Pošinma plačana sr gotovini.
LETO VI.
LJUBLJANA, 21. JANUARJA 1928.
STEV. 4.
NAROČNINA ZA JVGOSLA-VlJO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI DOjTNlNO/OGLASI PO cenikv/ POSAMEZNA
številka-pc-din-i
RAČUN POŠT. NRANILNKE 13.188
i
/A
vredniJtvoinvprava
V-VČITEL1SKI‘TISKARNI/ 'ROKOPISI -Se * NE-VRA-CA^O / ANONIMNI DO-. PlSlJENEPRIOBČV-k *)E10/P0jTNlNA PLA-^ VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Mi in Rusija
Za vse te doprinešene titanske žrtve ni zahteval ruski narod iod nas niti najmanjše odškodnine, dočirn so položili londonski in pariški bankirji, h katerim tudi vleče srce nekatere naše, kaj detailirane račune za vsak v naše dobro izdani frank ali funt.
Priznam, da je moč zapada silna in da mora z njo računati vsak naš zunanji minister, ki mora voditi tudi račune o željah in težnjah zapadnih zaveznikov. Odpovedati se radi kapric generaldirektorja Royal Dutch Shell Company prav vsem zvezam in stikom z narodom, ki je podpiral sleherni naš podvig od pričetka osvobodilnih bojev do apoteoze Ujedinje-nja, pa ni mogoče, ker je silnejši klic od vseh na še tako dragocenem, pergamentu podpisanih pogodb.
S tem klicem krvi računa Anglija kot z dejstvom, ker poznajo modri njeni lordi bolje psihologijo narodov, kakor beograjski vlastodržci, ki mislijo, da je mogoče z mrtvim paragrafom ubiti to, kar je fakt vsega-mogočne prirode. Angleži vidijo in bodo videli v nas predstražo Rusije in če se je še tako odrekamo. An-
gleški diplomati imajo dobra ušesa in oči in ni vrag, da ne bi spoznali, da misli mož z ulice in sela vse drugače, kakor njegovi ministri, ki v slučaju potrebe ne bodo oblekli vojaške suknje.
V angleških računih smo Jugoslo-veni danes postavka enaka oni Turčije leta 1914., ko je London toleriral Konstantinopel, ker še ni prepeljal indijskih čet preko Sueza- a istočasno že delil Turčijo, njenim sosedom. Da se je za našo zfemfjo že tud? vadljalo, tega ne taie niti Italijani, niti Madžari, niti makedonstvižjušči, ki uživajo že dolgo posebne simpatije gotovih britanskih krogov.
Poleg vsega tega ostane še eno — vseslovanska misel, ki je po osamosvojitvi vseh slovanskih narodov dobila šale prave redne temelje, najsi se spričo notranjih težav v posameznih slovanskih državah ni tako razvila, kakor bi bilo želeti. Da o kakem panslavizmu brez ruskega naroda ni govora, ni potreba podrobneje razpravljati.
Sicer pa o tem vprašanju in stališču naprarn njem drugič.
A. V.
Makedonija.
Skoraj redno vsak dan se ponavljajo v časnikih vesti o posrečenih ali poskušenih atentatih v Južni Srbiji. Godi se to že leta in vendar se v splošnem prav nič ne zanimajo za prilike in razmere v Južni Srbiji, ki je za nas približno isto kot Abesinija ali kaka druga kolonija. Po vsakem atentatu se vrši stroga preiskava, šef javne varnosti Lazič in komandant žandarmerije .Tomič se odpeljeta na lice mesta in nato je stvar končana. Ko se dogodi nov incident, čitamo par 'ogorčenih člankov, razburimo se nad divjaki, makedon-stvujuščimi in kačaki, toda drugi dan smo že vse pozabili in se ne brigamo več za divjo Makedonijo.
Šele zadnji čas je postala zadeva malo bolj aktualna in je vsestransko ugotovljeno, da tiči glavni vzrok vsem atentatom v naši sijajni upravi, ki smo jo uvedli v Makedoniji. Kjer poslujejo kot veliki župani sreski poglavarji oziVoma vodilni funkcionarji ljudje, ki so bili že sodno žigosani kot zločinci, kjer se vodi vsa uprava le iz partizanskih vidikov, tam mora priti do izbruha slej ali prej. Južna Srbija se smatra kot absolutna domena radikalne partije, iz vidikov te pač najbolj koruptne partije se vrši vse uradno poslovanje. Samo v takem ozračju so mogoči slučaji, da zahteva minister pismeno od svojega tovariša, da je odstranil vse koloniste. ki ne slede radikalni partiji. Menda ni na svetu kulturne države,
kjer tak minister ne bi bil takoj odstranjen z grda, če ne bi hotel odstopiti sam. Toda pri nas se gre preko tega na dnevni red, ki itak obstoja le iz malenkostnih vprašanj dnevne politike in prepirov med partijami o vprašanju, katera je bolj ko-ruptna. To je pač razumljivo, če je ministrski predsednik mož, ki ne pozna starosti svojega lastnega sina in ki ostane na svojem mestu, čeprav se mu javno očita, da vrši njegov sin korupcijo.
