Z7I. itntik.
V Utlft i mm,». hinta lili.
OIL itio.
\               g
«do fcfc Mapi Mp*    .  K»- I •*'«•■*■*   ...   K »-
Vprattnfrii gltdc f gafciv M n; prtteif » »dfTor «tpfcutai tfi nasika.
inseratl velf^e:   Mtefoctopna   pe€t  vrmta  za entarat  pm  20 vin., u   dvnicrat p* 18 vol, n tnhrat tfl  ?e£krat  po 1$ vin,   Parte fn zahvat vrsta 25 vin.
Poslano vriti M vJr. Pn vmfft tnserrfffth oo dogovoru.
UprtvnStvi nj it paAlfijo aiminhie, rtklrmadje. intcnti L t 4+
trn je admtatetratfvvt ttvtri
———   Fommnmm ttoTfik* v«Ha lt vtoar|t*.   ——
Mi ptestni urrjčUa br« istodobne rpotlatve itročnine sa M oxba> ----------— llafcai ■■" talafnn At. S&.
.Slovenski Narod« vtiQa v llaW|—I na dom dostavljen:                 «            v opravalStva picfeaua:
ceTo Teto tuprej    •   .    .    .    K 24*—      esto leto o>pi«|    •   §    •   ?   K 9f~jf
pol  leta         m       •   •   •   .    ■   12-—      pol  !tfta         „       »   •   •   •    „ II*.
Cetrt leta     m       .   i   •   •    .    6'—      četrt leta      ,       •   •   •   •    •   5'50
na mesec    m       :   •   •   •    •   2*—      na mesec    »       *   •   •   »   •   1*90
Dopltf na} se frankiraja Rokcplsi se oe Tračaj«* VretiBlttrot banova vile« II 5 fv priinčju lero,) teUfon tt M*
nass iiii palilo.
Dtrnai 29. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razgiaša:
^VZHODNO  BOJISCE.
jlrmadna    fronta     general-obersta nadvoj.  Jožefa,
Armada getier. pehote v, Falken-hayoa na Vlalkem zmagovito t>ro-dira. Silni ruski napadi v Gozdnatih Karpatih in ob sedmofiraški vzhodni fronti so se ponesrečfli ob žilav era odporu avstro-ogrskih in nemskih Čet. Svoje pozicije smo obdržali. Za posamezne kose jarkov se boji se vrše.
fronta        gencralfeldmar-šala princa   Lcopolda   Bavarske g a.
Nobenih posebnih dosodkov.
[TALIJANSKO !N JUGOVZHODNO BOJIŠĆE.
Položaj 5e neizpremenleiL
Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. Hčfer, fml.
taflta nb pl.
Beroiin, 29. novembra. (Kor. u!) (Volffov urad poroča:
Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJICE.
Fronta     gfm.     prestolona-slednika  Ruprehta   Bavar.
Pri Givenchvju i»!gozapadno od Lensa se je ponesrc^H ponoći izvršen! sunek neke anfctčške stotniie. V pokrajini ob Sommi se Je v večer-nih urah stopnieval sovražni egenj severno od Ancre in v gozdu St. Pierre Vaast
VZHODNO BOJISCE.
'Armadna  fronta   gfm. princa   Leopolda    Bavar.
Ničesar bistvenega.
Fronta   generalobersta nadvojvode  Jožefa.
V Gozdnatih Karpatih in ob sed-rnograški vzhodni fronti so izvršili Rusi včeral na mnogih točkah napade na nemške in avstro - ogrske crte. Bi-i so poraženi. Majhnc kra-ievne uspehe h poplaća! s krvavimi žrtvami. Armada generala fnfante-rffe v. Falkenhayna na celi vlašk? fronti zmagovlto prodira. Pred njo se umika poraženi sovražnik v neredu proti vzhodu.
BALKANSKO   BOJICE,
Armadna skupina jjencral-fcld maršala   von   Macken-
sena.
Gibanje donavske armade sto$ ▼ soglasfu z operacijami cet bol) Proti ševom. V Dobrudži le malo bojnesa delovanja,
MAKEDONSKO BOJISCE.
Ko se ie razbremenllna ofenziva z Juga sein ponesrećila, ie izvrMl sovražn:k TČerai lm delne sunk« s«-verozapadno od Bltol)a in pri Gni-flUtu (rzhodno od Crne). Tuđi pri ten ni moeel dosečl oobea«sa uspeha.
Prvi generalni kvartfmi mofatm v. LcdendorfL
Pred bitko zo Buknreslo.
NEMŠKO   VECERNO   POROĆ1LO.
Berolin, 29. novembra. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča 29. novembra zvečer.
Na vztiodni scdmoffra^ki fronti so Ru*i irnora napadli. Konćnega poroCiia ni. Pltesti 5mo vzeli.
Dunai, 29. novembra. (K^r. ur.) Vojni časrrkarski stan p^roca, d a je sovražnik o p u s t i 1 111 e -sto   P i t e s t i.
BOLGARSKO UF4DNO POROCiLO.
29. novembra. Romun-ska fronta. Na VlaJkcm rraja prodiranje. Pri Gjurgju smo vjeli dva časrnika in 20T> tp.cž. Ob Donavi med Tutrakanom ;n Črnovodo infanterij-sko streljanje. Pr^ Silistriji topovski ogenj s prcsledki. V Dobrudži slabo-ten artiljerijski ogenj in boji patrulj.
Rofwunske čete so se nmaknile za reke Niaslov in Ar^e^u. terej-na ozemlje, ki je smemo oznsčiri z ime-nem »xapadn^ tukarrfka fronta«. ■— Fa]kcnhayno\ra armada ic prekoračila žeicznico Pitesti - Roside Vedc. Rusi so pričcii s pretienenzivo na secImograSki in karpatski fronti, ali nameravaio udariti tuđi izprcd Bu-karešte na bližajoče se sovražnike, se ni znano.
Ententno časopisje živahno raz-pravlja o ciijfn na^e ofenzive ter pri-znavajo, da se je Falkcnhavnu posrećilo, speljati romunsko armadno vodstvo popolnoma na led. Romuni so prjčakovali. ds bo Fa'ken!iayr. udaril v certrum naravno^t v smeri proti Bukarešti ter so smatrali njegova podjetja pri Vulkan^kem prb-raxu in proti soteski RdeČe^a stolpa za demonstracijo. T«ko \\h je Fal-kenh^Tn premotil ter s svojimi mo-g^očnimi šunki proti vlaški ravnini po7>o!noma presenetil. Niej^ov uspeh je popolen.
Franco^ki listi so nad docmdki, ki se odisrrsvajo v Pornnniji, kon-sternirani. PolkovT»:k Roft«^t nravi: Nahafamo ^e v velikaTijki nevamo-sti ^>France Militaire« piše: Stojimo pred veliko bitko, ki jo bo zgodovina imenovala bukareško bitko. »Information^ alarmira franeosko javnost s člankom: iMackensen •°^rof3   romur^ko  prest™»lnico!
Romunsko uradno poroćilo.
27. novembra. Sevcrna in se v ero - zapadna fron-t a. Na zapadni meji Molđavije no-benih izpreincmb. Na severni vlaški meji artiljerijsko obstreljevanie Tabla Buttija, v dot'ni Prahova in v okolici Dra^oslnvija. — Zapadna fronta. Na levem krilu ie sovražnik včerai napade!, mi pa smo £a zavrnil. Naše čete so 5e od Alute m Tv^pole timaknJle nekol:ko pro^i vzhodu. Pri Smardioafi silni boji. — Južna fronta. Ob celi Donp.vi artiljerijio nhstreljfvanie. V Do-hnid^i  ničesar  nevena.    *
Veliki knez Mkolai v Romuniji?
Ltisano, 29 novembra Iz Petro-jrrnda javljalo: Veliki kr»e7 N'kolaje-vič koraka r armado 400 000 mož Romuniji na pomoć. Resni kritik! dvomijo, da bi bila ta vest resnična.
Kralj  Ferd'rand  romuR«ki  pri
crrlu.
SfJttanck meJ romunskim kraljem Fer3ir;?.nc!om ?n carjem 5e bo izvrsil v n«!kraTš?ni času. Car je že dospel v Kijev.
Rt!^k3 ra.*!ino>rivonja o rornunsklfi
Kopenhagen, 29. novembra. (K. u.) Tukajsnji listi priobčujeio to - le pe-tro^radsko brzojavko: Operacije na južnem Vinske rn se obraća jo za Ro-mune resno. Nemci neprestano na-preduicjo v dolini Alute ter so prekoračili Donavo pri Zirhnici na-tančno na onem lrestu, kjer so prekoračile leta 1S77. ruske vojske Do-> navo, samo v nasrrotni smeri. Oba-krat pa se je izvrši! prehod pod za-ščito srostib jfordov. Na zapadu pri-tiskajo Nemci na Romnne iz Crajo-ve. Južno od železniske proj?e se so-vraznik se n' posebno razširil. mar-več manevrira v poprlaviipem le v v7h<xJni smeri. dočim se Romuni ob reki Oltec, dotoku Alute pod sovraž-nim nriti^kom »!m:kajo. Oltec ne po-meni posebne ovirs za sovra^nika. Aluta je gotovo vel:kepa pomena. V tem oriru pa tuđi ni tvorla odl^čilne ovire rppre^tancmn pr^Tanju Nem-cev. Jasno je vidri?, da tvorijo ope-rac'je v F>orTudži samo odvraćanje v svrho, da ?e romrnsko - ruske sile r^reenijo  in   ^e  n?   ta   način   olaišajo
operacije Falkenhavna. Vendar pa upajo v Pctrogxadu, da bo romun-skemu vrhovnemu poveljnistvu s primernim! protinapadi mogoče osvoboditi levo krilo iz sedanjega te.^avnesa položaja in torej storiti, kar je treba, da se ustavi sovražno prodiranje na romunskih tleh.
Pien v Romuniii.
Berolin, 29. novembra. »Tage-blatt<' poroča: Na^o prodiranje na-si'i .armadnih skupin v Romuniji onemogeča še pregled našega tam-kajšnjega piena. Od 28. novembra 5o prišle v roke naših čet velike čre-de živine, kal^or tuđi zratne zaloge žita in skladišna petroleja. poleg tega 6 S2nitetn:h avtomob?lov, 1970 vaj?:ono^r in 10 lokomotiv. V donav-skih pristaniščih je bilo vpienjenih 6 parnikov w 70 vlačilnib ladii iz-n*ed kitcr'h je bilo 16 obloženih z ječmencv  in .ovsom.
Usoda Romunlje.
