov za te ponesrečene župljane. Hvaležno sprejme tudi najmanjši dar, katerega naj mili Bog povrne tisočero.
Na Studencu, zadnja pošta Radna pri Ribnici, 31. julija 1893.
M. L a vrič , župnik.
Op. vredništva: »Slovenec" toplo priporoča podpore potrebne poškodovance ter bo radovoljno odposlal dobrotne darove.
Proda se čisto nova, lepa
Al i M
stoječa ob cesti prav blizu farne cerkve na Buiki, v kateri je sedaj e. kr. pošta. Hiša ima ti i sobe, kuhinjo, dve veliki kleti; pokrita je z barvano cementasto opeko. Pri hiši je okrog in okrog lep sadni vrt z različnim sadjem, katerega se drži njiva; pripravna je za prodajalnloo ali tudi gostilno, ker je tam pet širnoznanih sejmov.
Več se izve pri farnem uradu v Št. Lovrencu ob Temenici, pošta Trebnje.	382 2—1
Izšla je ravnokar času primerna knjižica * z naslovom
Preosnova davkov.
Poročilo stalnega odseka za davke.
Izšla je knjižica
Slovenski liberalci in loža.
Študija slovenskih verskih razmer.
Spisal Fr. P o vse,
državni poslanec.
_______________>
Cena iztisu 10 kr., s pošto 12 kr. —	Udje /
katoliškega političnega društva plačajo	zanjo /
samo 5, oziroma 7 kr.	{
Spisal: Liga + 53.
Komad stane 12 kr., po pošti 15 kr. komadov jeden po vrhu.
na 10
Obe knjižici dot>ito sse v »Katoliški Biilcvariii"
g|Q I> u n a j s k a borza.
Dn6 4. avgusta.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Breorna renta 5 16% davka . . . Zlata renta 4$, davka prosta . . , . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akeije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
97 gld. 10 kr.
. 96		80 .
. 118		80 .
. 96		65 „
. 980		
		50 .
		20 „
		88'/,,
5		88 „
	f»	12 •/.,
Dni 3. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld.	65 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	45	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........192	,	25	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4»/t%	—	„	—	B
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	—	B
St. Genois srečke. 40 gld.......67	„	50	„
srečke dunajske parobrodne družbe . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. .
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
Windischgraezove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Papirnih rubeljev 100.....
142 18 23 66
gld. -
30
kr.
. 23 . 150
v. 2885 . 105 . 128
. 75 . 50
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
E R C U H"
Milil it. 10 Dunaj, liriihilliritriiii 74 B.
ZSdT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti V1 naloženih glavnic. H