V takih razmerah moramo biti hvaležni makedonstvujuščim, ki so nas z revolverji, bombami in peklenskimi stroji zdramili iz letargije in prisilili, da se pečamo z razmerami v Južni Srbiji. Če bi ne bilo teh atentatov, bi trajala naša brezbrižnost naprej in zemlja bi poginila v gnojnici partizanske korupcije. Orcžni-štvo in vojaštvo vrši svojo dolžnost in doprinaša dan na dan povsem tiho težke krvne žrtve, te žrtve pa so bile do danes brez haska. Vzrok temu je uprava Južne Srbije. Ko so hoteli v letih 1919. in 1920. tudi nacionalisti aktivno pomagati v borbi proti makedonskemu komiteju in ka-čakom, so doživeli bridko skušnjo. Kogar so ujeli kot bugaraša in atentatorja, vsak je imel pri sebi izkaznico radikalne partije. Kljub jasnim dokazom so bili vsi taki aretiranci takoj izpuščeni, seveda vsled intervencije radikalnih korifej. Ko so pa začeli nacionalisti postopati res ra-
dikalno in izvajali justico sami, so jim naprtili radikali kazenske preiskave in bili so srečni, da niso bili obsojeni kot zločinci. Razumljivo v takih razmerah niso mogli nadalje žrtvovati svojih življenj in so opustili nevarni posel, ki so se ga lotili iz samega idealizma, povsem prostovoljno in brezplačno. In v tem pravcu je šla stvar dalje. Koliko najboljših ljudi je že izkrvavelo na vročih makedonskih tleh, koliko milijard škode je utrpela naša država vsled nesposobnosti upravnih uradnikov v Južni Srbiji, koliko škode je utrpel ugled naše države vsled teh strašnih prilik. In kljub temu, kljub vsem intervencijam uglednih ljudi pri najvišjih faktorjih ne moremo pričakovati, da se spremeni ta zločinski sistem. Slej kot prej je Južna Srbija predmet partizanskega izrabljanja in tvori sporno jabolko med dvema srbijanskima partijama, ki si hočeta to kolonijo zasigurati kot reservar voliloev. In baš zato te partije nimajo in ne bodo imele interesa na izboljšanju prilik, kajti one vedo dobro, da izgube takoj svojo partizansko pozicijo, čim bi izvršili upravno službo res dobri in vestni uradniki. In tako bodo pokale bombe še dalje ter opozarjale svet na sod smodnika, ki ga z zločinsko brezbrižnostjo zažigajo partije, da bo čimprej izbruhnil požar, ki ga bo treba gasiti in dušiti z vsem naporom naših sil.
Delo!
Vojna je zrevolucionirala sodobnega človeka v dnu njegovega bistva in globoke brazde, ki jih je zapustilo svetovno klanje, bi bile že davno izbrisane, ko bi se ne vlekla povojna psiha z vsemi svojimi posledicami kot zli duh skozi vsa povojna leta
Z novo duhovno orientacijo je bil najbolj prizadet zmisel človeka za izrabo svoje produkcijske sile. Razmere, nastale po vojni so pogosto nudile človeku ugodne življenske pogoje, kljub temu, da je bilo njegovo delo neznatno z ozirom na silo njegovih sposobnosti. Te razmere so ustvarile v poedincu in v množici zavest, da je tu nekdo, ki je dolžan ^skrbeti za njeno nasitenje.
Množica je videla v državi tisto molzno kravo, ki mora dati mleko, ni pa pomislila na to, da je njena dolžnost dostojno jo krmiti.
Tako smo doživeli, da so nešteti najbolj pereči državni problemi ležali na ministrskih mizah nedotaknjeni skozi leta, dočim so gospodje ministri potovali v letovišča, skladovnice nerešenih aktov v ministrstvih so segale do stropa, uradniki so sedeli pri črni kavi ter zapravili
Berlin, sredi januarja.
Pred menoj leže časopisna poročila o govoru zunanjega ministra Marinkoviča in njega pripombi, da še ni moči upoštevati normalnih odno-šajev z Rusijo iz razumljivih vzrokov.
iz komentarjev jugoslovenskih listov in odgovora »Izveštaj« posnemam, da so onkraj Karavank še vedno trdno odločeni čakati in nadaljevati taktiko popolne negacije sedanje Rusije, kot stvora, s katerim se Jugostovencm ni mogoče sprijazniti in za katerega velja še vedro deviza izdana po velemcdrem poslaniku Spalajkoviču ob priliki strašne ruske lakote. Da pa se s to politiko čakanja »ad infiniturn« strinjajo i mnogi nacionalisti, ki da so sprejeli moj poslednji članek »Nova Rusija« z velikim negodovanjem, posnemam iz pisma enega mojih prijateljev, ki sem ga sprejel iz domovine.