So!!?a, 29. novembra. Usoća Ro-munije se izvršuje po neiznrosnem redu posledic. Prodarinje donavske armacie Mackentenove skupine na-nr^d'iie bitro. Kavalerija, ki tvori levo knlo in prodiru vzdolž ceste Aleksandrija - Bukarešta, se nahaja lt 50 k'lometrov pred trdnjavsko crto ranrun^kesa glavnega rnesta in ?f? kHorrctr^v pred izpostavijenimi utrd:^nxn\ K^v^Ieriia je vrgla so-vr?»7re sne. po većini Srbe v ruskih uniforrrn^. ki so Jej zastavili pot. napravila ?no vjetr'kov in vplenila tri topove Vz^olž Donive nrr>diraioča boćarska divizija je napravila ener-gičen nan?d na O:ure'"u in je vzela rrcsto% ki tvori ogelni steber obram^ne crte Bukarešte.
Be^ romunskega dvora.
Haa^, 29. novembra. Iz Londona poročnio: Romunski dvor in vlada sta zapustila Bukarešto ter se preselila v Oalac.
Romunsko prebivalstvo beži v trumab čez mejo v Bcsarabiio, kjer vlada med begunci velika beda.
Boi \i po! m Prilep.
N€MŠKO   VECERNO   POROCILO.
Berolin, 29. novembra. (Kor. ur.) \Volffcv urad poroča 29. novembra zvečer.
Na fronti pri BltoHu mir.
. BOLGARSKO   URADNO POROCILO.
29. novembra. Makedonska fronta. Sovražni napad na ,višine pri Bitolju smo s težkim ognjem zavrnili. V loku Crne razmero-ma mir. V okolici vaši Gruništa se je ponesrečilo šest sovražnih napadov. V pokrajini ob Moglenici, na obeh straneh Vardarja in na fronti Bela-5ice planine artiljerijski ogenj. Ob Strumi na obeh straneh živahen in-fanterijski ogenj. Pri jezeru Tahino* smo z ognjem lazpršili močrte izviđ-ne oddeike. Sovražni aeroplan Je vt-gel dve bombi na kraj Radulovo ter ranil dve ženi in dva otroka.
Italijiani pri Bitolju.
Curlh, 28- novembra. »Idea Na-zionale« se bridko pritožuje, da kijub temu. da je italijansko vrhovno po-veljstvD izdalo že dve uradni poro-čili o odličnem sodelovanju Italija-nov pri Fiitolju, so vendar franeoska uradna poročila prvotno popolnoma rnolčala o tem, te dni še le pa so ob-segala kratko vest o navzočnostl ita-lijanskih cet pri Bitolju. List pravi, da je vendar čudno, da so morali Ita-liiani ostati pred vrati Bitolja, dočim so kontingenti vseh drugih dl* žav, ki so imele deloma manj čet «v Sarrailovi armadi, vkorakale v mf-sto. Italija ne srne dopustiti, da bi se njeno sodelovanje na Balkanu na ka-terikoli način omalovaževalo. De-jansko obstoji stremljenje, da bi se vpliv Italije na Balkanu oslabil v korist Srbije. Nadaljna izvajanja lista je crtala cenzura.
Vojna z Italijo.
ITALIJANSKO   URADNO POROCILO.
28. novembra. Od Šarce do Astica sovražno gibanje in artiljerijski dvoboji. Na jtilijski fronti so de-lovali sovražni topovi in metalci min bolj v zoni pri Plaveh in vzhodno Gorice. Par granat je padlo v mesto in poškođovlao več stavb. Naša artiljerija je krepko odgovarjala. Naše   zopetne   osvojitve  na Krasu.
Berolln, 29. novembra. Švicarski listi pišejo: Na Krasu so zadnji avstrijski šunki zopet zavojevali del pozicij na višinah vzhodno Gorice, katere so bili Italijani Avstrijcetn iz-trgali v času od 1. do 6. novembra-
LISTEK.
Domotož e.
(Tilen C p p i c h.)
Krof polnoči je potrkal bajttr Simon na okno so*#dove hiše. Gore-le so na nebu zvezde. velike, zlate kresnice.
Zdmj pa zdaj je padel utrinek, raztopijen cekin v topio poletno noc. V polju in lozi se ni fanilo in vas je spala. Simon je stal na prstih pod oknom in potrkal že v tretje. Poča-kal je malo poslušal, pa v niši se ni prcmaknilo.
Stetnil se je §e boli in nos je pri-
tisnil čisto na sipo.
Potoikel je močneje, eno za dr* ftm.
»Sosed 2unič — he - e — «a vrata — Petcr ali aU«5 — ^ttmm vendar.« Klrcal j* ml«, flain^ ka-kor bi se balv da f a ne bi ćal M* za hrbto«. Okreml n ftar*. Mto pa spet lasloniUčeto hi mm m etskl*. Zafordo )t ffekal v olmn; ntrepet*-lo, pa spet u^a5nite. Stupil te nt pete
in se oxJTnaknfl. Mislil je, da vstaja sosed in da priziva luč.
Zatrepetalo je z nova. ?imon je porledftl k nebu in spet v okno, na nebu in v oknu so mrljale zvezde.
Potrkal je vnovič še glasneje. ^Pcter. rrfirarni se. vstani.* Zdclo se mu je, da je nekaj zaropotalo in globoko zavzidihnilo.
Potrkal je še cnfcf at.
»Pcter«
»O - o —• se je začnlo iz hise. Cul je dobro, kako je zaškripala po-steli, ktko Je zajokal otrok, potem je viđel kako prižijra žena luč in kako sedi sosed 2unič na stranici, pa si mane oči.
Jimon je stopil v stran in čakal. Gledal je v tla in milil:
»Zakaj ne. ali ni vredno vse skup petsto forintov? Daj, mu rečem, pa bo dal*« ZaKlovoljen je bil s tem, zakalljal je, pijunil v hru5ko kraj nota in spet privzdifnH flavo.
2ualč je odprl okno, se nagnil de W*m Ten in Simon je stopil bližje, tako da se ra je dotaknil z flav«.
>P«t«r.«
»Kal )a — M to aort Wnmm t !6| mi lt m#nf?« fe TpraSal sosed, s hffpavlkv« Se zasponln ^aaosL   Za
penjal si je raševinasto srajeo pad vratom.
»Govoril bi rad s tabo, prosil bi te in vem, da ne fcoš pomišlja!, dal boš, Ouštel boš, pa bo—« je začcl Simon pod oknom. Žunič je zganil z rameni in spustil glavo tako nizko. da je gledal Simnu v oči. Zasmejal se je, izte^nil roko, pa 30 položil na so-scKJ-a.
»AH si se premisin?e
»Da.rf^remislil sem si.«
»Simon stop! noter, počakaj, da odklenetn« prav imaš, kaj bi pomiš-Ijal?.*
2unič je zlezel t glavo !n z živo* tom v hišo. Pri fari je bilo polnoč, ko je Šrmon stal pred vrati. Stel ie do dvanajst pocasi. kakor je udarjalo v zvoniku, najprej — din - don - din-don - din don - din don, potem pa močneje — do - don - don - do dvanajst.
2unič je odprl in pomolil glavo ven.
»Tako, pridl, đa se pomeniva —« je dejal natiho.
Sretilka je rorela aa ocnjiSčn. Pod ognjiŠČem nar>ol v t«mi sta šeće-* la oba, Peter na stohi in   Simon na
nizki pruki, tako da mu je gledal od zdolaj navzgor v obraz.
Stene v veži so bile okajene in strop se je svetil samih strjenih saj. Simon je imel samo glavo, pokrito s firokokrajrnm klobukom v luči in ventfar je opazil 2unič samo v hlačah in srajci, da je ves praznično oblc-čen. Nasmehnil se je spet, pogledaj na ognjišče, pa vprašal:«
»Kam si namenjen, ali si se veu-dar odločil? Kdaj greš? s kom poj-deš?«
Obrnil se je spet v sosed'a, ki je sedel s povešeno glavo, kakor bi sa bilo sram.
»Orem, odločil sem se —« je od-govoril Šimon, počasi, nekako v za-dregi. Dfhal je rrloboko in ni privz-digni! glave.
»Ppjdem, še danes «a rana grem, vse je pripravljeno, odločeno ie, grem. Veš oni trije iz Brda se od-peljejo in jaz rrem i njimi. Molii sem in prosil Boga, naj ml da pametno mise!. Nekaj nri Ic reklo — ne — in nekaj — le bodi — ae bo] te. kaj boi sam tn, tam isia! fina in hčerv dobro bol flvd pri mjih ni satisnfli ti feođo nazadnje tvoji otroei ofi. TeŽko asa-puščam svojo rorftao vas in vse kar
tmfu, saj ni dosti, r>» venđar. moje Je. Se zdaj vrši n*kaj trn notri i« pravi: »ne hodi. ta«n boe imirl sam« £a-lorti.« Kaj pravih, res je, daieč. dale£, n*Kian*k© daleč mora. biti ta Amerika. Pravilo, 4a se bom vodi v*£, kot mm tmdmm sa»o po vedi. Jaz pa pravim, saj grem k svojim. Daš petsto Jortntov —? daj. oditei brz in vs« je fvnte hi moj«ca ni več nič.«
Priv»dlc*il ie clavo. Oči so nra Me ndrte, polne rroze, čelo mu je bflo »•c»bamčeco, usta so se hotela »■■toka*
žarni* }• »*€* rledaf v svetilko, praifkal i« i« asta bi se najraje srne-JmI* m v«s c4«s. Orrl se je v sosoda a MM^hatii. pi}«>ifcni očmi. vokimal fc s glavo, kantor da čati z njim. prekn-fal je roke na holenih ii* se sključil v
tbtu, kakot\ kadar lovori usmiljen rrak s *#*re£tiim.
>siflaon hii —t« m Simon je do-
rf+dal navzcof.
>Ni toliko vrtđM — kaj pa W** rte. Nand podrto bajto. tno kravo v hlevn. đve njivi in strlnik. Ko bi bile vsai tri njive, saj hiša ni trudna tosti. Poslušaj Simon, vcS fer si M. moj soted. ki si mi pomatal firffek ta U M ieltai vs# «*£•, tebi
oiran 2.
-:>i-oVCix6iVi ftrtKUts'.aue 30.  novc^Diu  inlb.                                                                                                     >■?£   <- v
Tlankiranje pogorja, katero so zaseđ-li Italijani južno Vipavc, je $ tem za-dobilo večjo silo.
Cadornovi izgovori.
Žeoava, 29. novembra. Radikal-m pariški listi se hudujcjo nad rimskim časopisjetn, ki razlirja vesti o bližnji sovražnikovi ofenzivi na juž-Botn Tirolskem. Taka ofenziva je pojuri netnogoča. Te vesti naj bi Ca-dorni pomagale, da toliko lažje odre ka vsako pomoč za solunsko fronto.
Novi vojni odlaki v Italiji.
Lagano, 29. novembra. Vlada v Rima je izdala naredbo, da se morajo zapirati vsa privatna društva \n klnbi zvečor ob pol 11. in ukazala }e rekvizicijo vseh velikih psov v y oj alke svrhe,
^Ogleška skrb za itatijansko prehra-nievanic
Haa& 79. novembra, Italijanski litrcrrski in fmančni miniiter se muii •#đaj v Londonu. Ore za to, da bi AnffliJa prtvzela dei italijanskeia budtktfa prehrartievar.ja, ker £a Italija »ama nz zrr.ore voć. Vsled bndaff* pritiska je obljubila Anjlija. Aa oditoci dcl žita, katero je kupila » AvsIHM.
JUrovao   vprašactfe   v   ltal£anskeai
pftrtMRSPltG.
C«rfk. 29. novembra. Kakor se poroća iz Rima, nameravajo socija-Utll v Itmiijanikeni pariamentn izzva-il ob»#žen razeoror o mirovnem fDraltnju. Poslancc Turati bo pre-fiitai aklepe socijalističnih kon^resov v Boloniji in Rimu, na to pa bo za-JrUval takoišen razgover o koncu volne. Želja Boseliijeva, da b; se razgovor o vlaćni pelitiki preveč ne za-rlekel, bo težko izvodljiva. »Štampa« namiguje, da razven mirovne interpelacije ima parlament pričako-vati s stran; socijilistov se dru^e neprilike, ali ne pove nič podrobnej-lega, Voinohu}ska?ki listi zahtevaio za oni dan. ko bodo socijalisti v parlamentu govorili za mir, cestne demonstracije ii vojno. Raje je že vse pripravljeno za take demonstracije. Socijalisti pa pretijo s protidemon-stracijami za mir. Vlada pripravlja odredbe, da bi preprečila neprijetne dogrodke.
prezžičnobrzojavne naprave na ita-lQanskih parniMh ,
Rim, 28. novembra. (Kor. urad.) Uradni list razglaša naredbo vlade, da morajo italijanski parniki ali jadT-lllco, ki vozijo navadno 50 ali več ljudi, med potjo imeti brezžično brzo-tarno napravo.
Vojna z Rusijo.
RUSKO     UPADNO     POROCILO,
26. novembra. Zapadna fronta. Zapadno od Ri«e <ta izvr-9Di ne4tako dve nemški stotniji napad U naše eksponirane oddclke, zavr-UllJ pa smo Jih s svojim ojrniem. Ju-fcno od Ric© so uporabili Nemci plin, ki pa vsl«f vode reke Mise ni do-■pci do naših jarkov. Poleg teca so aireljali z graj\atamif ki proTzročajo aolzenje. V okolici vaši Zvinjačer in o^> Bistrici so napadli naši izvidni oddelki sovražno stotnijo, jo razpršil! in vjeli več moŽ. — Romunska fronta. Sedmojraško. Nobe-rfih podatkov o izpremembi položaja. Poročati ni ničesar pomembnega.
Cei nski poik utonil.
Siockkolm. 2S. novembra. (Kor. ptmA.) >Aftonbladet« izve iz zanesiji-
vera vira v Helsintforsu, da sti se koncem oktobra dva velika ruska transportna parnika na poti iz Hel-singforsa v Reval potopila. Utonil je ves 428. polk v polni vojni sili, ki je imel nekaj časa stražno službo, na Finskem. Najbrže gre za eksplozijo mine.
Nov ruski ooliedelskl nlnbter.
Grof Bobrinskij je odložil svoje mesto kot poljcdelski minister ter je bil imenovan za vrhovnega dvornika. SedaJ vodi poljedelsko ministr-stvo pro\izorično njegov bivši pomoćnik   Rittich.
Trepovov naslednik.
Za pevcijujoče^a generala ki-jevskega vc-jaškefca okraja je bil imenovan general Suh.Tmlin. Izvolil si  je  Črnovice  kct  svojo  rezldcnco.
Bitka ob Sommi.
NEMŠKO   VCCCRNO   POROClLO.
Đ«ro1in, ?9 novembra. (Kor. nr.) WolfFov urad poroča 29. novembra zvečer.
Seremo f>d ?o«in*e \n pri Serra in SaJ!y]n zir^hen Ofeni
TRANCOSKO tRAD^fO POROCILO.
2?. soTembra popeldne. Noćni napad na neka našo majhno postojtnko vriiodno od Maison de Chafrr»»^ne smo z lah^oto zavrnili. Siccr je bi'a noc povsod mirna.
Ancfcško uradno poročilo.
28. novembra popoldne. Zađnjo noč je sovražnik trajno moč-no obstreljeval našo crto severno od Ypresa. Naše izdube so majbne. Jugo - zapadno cd Souclieza smo la-žgali mino in zasedli vdrtino. Tuđi sovražne napade z bombami na vdrtino smo zavrnili.
Napadi »ZeppellnoT« na Antfeško.
Zračna ladja, ki je b:la odstre-ljena na obrežju pri Durtiamu, ie bila prva, ki se je prikazala o polnoči. čez pet minut je bila zadeta. Plamen goreče nemske zračne lad]e se je viđel 30 mili daleč.Cim so lo dosegle granate, se je ladia zlomila na dva dela in je s posadko vred padla v morje. Druga nemška zračna ladja je bila odstreljenn pa brejru Norfol-ka. Prikazala se je tam ob 5. uri 45 minut in že de?et minut pozneje je bilo videti, ko je več milj od bresra padla kakor kamen v morje. Ta zračna ladja je sevemo jMidlanda zmetala kak tucar bomb na tla, ne da bi provzroćila kako resno škodo. Opažena je bila na severo - vziiod-nem bre^ru tuđi se tretja zračna lad-ja, o kateri pa ni poroci!.
Uradno javljajo iz Londona: Po zadnjih poročilih o napadih »Zeppe-linov« je škoda majhnA. dasi so zme-tali nad 100 bomb. Ranjernh je bilo pet moških. sedem zrr<sk in štirje otroci. Količkaj pomembne vojaške škode ni.
Partufalske pmnožne čete.
Poveljnik prve^a kontingenta portugalskih čct. ki od>JcK> na boji-§čef bo general Tamagnini.
Befgi}sko   posofilo na  Ancteškem.
Belfijska vlaa ie najela na An-fle^cern powjilo 4 milijonov fjntov na 10 let ter za5tavila za ta posajilo vse dohodke iz kopije K<7nfT>.
Boii na morju.
AMERTKA   IN   NEM^KA PODMORSKA   VOJNA.
»Dally News« poroča ii Wi-shinftona: Ameriški veler>oslanik Gerard. ki se vrne 'prihodnji teden, prinese zadnji odgovor Amerike v vprašaniu podmorskih čolrov. Nfto preneha izm-njava not. Wilv)fi je odVjčen, prekiniti ZTeze, če 9C Ncm-čiia ne drži srojih obljub.
N^m^kf sanek proti AngliJL
London, 29. novembra. (Kor. u.) K poročilu nem&kt admiraJiteU • šunku proti arifleški obali iijavlja anirlelka admiraliteta: Dospelo je poročilo, da pofreštjo orjoroženi ri-biški pamik »Narvai«. To ic najbrže lađi a, o kateri t»n rovcrrc.
Turika  vojna.
TURSKO  URA   NO POROČILO.
Z8. novembri, fronta ▼ Dtbrudži. Nasc čete so z artiljerijskim in infanterijskim ognjem s»-vrniie sovražne č«te, ki so ie nekaj dni delale ob okopih ter jih prepodi-le s tezkimi iz^ubami za nje. — D <v navska fronta. Nale čete. ld so prekoračile Donavo, 90 taseđle 27. novembra Aleksanđrijo, kjer M vpteriiU «bo lokomotiTO. 140 iola»-
Homatije na Grškem.
Odpor proti teroCttrl orotK
Mili. ?9. novembra. (Kor. ur.) Listi poročajo: Orški oficirji organi-zirajo oborožen odpor proti temu, da bi bila vlada pripravljena, iz ročiti orožje, ki naj služi v smislu Fournetove note naravnost v vojne svrhe Četverozvere. Atenska vlada stremi, kakor se zdi, za tem, doseči kompromis, kakor se je tuđi glede nevtrs'nc&a pasu po nekaterih formalnih ugovorih vdala francuski zahtevi.
Krvavi spopađi v Ateiah.
Kopenhagen, 20. novembra. Iz Aten poročAjo: Med franeosko poli-ci]o in atfpfkimi meš-xani. ki so s^ uprli hišnim preif.kavnm in ovjetiu oro:fja, je prišlo do krvavih spopa-dov. Na cbeh straneh je bilo nekaj oseb ubitih in ranjenih.
Krali Koastaaiin. Vse senraciofialne vesti o kra-!jn Konstantinu *o neresnične;  kralj in rodbina «5 perr^noma zdravi.
Nova    ^efliaria   £etverozre/nft]   po-slasikov ▼ Atenah.
London. 29. novembra. Poslani-ki Četvcroxvcze so izvršili ?hm t. ni. pri jrški vladi demnrso, ker se po-javljajo ▼ severnem Cpiru alhanske in frške čete, ki da jih nrjaniziraio fcrški Ča5tniki. Orški zunanji minisier je to zanikal, nakar so poslaniki 12-iavili, da so pripravljeni mu pokazati fotografije jrskib iastnikov kot vsta-skih roditeljev. Italijanski poslanik je zahteval, ćcn se naj ti častmki od-pokličejo in posliniki so z?>rrozili. da bo ententa snmn nr.privila red. Nato je grška vlada sklenila odpo-klicat: svoje čete.
Ali za kralja ali za Veni7etosa.
Rotterdam. 29. novembra. iKoi. urad.) »Nieuve Rotterdamsche Cou-rant« poroOa iz Londona: Lord i<o-bert Cecil je rckei včcrai v spc**nji zbornici v svojem od&ovoru o polo-lofaju Orške z jr!asr/rn odobravanjem še to-le: Sedanji poiozai je prc-umeten, da bi mogel trajati dalje ča-sa. končno mora priti do odiOčitve med dvorom in Venizelosom, ki oba v isti deželi izvajata vladno oblast, sta oba priznana in suverena. Zvez,-ne države morejvO to odločitev izve sti povsem korektno, kajti one jam-čijo za ustavo, katero kralj očitno za-tajuie. Venizelos pa istoćasr.o jamči za drško in njeno ustavo kakor tuđi Z2 zvezne države. Te ga ne zapuste.
VenJzdos  sprejema čestitke.