Tem nevolnim priiatotjem in nacionalistom veljajo sledeče vrstice:
Pri pisanju vseh člankov, kar sem jih napisal doslej za »Orjuno«, me je vodilo samo eno načelo in to je, »da moramo biti nacionalisti oni element iugoslovenskega naroda, ki hiti kot Predstraža vedno pred narodom, izraža želje in zahteve, ki so morda na videz predčasne, ali vedno na liniji, kateri mora slediti hote ali nehote cel narod v doglednem času.«
Zvest temu načelu sem jel pisati pred časom kot nacionalist o potrebi zbližanja z Nemci in žel zato tudi odtočne proteste pri prijateljih in znancih. Danes pa se giblje oficielna jugoslovenska zunanja politika v smeri zbližanja z Nemčijo in je čuti celo resno mišljene kritike, da je delo gospoda Marinkoviča v tem pogledu še prepočasno in da je želeti ožjega sodelovanja, kakor si ga predstavlja le-ta. Nad vsem tem; se danes nihče več ne razburja in smatra te izpre-membe kot samoposebi umevna dejstva. Pred letom dni pa je bilo zavoljo propagiranja istih toliko vroče krvi!
Enako bo tudi z našimi odnošaji z Rusijo. Danes je vihar v kozarcu vode, ker sem napisal par konstatacij, ki so izpadle iz običajnega okvira motrenja zunanje politike. Čez leto dni pa bodo morda taisti sodniki, ki so izrekli nad menoj anathema, preklinjali zunanjega ministra, ker da je preokoren v poglabljanju stikov z matuško Rusijo. Mi pa bomo tedaj zopet stali pred celoto z našimi idejami za lepo razdobje, kot jurišna četa in se bili za ideje, ki bodo proglašene od vseh za utopijo, sanjar-
LISTEK.
OTON ŽUPANČIČ.
Vemo, da ni naš v tem zmislu besede, kakor smatrajo »Orjuno« njeni nasprotniki, ali kakor so si jo Lazlagal> nekateri njeni pristaši. V : številki »Jugoslovanskega sred-uJe t i?a<< Je naPisal naš pesnik letos
Kratek spomin pod naslovom »Porušen most«, kjer pripoveduje, kako je stal ob prehodu s Sušaka na Reko in neki profesor mu je rekel:
»E, da, vidite, gospod pesnik, Hahko je zabavljati na D’Annunzia in njegovo pozerstvo. In vendar je priboril svoji domovini Reko in toliko otokov ... Naša nesreča je, da nismo' imeli nobenega nacionalnega pesnika, ki bi nas bil idejno združil in držal našo misel po koncu... On pa je razpalil italijanski nacionalizem ...«
»Šovinizem, hočete reči.«
»Nacionalizem. Vroč nacionalizem je vedno šovinizem.«
»Hvala lepa zanj in vse to' srednjeveško junaštvo in slavo!«
»A čigava je Reka in čigava bi lahko bila?«
jenje ali fantaziranje mladih, neodgovornih in nezrelih fantastov.
Zategadelj je moj odgovor na nezadovoljstvo z mojim stališčem na-pram Rusiji, ponovni ceterum censeo, z Rusijo je treba računati in poiskati vezi z največjim slovanskim narodom navzlic vsem oviram!
Poglejmo resnici v oči in ne uporabljajmo taktiko dunajske »Preše«, ki ni hotela ničesar čuti to> socialni demokraciji in trideset let molčala o tem pokretu, kakor da sploh ne eksistira pod božjim solncem.
Sovjetska Rusija je tu in obstoja že enajsto leto ! Da ii nam je po volji v njej vladajoči družabni red in režim« to je za bistvo stvari zelo indiferentno. Ako je z njim zadovoljen ruski narod, ki ima edini pravico odločevati o tem, kako si bo uredil svojo hišo, potem moramo biti i mi, ki smo v pogledu našega hišnega reda in miru tudi zelo odločni, iz-vzemši napram fašistom, ki lahko razgrajajo in propagirajo po mili volji.