Soiun, 29. novembra, Venizelo-sova vlada je prejela brzojavko vse-slovartskejfa društva v Petro^radu, ki izraza veselje nad tem, da je pripravljena izvršiti določbe srbsko-gr-ške pogodbe.
Pirei.
Pretekli teden so naši podmorski čolni potopili eno anrleško in dve franeoski transportni ladji pred Tho-dom v Pire]. Ententne kroje je to silno potrlo. Pristaniščc ^e zaprto.
Enakost pred postavo.
Ministrski predsednik dr. plent Korber je doloćil načela, PO kate-rih nai poslujejo državne oblasti. Ta načela bodo objavljena v uradnih 11-tih. Vodilo za oblasti mora biti, da se strofo drže veljavrrh postav. Pred postavo so vsi ljudje enaki. Preziranja tefa načela bi ne bilo samo krivica, nego tuđi nevarnost. ker omajft pravno raupanje in s tem spo-štovanje in vdanott državi. Prebival-stvo. čicar vztrajnost in velika po-žrtvovalnoat v sedtnji vojni jt porok za nraviio pretojtvanje naše države, bi tako preziranje smatralo za izraz nehvaležnosti. Oblasti $e morajo pri svojih odločitvah ravnati po stvarnih razjof ih. Vedno morajo imeti pred ocrni, da služi državi, kdor dela za prebivalstvo, d« sodcluielo v svojem območju pri kulturnem in cospodarskem razvoja. Zahtevam od uradnikov ne samo brtzhibn^a vedenja « vsakim in takojšnje rešlt-ve opravil, neco tuđi iskreno zanimanje in socutje fa želje in potrebe prebivalstva, ki ima po doprinešenih žrtvah na iinetiu im aa kryi prarico do t««a. T# pa zafcteva ločneia ic* poinjtvanja postav in narotfb tuđi od strani prebivalstra in brciobrir-nefa postopuja proti tištim, ki ra-radi srojeia (Sobička, a na ikođo sknpnotti potkuialo sakon« obiti. Zakoni 50 iidani sa vantro prebi-ralitva in tuđi aoloCb, kl tih posa-m^zniki morCa trio čutijo, )• treha vestno irpolnjovati, ker 9t da It tako sacotoriti rmacorito v»drianje In 3 tem blagor skupnostl. Pri \zpe\-■Jevanjo doliaoeU aora)« 4a|ati oblMti te«l#4.
Cesar Frunc ložef na mrtiašhem odra.
Dana], 29. nov.
V torek popoldne in danes ves dan ie defiliralo na tisoče občinstva pred mrtvaškim odrom. Danes zjut-raj se je pokloni! mrtvemu vladarju dunajski občinski svet, ki je položil na mrtvaski oder prekrasen venec z napisom. Kakor včeraj, tako so bile tuđi danes dopoldne neprestano brane maše-zadušnice. Ob 10. dopoldne je zapela duhovščina pri krsti mise-rere.
Od vseh strani prihajajo v dvoi-ni grad nešteti prekrasni venci od tuiih vladariev in vlad, od oblasti in od korporacij. Posebno !ep je venec, ki rt ie poklonil ameriški predse^nik Wilson.
Pripravt v Stefanovi cerkvi so skoraj dovršene. Ogromni cerkveni prostor je crno tapeciran, oltarii so zakriti s krasnimi čmimi oreprofa-mi. ▼ katere so vtkani cesarski Krbi, pre^d rlavnim oU^rjem ie postavljen katafalk. Tuđi kapucinska cerkev je lt o^eta v crnino. Krsto s cesarjevim truplom bodo nrovizorično shrunili v tkfv. preddvnrani in še Ie pozneje v novi frobnid.
Dimal 29 novembra. Feldrnar-^ala Triderika in Tv^en sta dospela ^em, H^ se v imenu armatfc udele-žita ^orrebt.
Berolin, 29. novembra. Neir.ški nrestolon^^lednik Viljem se ie odpe-Ijal na Dunaj k pogrebu cesarja ca Jožefa.
ŽaJoTarfe đržaTruh uradnikov.
Tidan je bil predpis, da morajo državni uradniki od 30. novembra do 27. januarja. kadar nastopaio v uniformi, nositi na levem rokavu. na klobuku in nn držaju sablje flor, od 27. januarja do 29. maja pa flor na rokavu. V civilu morejo (kar pa ni predDisano) nositi flor na klobuku, crno kravato in flor na rokavu.
Angle^k! listi o rajnem cesarju.
Tuđi argleški listi 7, zelo malo niietete pišejo o rajnem cesarju Francu Jozefu 'ter posrrevajo trditev o podjsrmJienjn Avstro - Ogrske s strani Nemčije ter o strašnem koncu, ki Caka raso drrav-n prj sklepu miru. rTdina izjema je »Manchester Guardian«, ki pa seveda tuđi ne piše posebno prijazno, ki mu vsaj priznava častitijivo starost. Vladni listi pa pi-sejo o rajnem cesarju skrajno nedostojno.
Cesar Karei.
Duna], 29. novembra. Cesar Karei je imenoval ravnatelja kabinetne pisarne cesarja Franca Jožefa baro-na Schiessla za ravnatelja svoje kabinetne pisarne ter je odlikoval dvor-janike umrlega cesarja z visokimi redi.
Dunaj, 29. nenrembra. Cesar Je podaril zvestema in zaslužnemu te-lesnemu zdravniku pokojnega vladar ja tajnemu svetniku drju. Ker-7.1 u dragoceno sliko cesarja Franca Jožefa.
Ban potrjen.
Budimpešta. 29. novembra- (K. nrad.) U radni list razglaša to-le nai-višje lastnoročno pismo:
Ljubi baron Skerlecz!
Prevzel sem vlado z današnjim dntvorn in sem Vas na predlog svo-i#ca otrrskica ministrskega predsed-nika na Vaiem mestu potrriil.
DnaaL 21.  novembra  1916^
Cesar Ktrti ▼ Đudnpeiti.
Iz Budimpešte poročaio: Kralj Karei IV. priđe prihodnje ttdne 3krat t BudimpeJto. Prvlč najbrž m#d 5. in 6. decembrom sam, drufič sredi decembra h kronanj« s kraljico in moroa tuđi kraljičem, tretjlč pa v Ja-nuarjn k daliftemu prebivanju.
Aviiifti   pr«latcI*Hkva   poštanske zbornice.
2 Dunaja porocajft: V petek, dne 1. decembra sprejme cesar Ka-rel predsedništvo poslanske zbornice v r**ebni avtfijtnd. Cesarju se predstavilo: predsednik dr. 5ylv©-ster ter podpredsedmki: poikovnik ▼itez Pocačnik, Romanczuk i« J o k 1. Podprescdnika M a 11 a t -ti iii Zdarskj sta bolana, Pcr-Htrtttrfer kot socijalni 6cmo-iffat m fr«.
Isti ian Sprtjmt •••ar tođl pred-Stdlllka in poijpr^đe^dirika gosposke zbornice.
Kakor »• tatiiuj«, bo poda1)I«n» l^islatunia pertjoda držarB^ga zbo* ra za dv# leti. Prri sestaaek •b»h zboraic »• vrit še Ie sredi »aanarja, Dliete poalancer V#do na|Vri paria-■raoe te *c«r a i000 K.
Nemški državni zbor.
Dne 29. t. m. je državni zbor za-čel razpravo o zakonu glede civilne službene dolžnosti. — Državni kancelar je poudarjal, da sovražniki še vedno nečejo miru. Po številu ljudi so močnejši in skoro ves svet jih preskrbuje z vojnim materijalom. Kaj to pomeni. kažejo boji ob Sommi.. Vsak dan postaiata industrija in oi-* ^anizacija odločilnejši za konec vojne, zato je potreben zakon o civilni tužbeni dolžnosti. Za vojskajoče se armado je treba ustvariti armado za delo. Možncst, da se ljudi prisili na delo, je potrebna, a posrećiti se more stvar sama, če ne bo sad sile nego prostovoljnega prepričanja celegra naroda. — Vojni ministei Stein je podpiral zakon, s katerim se bot razprava še nadaljevala.
Neniško - norveški spor.
Iz Berolina poročajo, da je napetost med Nemcijo in Norveško že nekoliko popustila. Norveško stališče se mora revidirati, Nemčija pa ne bo trmoglavno vztrajala pri malen-kostih. Norveška pa se mora vdati zahtevam v toliko, da ne bo očitno delala v interesu sovražnikov.
Peto vojno posojilo.
2aio5tnefra srca stoje narodi av-stro-o^rske monarhije ob krsti cesarja Franca Jožefa, ki je sredi se-danje velike vojne, ki ga je navdaja-la z vedno skrbjo in bolestjo, izdih-nii svojo plemenito dušo. Tekom 68 let svojega vladanja je pokojni cesar izpolnjujoč vedno zvesto svoje naloge, obdarjen z izrednimi vladar-skimi krepostmi, delovaJ tuđi za razvoj narodnega gospodarstva naše monarhije. Za njegovega vladanja so se zgodili mogoeni napreKlki na vseh poljih gospodarskega življenja, kateri napredki bodo zavzemali posebno slaven iist v zgodovini in vladanju Franca Jožefa I.
Posojilne operđcije, ki jih je mogla avstrijska država v zvezi z Ogr-sko z znanim uspehom izvesti med vojno, so najsijajnejše izpričevalo mogočne povzdige naiih gospodarskih sil tekom vladanja pokojnega cesarja. Zdaj stojimo na začetku podpisovalnega časa za peto avstrij-sko vojno posojilo, katero podpiso-vanje se je že v prvih dnevih odlično obneslo. Po izkazih od poklicane strani je bilo že koi prvi dan podpi-sovanja oglašenih 500 milijonov kron, iz česar se da z vso upravi-čenostjo sklepati, da novo posojilo po svojem končnem uspehu ne bo zaostalo za četrtim vojni posojilom. Merodajni finančniki so mnenja, da je bilo peto vojno posojilo izdano ravno v najprimernejšem času. Mnogo je velikih, nezaposlenih pre-moženj, ki jih je lahk"> naložiti v voj-nem posojilu, zlasti ker bo neslo vojno posojilo dosti večje obresti, nego jih sodaj plačujejo denarrri zavodi. Doćim plačujejo dunajski denarni zavodi 3 do 3Vi odstotkov, se da 5 podpisovanjem petega vojnega po-sojila doseči nad 6odstotno obresto-vanje. Kakor znano, bo izdano peto vojno posojilo v dveh oblikah: izdane bodo 40 let tekočc, po 51/, obre-Stovane, davka proste državne za-dolžnicc, ki 5C bpdo amortizirale, in državne blagajniške nakaznice, ki bodo tekle 51/* let in so tuđi obre-Stovalc 5 51/2 odstoki. Rentabilite-ta državnih zadolžnic bo znašala 6*03 do 7*3 ffđstotkov, rentabiliteta bla-gajniških nakaznic pa 6*40 odstotkov. Posojilo je podprto z največjo var-nostjo in se lahko dobi pod istimi ugodnimi pogoji, kakor prejsnja vojna posojila. Posamičnosti se lahko izvedo pri vseh mestih za podpiso-vanjc.
Avstrijski državljani bodo goto-VO drage volje pomagali, da se doseže srečen izid vojne. Enega srca in enc misli so nali državljani že Štiri-krat pokazali svetu, da jim za ob-rambo države ni nobena žrtev prevelika. Pravzaprav se pa o kakih Žrtvah sploh ne more govoriti, kajti vojno posojilo nese sijajne obresti, udeleži pa se lahko posojila vsalodb tuđi z najmanjim zneskom.
Cesar Tranc Jožef, ki je bil ved-no m#d pnrimi podpisniki vojticga posojila, je malo dni pred svojo smrt-jo flkazal podpisati v nje*ovem ime*-BU 10 milijonov rta avstrijsko in ravno toliko na o*fsko vojno posojilo. Vsera skupaj je pokojni vl#d«ar sam dal 50 milijonov ra vojna posolila.
Izgled, ki ga Je daJ cesar Frane Jofcef ^▼ojMin narodom, bo gotovo povsod podžifcalno vplival in VSak Avstrijanec se bo po SVOJIH močeh trucil,  da po svojih  močeh  pomaSfa
na^rn hrabrim četam izvojevati o** lovino «mafo. O uspehu petejra voj-nera iw)»ojtla m dromiti. Milijarde se bod© »opet nabrale in t. petim voj-ttfm r>o#olilom bo prtbivalstvo po-kftMl* irdM TOtto im snaga
**m.
!"•.■;   r:o\.
,-l.t'Vr.:;j/j fi-vu^i-*",   *iu«-  ^3   iiovvirui«   IC1G.
biran 3.
teiletis iraeraiien
pelkonib torceiita.
Gospod župan odposlal je kot odgovor na brzojavno obvcstilo o podeiitvi pešpolka št. 17 Njegovi ce-sarski Visokosti cesarjevičn in kot čestitke k 601etnici njegovi ekscelen-ci generalnemu polkovn-kn Boroe-eviću sledećo brzojavko:
Escelenca    generaloberst   Svetozar pi. BoroeviĆ.
Brzojavko, ki sto jo Vaša eksce-lenca povodom nas osrećujo^eja cesarskega odlikovanja pespcika »Cesarjevič« št. 17. blatfovoiili meni poslati, sem sporoćil v včerajšnji seji občinskemu sveto. SprejeJi smo to brzojavko kot znak, da usrećujete Vaša ekscelenca dežeino stolno me-sto LJubljano s trajnirrri simpatijami ter izrekamo sa io jloboko zaiivaJo. Sloiajoč svoje lasrno ču stro trr so glasno storjeticinu sklopu zbranefa občinskega sveta, si dcrroJjaJ^m pora biti to priliko, da prisrčno ćajtitam Vaši eksceldici k efemerno rojsrno-mu dncvu, ki fa boste praiBOTaH prihodnje dni. Vsa Ljubljana ss združuje v želji, da naj bi se n**ema ćast-nrmu me^čann, s slavo venčansmti gensraJoberstu m zmare vajsnstmi vojskovođi, kl danes očivtdao v no-benem orim ne ohčuri bremena sta-rosti ter se dvipra iz bojnosa meteža kakor jeklena pnstara, podaijssio iivljenje do skrajnih mej. '
NaSerr.u čas tn crnu mešča^u ia generalnemu polkovniku trikratni iivijo!
Župan: dr. Ivan Tavčar.
Kazne političns vesti.
~ Vlada in opozicija    na   Ogr-
skcm. Kdo postavi cesarju - kralju cgroko krono na glavo? To vpraša-nje razburja ogrske politične kroge. /•linistrski predscanik grci Tisza za-hteva zase to čast, ćeš, da je on za-stopnik ogrskega palatina. Opozicija se temu upira, Prcdvsem ugovarja, da je grof Tisza protestant in torej ne more katoliškomu kralju položiti a glavo krono katoiiškega sv. Ste-i:\na. V tem smislu je opozicija tuđi že vplivala na kardinala Csernocha, ki pa stoji na strani grofa Tisze. Na :onferencah Karolvjeve in Apponvi-ieve stranke to bile zaradi tega vpra?ania že burne razprave. Qrof Batthyany je zastopal staliSče. da krii Tisza ustavo, zakone in narodna ču*tva in zato ne srne nastopiti kot zastop-nik palatina. Sprožila se je tuđi misel. naj bo nadvojvoda Jožef namestntk palatina, a Tisza vztraja na stališču, da je kronanje državnopravno dejanje in je on kot vodja većine parlamenta poklican. da je izvrši.
= Nemški državni kanđer von Bethmaan - Ho!iwez je praznoval včeraj 29. novembra svojo 60Ietnico. Cesar Viljem mu je čestitaj r poseb-nem pismu, v katerem poudarja nje-gove zasluge in ki je podpisano: »Vaš vedno hvaležni cesar In kralj Viljem I. R.« — Gotovi nemiki politični krogi pa Še vedrio prav živahno agitiraio proti Eethma-nnu. Te dni se je vršil velik shod ziupnfkov na* cijonalno - liberalne stranke, kjer je poslanec dr. Thoma prlrrerjal driav-nega kanclerja s šoferlem, ki vozi n a p a č n o smer. Takema Soferiu se mora zaklicati: He, kam pa voziS? (Burno pritrjevanje.) Podobno so se izražali tuđi druqri grovomiki.
= Pollakl v Sleziji so obttođa-nili v svojem glasilu Izjavo, v kateri se izrdcajo proti posebnemu stalrtču Galicije. čeS, da bi to pomenflo težko o^kadovar.je narodnega razvoja v Šleziji ž:vc*ih Poljakov.
= Državljanka vokia t Mehfki. »Ncw York Heraldc poroča, da je ViIIa vzcl mcsto Chihuahua. Carrart-zovc čete so bile vjete. Le malo se jih še drži v vojašnicaii.
= PoniTnaro med Jfofeftro Hi Zod»n?en?nti držaramf. Pr#d nekaj dneri je bil podpiMm med Metaifco Jn Zcdinjeuhni držav?.mi protokol, v katerom m ztTfžejo Zedlnj«n© države, tekom 40 ćm odpoMtcatt z me-hikansk'h tal vjc svoje čete.
= *(aj hoče An«Ula? Ascniith je Izjavi! v arteški zbornici, da se vrše pokajanja za skupni sklep vseh zaveznikov, da bo morala NemČija vrniti xavrerr!ikotn vsako tono ladlj, ki jih je s svojo podmorsko vojno potopila.
= Srbska modra knjiga. »Frankfurter Ztg-« poroča \z Bema: 5rb?k?i vi-»-i^ ic f2?diala zbirko dfplomatičnih dokurnentov o dozdevnih grozovi-r:stih in krivicah v okupirani Srbiji, ki jo je kot »modro knjigo« poslala sienatarnim državam haške konvencije.
=* Grof Tarnow$kl. London, 20. novembra.  (Kor.  ur.)  »Mornin^-
9o«W tev« U NVjuhlnrtona. da ift div
žavrri deptrtciront selo   oelovolirn,
ker se angleška vlada brani dovoi'.ti avstro-ogrskemu veleposlaniku vai-no pot. »New York VVorld. piSe: Nr^ stopante angleške vlade sicer ni žali-tev, pač pa nova angleška neumnosL = Predscdnlk Oranja umri. li Bloemfonteina poroča Reuterjcv urad )8. novetnbra: Biv^i predsed-nik republike Oranje Stein je umri.
Vesti iz iriionkil M.
Gorički Sloveoec teiesni lakaj pokojega cesar ja. FišejD nam: iMed drugima porocili v sobotni števiiki Vašega lista čitamo, da Njegovo Veličanstvo cesar tuđi na svoje služab-nike ni pozabil. Zlasti se je spominjal svoiega tele^ncga iakaja Keterlla. V r-ojasnilo naznanjain^, da se omenje-ni ne imerruje Kettcrie. ampaK Petcr Kašterle, rojen t vaši Baca pn Pod-brdn, obćia« Orahovo, Totnunsko (va« Baca se nahata ravT*o nad t3o-hif4«kim pr#<k>rom). Peter KnSterle >• roriiJn 51oreti#c »iuiil je pri ▼(>-H^ik, po dokoaćari Mui^i je pnšd k drornim orf>žniktjfn, k«r je visok mmd ) »i ^0 cm, pote« je prišet pa k Mlformnti Voiičanitrn ta oseb-J^fa Iakaja; ai »orei dvoma, da je Njec<>v© Veličjmitvo cesar rmmi ta-npmjuc ▼ Slovenca. (Kakor -joročajo dunajski Ksti, K zaposli emir svoii-ina dvama teie*nwna slnfoma Ko-iicrta m ie enemm V« mii|o*A kron. Op. ir«i.)
Pr«d    forUko kprrfrrj^i« Uo-
v UwbJ$»ni so prfbui usposobij«iio5t-n© i«piie. ki so ?• vršili v Času od 21. do 27. novembra t. 1., ftastopm nčitoij5ki kandidatje* ozir. kandiua-nnio: I. Za ljupke ?cle s slovenskim in Mcmškim ućnim jew-kom: 1. Bežek Mfleru (z odi.); 2. Ericn Albina; 3. Koscr Julija; 4 Lah Albina; 5. 5chweifer Jadviga;  6. Trobcj    Cecilija;     7.
V  i u š e k Nada (z odiiko);    8. Z u -p a n č i č Terezija. — II. Za ljudske sole  s  slovenskim   učnim jezikom:   1.  BratuŽ     Davorinka;     2. Culot Ivan; 3. D e 11   Cott Ciril; 4.  D i e t z Natalija;  5.  Dolenšek Ivanka; 6. DroČ Ivan; 7. Gab rije lčič  Andrej  (z odiiko);   8.  J e-reb Mariia; 9. Kemperle Evlali-ja;   10.  Križnič Helena;   II.  Ku-tin  Josip;   12.  Omahen   Miroslava;   13.  P a h o r  Marija;   14.  Per-h a v e c Marila;   15.  Rauchekar Janko;     16.   Sancin    Kare!;     17. Sardoč     Ak>izij;     18. S a veli i-M i z e r i t  Lilija;   19.  S t r e I  Ivanka; 20. T o m š i č Alojzij; 21. V e n -dramin   Andrej;     22.  Vodopi-v e c Leopoldina; 23. Vodopivec Milka;  24. Vouk Anton. — III. Za ljudske sole z n e m § k i m učnim jezikom:   1.  Bremitz  Regina;  2.  Bru-netti Elena;    3. Demartini Karla; 4. Gayer Lma; 5. Hannich Marija;    6. Hirschal Marija; 7. Hočevar Marija; 8. Merkuscha Marija; 9. Pachernifrsc Ktrolina;    10. Zigon Marija. — Tri prlglaSene kandldatinje ni^o prišle k izpitom.
Razflas. Da se zairore sastaviti natanien ser.nam vseh GoriČanov, sedaj bivajočih v različnih krajih države, se pozlvljajo tišti, da naj blago-voie nemudoma najmaniti svoje se-danje bivaHšČe (natančni naslov) ter navesti tndi ime in priimek vsake<?a po«ameznesra rodbinske?* ČMna in naslov zadnjega bivališča v Gorici. Vsaka poznejsa sprememba bivališča naj se istotako naznani kakor hitro moflroče temu magistratu. — Mcst-ni magistrat jroriški, sedaj v Trstu. — C. kr. vladni komisar.
Smrt med beguncl. Na Radec-ke^ra cesti li. 9 v Ljubljani je umri begune-c Josip Zvonik, star 90 let.
V  taki porni starosti je moral od doma v trpko begunstvo. katerega pa gra ie kmahi resila smrt.
Med vjetnikh omrlfm} v Srbi*, je izkazan Andrej Brmeta iz Opatje-Kabela, umri v Jagodini, Anton Biz-jak ir Gorice. 42 let. umri v Parači-nu, Josip Hvaltč iz SoHcana, istornm, Fran Hojak iz Cepovana v Valje-vetiv Fran Ko^c u. Oorice.
V  Pufhi    }e amrl    ro«t). Hektor A 1 n n i ć. sui spo4tova»c rodbine v Pulju, katera je izirubila sedaj tretje-ca sina. Z bojno ladjo  »Zenta«   sta porinila dva sinova,    sedaj je umri tretji po dolri. v službi    Mdobljeni bolernl.
Za Biftvagji Je Izkasan v se-mamu i^arub št. 493 Karei Zor-m a n % Nabrežlue. kadet 97. pešpoi-ka. Umri je dne 7. av*usta 1916.
V  Grade« 1» mirnim 191etvia hčer-ka Atika gosp. dr. Henrika   š t e -P a n č i č a, deželnosodnega svetnika v Gorici in seđanjega nadporočnika-avditorja,
V  Trstu je umri veletržec in po-sestnik    Anton Vovk,    kt    je ime! svoje veliko skladi§če v ulici Carin-tia.  Pokojnfk je bil obče  spoštovan mož, katerac* ao eaniM v*L kl so fa
SkofNi do aarfL V Trstu so našli mrtvo y siromašni sobi 771etiio Ceci-lijo pl. Benrinovich, ki je živela skrajno ubožno in umrla same slabosti. Policija je našla v njenem stanovanju vtofno knjižico, glasečo se na 1800 kron in gotovcffa denarja 1400 kron in še dragocenosti. Pokojnica je bila tuđi lastnica neke trgovine.
Nesreća nm morju. Iz Zadra po-ročajo. da se je blizu sela Lukorana prevmila ladja »Sveti Nikola, Bože potnozi«, na kateri je bilo okoli 30 oseb. Vtopile so se 4 ženske. — Pre-tekli teden je bilo Jadransko morje silno vzburjeno in je rušilo po oba-lih vse, kar !e dosezlo.
Dnevne vesti.
—    Nikdo   ne   imei ziata doma!
Zlato v državnih novcih tkosi po deset, dvr.jset i« sto kron) spada v vojni kovinski zaklad avstro-o^rske banke. Pod kaznijo je prepovriano zaračtiniti državne iJate novce kro*-ske veljave draž}e kakor z irnnnial-■o vrednostjo; državi izkažemo nsluto, če se steka zlato v avstro-ocrsko banko, ki »ore za nje izda-jati bankovce.
—  Z bo(!i^a    r>ostlia    pozdrave vs€m znancem Rndolf Breskvar, kl poroča tuđi,    da »o *e že tuđi v bojno crto    ?*ni*le veitl  o skoraj-snem inim. Obrnem sporr>ča.   da   )• bil  dr.  2 i i e k    mimo van  za  nad-zdravnika.
—   5>uibe4H   iubltaf.    Jutri, dne 1. decembra    bo    prarnoval    vodja ■ pravništva lr\ ekspechciie ^Narodae tlskame«   gos?.   Valentin   Kopitar dvajsetketnico svojega gJuibovania v tem zavodu. Tek^m svojefa nad vse vestnesfa in V7ornf«:a službovanja si je pridobil za r^ivod in zlaiti za no-VT.difro in raz<irj«ije »aiih listov velike zasluge. Cestitajoč go^rtodu Ko-pitartu  na tom jubileju, mn kličemo od srca: Na mnogi leta!
—  LJrtfskoSolske vasti. ^a sup-Itntinjo v Rudniki! je namc^čena Ci-rila  Križ,    za   začasno  voditeljico tamkaj je imenovana učiteljica Roza C e r n e. Anđela Oradisar je na-meščena    za    suplcntinjo v Lo^kem potoku, Stefanlja L e v e c v Ihanu, vodstvo sole tamkaj    je    poverjeno učiteljici Mariji B i t e n cf na Turja-ku je n?meščena za suplentinjo Marija L e š n J a kf učiteljici Mariji V e-s e 1 i č   na  Vrhpolju     Je     poverjeno vodstvo tamkaiišrje TT^dske  Sole.
— Ravnate'I^tvo trgovskega bol-n?škega !ti podpornega društva v LJubliani si usoja vljudno povabiti vse gospode častne, podt>orne m prave člane, kakor tuđi vse dobrot-nike in prijatelje društva k po pravi-iih določeni sv. maSi, ki se bo darovala pribodn^a nedeljo t. j. dne 3. decembra 1916 ob 10. dopoldne v kapeli LeortišČa,
—  Trgov«ka In ohrtnlška zbornica za  Kranjsko v  Ljubljani  ima v sredo, dne 6. decembra t. 1. ob pol 4. por>o1dne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s f-ledečim dnevnim redom: I. Predkv zitev zapftnika radnje  šefe.  TT.  Na-rnanila  predsedstva.    TIT.  Naznanila tajništva.  IV. Vojna pomofna akcija za  ohrt hi  malo trgovino. IV.  Zbor-nični proračun za leto 1917. VL Izjava o Imenovanju cenzoriev pri ljubljanski  podružnici     Avstro - ogrske banke.  VII.  Volitev  zhorničnih     za-stoprikov v Solske  odbore    obrtnih n^daljevalnih   šof  v  Crnomljn,    Kr-^ketn, Mokronogn  rn Radečah. VIII. Prošnje za  podnore:    a) Slovensko tnrovsko društvo Merkur v Ljubljani: b) Deželna zveza kranjskih obrtnih zađrng v Ljuhilani;  c) Deželna iveza     gostiiničar^krh    zadrug    na KrafTjsiccm  v  Ltubljanl.    IX.  Tajna seja,
—   Votae    dole lađe   za ielemf-čmr]*. ?e!t7ni§Vo rnfnistn?tvo je obljubilo, da ra^ne 1. dtc»mbra ntač#-vati vsCTTTTi osobjn državnih ždeznic vrojne dokbde.
—    Bče   se A^iton 1? o z i č, 97. pešn., II. M. - O. - A., ki je bil haje ranjen. Kdor bi vtdef    kaj  o njem, naj sporoci družini R o 2 i £, BoVav-ce §t. 4. poita Dobrova pri L]ib1|Mi9 Kranjsko.
Pocreia te podd«9«t«1c Ivan Potočnik, 17. peipol^a, 9. stot., ctoma \z Kranja. Pogresajn ga žc od 12. septembra 191?. Kdor W sinčai'n© kaj vedd o njem, n*i Marrrro*i ^po-ročfti njegovemn ©Četu Ivanu Potočni k u, Kranj 5t. 189, Orrrmj*ko.
—  Jsvna knfllnlcm   * Gospodarske«* fn fzdbraf.evairieca druitva %m dvorski okraj« je !rposf»dila meseca novembra 6110  knjlc Kniižniea no-sluje vsak   torek,     sredo,   pe-tek   in   soboto   od r>ol 6. do 8. rvečer,   ob   nedillah  in   prazni kih   pa od no! 10. do \2. dopol-dne v draStvenilv   pro^torih   Pred igriščem   51. 1  fna^proti Mar-čana      na      Rimski       eesti št. 19).
Uairki je v^Lnkorti tmšoinmm
žeiec v p., gospodu Oustajru VidK-cu, hčerka Anci, po daijšcm hira-nju. Naie sožaJje!
Našla se je denarnica. Polzve se Sv. Petra cesta št. 64« spodaj.
Naši* se je sabija od častnika v veži Aurove hiše. Dobi se v restav-
raciji.
__________________§
Aprovizacija.
-f Nadaiioa oddaia krompirla pri aproTizaclii. Krompir pri mestni aprovizaciji se bo zopet oddajal drugi teden. Natančnejši razpored se objavi pravoćasno. Na vrsto pridejo Še vsi okraji, najprejc pa III. in VI. okraj, ki v drugič še ništa bila na vrsti.
-T* Posledica popisovania mleka. Kot prvo posledico popisovanja mle-ka smo doživeli v Ljubljani se silnej-še pomanjkanje tega ti vila, ker mle-karice po vrsti odix>vodujeio, da ne bi imele lićesar opraviti pri popiso-vajnem uradu. Odpovečujejo pa kar kratkoenaio od dneva do dneva, uko da je danos silno mnoco rodbm bres nleka. Mltkarict pa pravijo. da mie-ko prav lahko prodajo doma sa vs*-ko ceno, saj LiubljatiCani radi priha-jajo n*. dtielo kupovat mlcko. Tu bi morala aproviiacija hitro poseCi rmes. Straoke, ki so vslod tega trenutno brez mieka, naj navodejo svoje prejšmj« miekarice trn v opotnbl zabeležijo odpovtd.                 ,
- Skranjevanle kronpiila. Za shranjavanje je vseti le popolBoma dozorei, sdrav ka popolaotma suh krompir. Treba je odstraniti vse na-fnite in tu'cfi vse nasekanc krompir-jr. Krompir zmrzne pri 2* do 3* mraza ter je potera človeiketn« adravjm škodljiv, v preveliki gorkoti pa pri-čnc kaJiti. Shranjevati ra je trtba zato v prostorih, ki imajo + 2* do 4- 10° Celzija torkote. Krompir, ki je bil delj časa v prostoru z 0* sto-pinjami, dobi sladek okus, ki fa pa izdubi, če ga neka] ča*a shranimo v prostoru s -*- 15* gorkote. Najbolji prostor za shranjevanje krompirja je klet, seveda ne sme biti vlaina in ne gorka, tuđi ga je treba dobro pre-zračiti. Lahko pa naložimo krompirja na kupe do 1*5 m visok, ne smetno ga pa hraniti v vrečah ali v zabojih, sodih i. dr., ražen male množine, skrbeti pa je. da ima zrak dostop. V hudem mrazu je treba krompir pokriti Kose, ki začno gniti, je treba takoj odstraniti. Proti pomladi je treba skrbno odstraniti kalice, pred-no krompir rabimo.
-f Urad za prehrano. Za pod-predsednika urada za prehrano bo kot zastopnik konzumentov imenovan socijalnodemokratični državni poslanec dr. R e n n e r.
4- Cene živih Kako naglo se dvi-gajo cene živil. je razvidno iz statistike, kl jo te dni objavljajo dunajski listi. Govedina je stala 25. julija 1914 na Dunaju 1*60 — 260, v drugem novemberskem tednu 1918 4'40 do #80, v tretjem novemberskem tednn 1916 pa 8*20 do 11*40; svinjina v istih dobah 160 — 2*80, 5*60 do 7*00, 770 do 9*rO, konjsko meso 0*9f) do 1*20, 2*S0 do 3-60, 4*20 do 600; če-bula 0*32 do 0*40, 0*56 do 0*92, 0*66 do 1*22: fižol 0*36 do 0*40, M0 do 1*40. 0-90 do 2*20; riža in graha na Punaju sploh ni dobiti; surovo maslo 2*20 do 4*00, 6*60 do 8*64, 9*80 do 11*20; jajca 7 do 10 v. 16 do 23 vin., 30 do 40 v. Letošnje cene nekaterih navedenih in drugih predmetov so pa le fiktivne, ker so maksimalne cene in se te mak^malne cene na skrivaj znatno preplačujejo, samo da se dobi kaj blaga.
Razne stvari.
**    Znamenit!    bel*tjsk?    pesirilc
Terhaaren se je pcmesrecil na že-leanici. Vzlic svarilam sprerodnika, je skočil z vlaka, ko se je trn. £e po-mikaJ in padel tako nesrecno, da ?a je bil na kosce raztrgal. Pokopan bo na narodne stroske z na|Te£Jfcn si-jajem.
+ Petrotoi na Roaiaifs1i«m. WoH-fcFv «rad javlja, da je romanska vlada sldaniia, *nfQtl ▼»« naprave za pridobivani«  petrottja.  Pri  teh  na-
pravah ni interesiran samo avstrij-ski in nemUti kapital, meg^o v še već-ji meri katHiaJ iz neutralnih držav, zlasti iz Nizozemske in fz Švice.
♦   ffenrfk SJenkWwicz.Obcir.sH svet v Kralwyretn je sklenil, stopiti v tvgko z rođbhio    H^firika    Sienkie-wieza. z rališkim deželnim odborom in z narodnim svetom polfskk« ter predlagati,    naj  se  tnaplo ve'ikesa poliskera Hsatelja    poepelje t Kra-kov in položi v častno rakev v s*-mocttnu Skafka.
♦   Geneataflč&a poMbnOst Du-najska »Zert«    ernozarja na dejstro, da sta umrli 871etni cesar Tranc Jožef in sedaj otemletni nid#ntV1 pre-stelofiaAlodnik    urine   Đerthold   kot nranraki Karla   rridtrika   Rad«n-
*niJius toim notoitki
Karei Friderik, veliki vojvoda Ba* denski, je bil namreč dvakrat poro* četu Cesarjeva inati nadvojvodlnja Zofi|a je bila pravnukinja Karla Fri-dcrika, ki se je v svojem 70. letu vdrugič poročil. Pravnuk velik«ga voivode Leopolda, sina Karla Fride-rika iz dmgega zakona, je sedaj osetnletni badenski prestoienah slednik.
*   Drasioiske    doklade na Dan« sketn. Finančni minister je predloži parlamentu zakonski nacrt, ki dolo* ća, naj se dovoli 70.000 osebam državne draginjske doklade. Za te doklade bo    treba 23 milijonov    krom. Danska je jako majhna    država, a obogatela je med sedanjo vojno tako, da je ta izdatek ne bo prizadel težav.
*   Usoda poljskih otrok.    Ko j©
ruska armada zapustila Poljsko, je odšio ž njo na stotisoče poljsketra prebivalstva. Ti becunci so se raziM po cali Rusiji in zda| se, kakor pf4 nas, dostikratf zgodi, da Mča^o otroci stanše in starSi svoi# otroke. Med drv^kni k tucK 14.000 otrok, ki sploh ne vedo, kako Jo njihovim starlem «ne m kie so prebivali; dottikrat Bi« ■e redo rro^aea n*c««ca krstnt«a imoiuL Te otroks so spravili v «ro-tišnice in ć« ne najđejo njihovih star-Sev, jim bodo dali nova imena.
*  Arstrlfeke Jn mmmSkt    ierače na rraacottMi. Pred vo|so 9la Av-strr}a in Nemiclja   IrvaiaH   otrotima množino TMakoTrstnih if rad n# Tran-eosko in z njimi n*lui(Đ prav mmst-ne mćlilone. Začetkom rofcio je fran« coska viiKla selnrettriraia r%* z*lo-f e, kar jih je bilo last avstrifrkih m neinOdh flrm ter j1h je *daj ratsta-rlla, a sa»o z« lraacoske i«Movai^ ce Igrać, da bi natnreč ti potntli, kar bi fim moclo biti korfstno fm bi sami zaćoli ix<Wl(rrati take irrače, ter tako po vofcii preprečili noT uvoz av-* strijskih  hi •emikih i»4«fi«rv.
*   CMro kanoranC, ker so po-nar#»S  pgučo.  Ponart^alce  žtvil  in pii^č 9O rroi čas ne ostr^e kamo-vali, Icakor p« dandan«. Tako so n. pi\ leta 1456. odratali Urka lieidcn-hekneriu, nornnbecšktran  »uteanu, obe uie^i in to io po mtfottf... Bil# mu je namreč dokazano* da je Doaa-re|al vino s tem,   da   }© vthrai vaad vodo, a ga prodafa! za pristno vinsko kapljico. Ko m« je pa sotneščan par let pozneje  njegovo    brezvest-nost očital in mn   i«   Hddenheimer odgovortl, da je vesel, da Je bil tako kaznovan, čel, da ne bo nikoli v uŠe-sa ozebel, je bil Heidenheimer izti-ran «tiran iz mesta. — Ko bi bfla ona kazen še danes v vellavi xa po-narejanje živil in pljač, koliko ljndl bi hodilo danes brez ušea!
*   Justičnl  sretnik — I«8fl!©va-!ec. Berlinski odvetnlk. justični svet-nik dr. Franc lwers,    jako ugrleden zagovornik !n pravnik, je priiel zdal pred kazensko »odi^če, obtožen za«« radi hudodelstva izsiljevanja. Sezna-ni! se je bil z mlado ženo, M «e Jd med vojno poročfla z 21 let starhn, zdaj pri vojakih službujočlm možera. Mlada ^ospa mn je povođala, da je njen mož storil ćelo vrsto zločinov proti nravnosti in da ne mara niče-sar več sliiati o njetn. Dr. lwers je obljubil ffost>e, da ji od starčev nse-^ ne^a moža preskrbi nekmko odprav-nirK>. postopaJ je pa pri tom s tako brutalno na*iln<mtio, da jr.a Je sodišče priielo zaradi hudod*!stva fzsiljevs^-nja,    Obr^vnava   nbutSL v Berlinu velfko pokornost.
*  Trrorhm NemOle   po   vo||L ČItmtdjem   nemikih flstov so mani bistveni riačrti, ki J!h je rodila seda^ ria    vojna za čas po skltpu   miru. Mnoco plitvera fn lorW«Hčnefa Je vmes. a časih tuđi k»|   podučitcai Tako je zdaj nem$ki drfavnf   poslanec Jnri] pothefn izda! «pti o trrr> vini Nemčije pp vojni. Oofhem doka-zuje najprei, da Poljska ai kmetljika država. n*zo Y©čf»omfi rndustrijaftia, kl uvaža <ama žito In kratila iz Rusije, ktj še, da bf »ofia    Balarati Ne«čijo $ kmttflsktmi pridslki. Tndi je   vrednost   obrtne   produkcije Ha Poljskem dosti večja kakor vrednost kmttijske produkcije. Pred vojno jo znašala vrednost obrtne produkcije
* Poljske dve milijardi mark in so bile dobre tri petine vseh izdelkov prodane na Rniko. To je bilo mogoče, ker je Rusija z visokimi etrinami rarovala poljsko industrijo pred ko«- % kurenco iz Nemčijc. — OleKfe Beljci-' je pravi Gothefn, da bi Nentčija ne mofla iz nje dobiti prar »obafiili žtvil, to lili Belfija sama uvaža, bel-irijska industrija pa je nav«»ana na fnozemsko in bi propađla, Ce bi Bffl-^I]a prišla v kako zo#p<Hlarsko zve>-zo z Nemčijo. Ootheln *m i»reka proti vsakfejanekstjt tujfh o*«m«4j in prl-poroča tako samostojnost Poljske, da bo mofla pHJska Industriji pr«~ datati svoje 1*d«1ke mm. Rusko.
IzđfljateJj ki (MfgOTorai isiiifc!
UttdM li afcjflggfcgjtiiirMt
5a*n 4.                                                                                                   .SLOVENSKI NAROD-,   one 30. novembra mo.______________________                                                      27Z   *iev.
(jtarobol Jo zhs Id ao vodhao po-o*vt|a* Kdor mo je podvržen, lahko
računa z okolnostjo, da se mu ponori tekom 8—14 dnl, ali tekom *—4 tednov. Ponovi $« glavobol vsl©d te-*ra, ker je ponaiveč HrC^a bolczen. Njetovo ponavljanje se torej da areprečiti samo z okrepčevanjem in aomirjenjein živcev. Mnogo tisočem od giavobola mučenim, je Izborno slnžil Fellerjev b!agodi§eči, živce pomirjajoči in bolečine hladeči rast-linski eseiičm fluid z zn; rako Etea-fluid. Odprari gliTobo1 in prepreci njegov povretek. Kdor !;oce na po-tovanju, sprehodih na prosterr. inieti lakoj nČinkujf>ce sredstvo pri rokaiv Bsri bi rmel v žepu Fellarj«vp mifren-»ko stosrlo. Če je glavobolu vzrok slaba prebava ali zapreka, naj se vzame Fellerjcvc milo odvajalne ra-fearberske krourlice z znamko Elza-krogKce. Predvojne cene. 6 škatljic stane franko 4 K 40 vin.. 12 steklenic Fellerievesra Elza - fluida 6 K franko, mtgrenska stogla zraven 1 K. — .Naročite naravno^t ori lekarnarju E. V. Fdler. Suibica, Elza trg 2AB, Hrvatsko,                                        (e)
iiimjii te vBjskcm u Ml.
Virilitt     šče dela 7 b0l?fil
ulVlIIu     ^^*  Pismene po«ud-
^^■••■JW      be   na   u^nvo    »Slov.
Ntfoda€ po^ ?vMv1!fa<f 3SS4.
BoAtaa   Ivana Y.e^ka
aa^nanta tužnim srcen vsem sorodnikom, prijateljem in znan-cein, da je nje ljubljeni siaček ia brat
Marijan
doe 28. nov. ob 11. uri zjutrai po kratki mnčni bolezni, 4 in pol leta star, mirna v Gospodu zaspal.
CeHe-čret, 28. nov. 1916.
Glasovir '^rrsLr
»Slovenskefa Narocte«.                 3862
Izrao wmm v
M\i u Imtt otiske, trnka enta 2.1. ni,
f&-   Pređa se skoro nov
pflafni stroK
Naslvjv   pove   upravn.   »S!ovJ>N^rotja«.
em t x*o| e-1> f »1« et
zaxernica, zrro^ra  5lr>vcn§*ine.  nemSČine in
ital'jarščine, IŠće slmibe. Honor, rostran«ki
stvar. Por.uc5b^ .n > AntoslTO Rannlg,    ost«
restasne, Boro cif e   Eorciko.     846
■ skladliCi In blert, kier je dobro vreljant
trgovina s prernogom, og^ein in drvnr... — Poslopfe  )e  pripravno 2a v*ako obrt.   Poizve
se Traovska ulica ftt 29, v »UcrmJL 3849
sleKlennsitavskia puHei
za Ratarsko pr»d«jaino Fr. Itoimac, Mi-rje Terezi;« cesti St. 12  Liot)liana.      3860
i
IU te u III Kl!! --d-r -
!' smene pnnuibe na upT^r«   »Slovcnskefa
-: INVALID :•
»e sprelme u takef  na zaupno mesto v
pomoč goer-odarja, ctw. se sprrjme tr^ov-
<ko "T^bra^ena go«p^i'<Tns   — P^n:dbr na
„OrosiOT dVoru r »obrai pri Ce!iu.
hi !t*!1. }t«ffei v vt)T«ra ta ptnTt« kniimrvtotTa, rt^«i»l8<i hi ttt>«
Siman aibarič, Untc pri Riltaltu.
po 20, 25 In 30 Utr«*, ▼ i«lir«ai stantu, iiste, za tako|ia|o vpsra-bo za mleko, se kvpifo proti tak«|-šn!eiaia plačlln. Ponntfb« ■ cono ]e nemudoma Tposlat^ L|abl{aaa „Eo.el pri Slonu", soba &to*. U.
3^52
Brtts posebaftga  obveitDa.
+
G!ubol:o potrta javlja?a   preialostno  vest,  da je  najina uboga, ljuba hčerka
Unci Vidic
*ki je dalj  časa hirala za budo, zmvratno bolernijo, vČeraj popol-dne izdibnila svojo izmučeno du^o.
K večnemu počitku jo spremimo v pettk, dae 1. decembra t. L ob 10. uri   dopoldDC.
V LUKOVICI  pri Domžalah,  dne 29   novembra  1916.
8aMar ia Vora Ti*lc,
statiši.
Zmhnm krema                     Ml vinarjev
WMrM        ^    _                _______w_i^-ii    ■                     •                           »^--n—i---------r-----f——nr  ■-ili                               ■         ■■■^—         ■    t—    hm—i-----^
^J3Kl       Zapestna ura
V^    ^l^^ J    sirjajo v ttmi m«*cn mtU. Raguirma« Anktr-ielt. gr* točno,   3 l«tna
vSStrtii^SS^^     eatanciia    U^clana ▼   Rfklm,   z usnj^fm jermen*«*.   premer 85 nm.
^'Hjgp^        Priznano praktično za voiake.  Caaui 12 fcrM.   P«fff)a pe  pevietju
.                (vojna poSta denar naprei) zaloga ur
RADIUH! m**> ka*^ o«ij^m luku u su
■                 ^^^E^^^^^^^^K                      a        a^ar                     .^r     ^aV          ^a^a^k^                       "
HT   U£« se lep, modera   *ajn
lokal
na   pirmetncm   prostoru, ki   meri   najmanj
6 m v kvadratu cventuclno rr-tlično' stano-vunir. — P»nudhe po4 ^Jf^^vo »•4ftff|»/ IMO** na upravnikvo »Slov. Naroda«. i£lJ
nove   in 5tare   ll«fl  T«aB)O  B«a>Oii«O
tvrdka    MIHn^!Vaa«fca    fn4a*tr!fa
protriio^ih samaikov JKLAĆIH A
Ko   LUBlUsa.            2y2s
URAOMIIC
' ki SluZbuje 1P let ori tTgovskh in tovarniS-kih pcđjctjth, zmnfen sam«^tojnejfa knng©-v»d*t\-a in k#res<pondence v oben dp2e!nih iezikih, je sedat 10 lft pri enem podj*tia, 36 let ^tar, oJeflien, voiaidne prost, ttH aaraaiealtl aMfeo. Previame tuđi že vpc-ljano agenturo t!i zastnps*v#. oztr m««to potn;kfl. Ponu4be pod ^Vr»4slk '1S4B* fra. n^ravniStvo »Slevcnskega Na i oda«. 2845
i   ^»^^—_^«__—^^__^________^_^
Prazne vreće
▼seh vrst m v T<airi množini   kvpn]o ve<4n«  ter  nla^isie naidražje
•——•-     trfi^vslca tvraHta      »-^
J. Rušim, Kranj, Gorenjsko.
3729
Zajčje kože
svele in suhe, kupuje po najvilji ceni   2»n
J. PocK, nosi. Stari trg 14.
mž^: ^|B Vsm r'«?ani, akn fnoi uni-aCl«^BnaVRR c^evalec korcnin Bla fcalcaai ne   odrravi   v   3   dneh   brez   hnlečin   Va*»h
ktuiih   ocat,    »raaavlc,    ototlltaactT.
Ccna !O"fku r jamstvenim oismom 1.90 Xf 3   lončki    ■   4'—,  fl   lonCKov  K   • 90.   Na
»tntine zahvalnih d«**«* »n priznan:. K*m*ay,   —   Kefttc* (Vasas)   I Postfaok 1114, Ofrako.               3663
VUZIiU siniiik! i Rnriki!
Kdor hoče (»tor iti s itoiimi »orodniki v Amenki ▼ đoti*io radi dcaarnih pod por i« p»s?tti, a«j aoptfe kiatlro pismo T nrmikem jccflru, t1*a*e s« aaaio rodbinskih TKtmmr, ki ne srne eT^se^ati «ič politične*^ aH k»r vojno radeva Naslov svojih soro' pikov naj napiše na kuverto, v drago kuveTto nai vtakne ^voje piaano in ninjo napifte aatanćen naslov ia ime odpofeljateim ter r*c Lrar> •dpa4l}e na  si •*+•*<» a^r«««    loatry 6.
Baro, hmm^trmmr AaVoooo Drea-tfoaer Bank, lorE»tW. S.        33« i
! Slvalni   «»ti?o|i !
**       MSlnfjer** in  „*ay»ar*» s podoi^aštim, okroflim čotničkom, C«n-tral-Bobbin za dom in r©kedclj<tvo  se km^lfo a\a|lialla Ia na|-
eaaata pri UpbU
A. WEISSBERG> Ivorniika zaloga
Dunaj    II.,    Untere     Donaustrasse    23 III.
^r   Hitro  razpeSlijanje  na vsc  ZclczniSkc postaje. — Cenovniki v
sloveaskcm jeziku zastonj.                           3B&&
JCC^*   Planine,  glasovirje,  Orche-strione, električne glasovirje. ^^jc
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Orehov les : kostanjev les
v alebilh                             v polenlh   In deblih
kupim wsako tagonsko  množino  po   najviifl dnevni cenl
J. Peaatalk. HaallaBa. Mar. Tartzlle costa 13.
islea Mini v RadDvljici
aprojoma hranila« vlOf e vsak deidvaik ?n jih obrestuje s 4 V4 % od  1   januarja  1917 naprei  po 4 \'<  0/0  brež kakega odbitka.
Moatna branllaloa T BadO*l]ici ie največji denarni zavod x tem okraju, je popolnoma pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deielne vlade.
Z^to je natakanje hranilnih vlog tu naivarneiŠe.
Posojila dovoljuje na zemljiŠča in poslopja na amortizacijo namreČ na 14, 16 V»» 19 Vi 25 in 36 letno dobo. Tako vračilo je zelo ugodno, ker se poplaća napravljeni dolg z malimi odplačili mimo^ede z obrestmi.                                                                                     3853
St.  2864                                                                                                      3866
Ra^las.
MOltBal atraBllaUoa ¥ KraB]« je valed sklepa npravnega odhora v aeii dne 25 novembra 1916 Hitala ObreStBO moro počenši X  (itB  1.  |aUI««r)a  1917,  in aicer:
1.) za branilac vldge na 4%; hranilne Tloge se obrestujejo pol-me«e(5no, obreati ae pripiaujejo h kapitalu polletno, to je dne 30 junija in dne 31 decembra vsukega leta; 1 V* Va rentni davek in tndi 100 V« rojni   pribitek   k  tenu   da\ku   plačnje   branilnica   sama   iz  laatnega
prem>ženja;                                                                                               i
2 ) za hipote^na posojila na 5 %;
3.) za poso iia proti zastavi vrednostnib  papirjev na 5 V? %; 4.) za meniee  na 6 */#,
Ravnateljstvo Nestne hranilnice v Kranju,
dne 28   novembra   1916
Pripravna dariia «a Miklawla in Boiičl_______________
_______KlobuHov in gopic woh vrat «a damo in dekllce
prlporoia po pioboko mliani coni                   ________
________[________modni salon STUCHIV • MASCHKE
ildovaka ulica it >.   v Uubliani   Dvoraki tro «. 1,
tami klobuki vodno v lalopi.____________
Popravila toCno in cono.