In s tem ruskim narodom moramo navezati stike in stopiti v ožji dodir. Ako že ne moremo upostaviti zavoljo angleških petrolejskih lordov normalnih diplomatskih odnoša-jev z Rusijb, kdo nam pa more braniti, da si podamo neoficielno roko z onim ruskim narodom, kateremu se moramo zahvaliti Jugosltoveni, da smo ujedinjeni, Francozi, da so zmagovalci in Angleži, da niso danes na mestu premagane Nemčije. Če je naj-črnejša nehvaležnost plačilo zapadnih velesil napram ruskemu narodu, ali moramo potem i mi Jugosloveni povračati z enakim merilom. Ali je dva in pol milijona sinov svete Rusije poginilo v borbi proti habsburškim polkom in kaiserjevim divizijam, ki so hotele v enem naletu pregaziti malo Srbijo, zato, da prehaja Jugoslavija preko njih črnih gomil na dnevni red in nudi svoje simpatije onim, ki ji boljše plačajo? Politika je suha matematika in zelo grda špekulacija, ali ima tudi svoje moralne osnove, preko katerih ni moči! In ena teh je hvaležnost, kar se je izkazalo osebito pri Bolgarski, ko je izdala za Judežev groš dobrotnico Rusijo in se prodala Berlinu ter Dunaju, za kar jo je pravična usoda temeljito kaznovala.
Ruski narod in Rusija danes v resnici nista v stanu nam pomagati efektivno. To dejstvo še daleč ne sme biti vzrok za zagovarjanje nadaljnje indiferentnosti napram ruskemu narodu, ki je za nas Jugoslovene že toliko žrtvoval, da bi mu morali biti že samo radi teh žrtev večno hvaležni.
»Gospod profesor, ali mislite, da bi jo bili rešili stihi, pa če še tako zanosni?«
»Gospod pesnik, D’Annunzio ni dela! samo stihov!...« •
Prišli smo do Rečine. Tam je štrlelo od obeh bregov nekaj kakor torzo1 dveh rok, ki sta segali druga proti drugi in se nista mogli doseči. Takrat se mi je nenadoma odvalilo od prsi:
»Evo, glejte, razrušen most! Kdo bi spoznal, kdo bi slutil, da je to sled za pesnikom? Človek duha, pa pušča razvaline za seboj. Ne, to je srednji vek. Bodočnost pa je ta: dva naroda bosta morala tirudoma na novo zgraditi, kar je razdejal nacionalistični poet sebi v naslado in čast!«
Tako ostro in silno se je trgalo iz mene, da je zdaj profesor presenečen umolknil. Pogledal sem po morju;
Sredi dveh sinjin — zemlje, morja in neba — sredi dveh čistin svobodno krilo galeba.
In nikjer nisem videl, da bi tekla meja med sinjinama.
Mislimo, da je s temi besedami naš pesnik jasno izrazil svoje stališče do nacionalizma, kakor ga je širil po naši zemlji italijanski pesnik. »Človek duha, pa pušča razvaline za seboj!« Pravi pesnik ne more biti glasnik nasilja, razdejanja in smrti, biti mora oznanjevalec svobode, ustvarjanja, življenja. Zato si je tudi o tem vprašanju ohranil naš pesnik »svobodno krilo galeba...« Tako je letal nad svojo domovino od prvega začetka mladega petja do svojih najvišjih spevov in iskal prave poti zase in za njo, kakor pravi v »Dumi«:
... misel se tajna je v ptico podnebno vielesila, ni bila golob več, ki obletava požar, zdaj bila je orel, ki s'o mu peroti
vihar,
oči so mu’bliski, hiteči v temno daljino,
iskale, našle so: ne doma, vse več:
domovino... Hodil po zemlji sem naši in pil nje
bolesti...
Rastel je v dobi, ki je stala v znamenju borbe proti puhlemu fra-zerstvu, potoršnemu rodoljubju, one-
moglemu Mečeplastvu, javni hinavščini in slepemu oboževanju starih avtoritet. V vsem našem življenju je bilo treba prenovljenja, prcmlajenja. Treba je bilo globlje pogledati v nas same, da se zavemo, kaj je z nami. Moderna umetnost je ddpirala doslej neznane duševne svetove. Tudi slovenski problem je stal pred nami. Narodnost ni mogla biti več samo beseda, morala je postati meso, dejanje. Otdžna — probujajoča pesem Gregorčičeva in krepka bojevita pesem Aškerčeva je stopala v ozadje: čakali smo na nekaj novega, večjega, višjega. Tu se je 'oglasila ob stoletnici Prešernovega irojstva Župančičeva »Pesem mladine«:
Mi gremo naprej!
O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši...
glej, smešna krinka, opičji obraz to boginja svobode je pri nas.
Mladina je sprejela novo pesem z navdušenjem in je čakala novih ukazov, da jih izvrši. In ko je pesnik oznanjal »vseh živih dan«, je dobro razumela vprašanje:
»So li vaše njive zorane?«
In ponavljala si je njegove besede:
Otresite zaduhlih se sanj!
Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj.
Treba je bilo torej pripraviti se na »vseh živih dan«, treba je bilo orati zastarelo njivo slovensko, treba je bilo prežati na trenutke, ki so hiteli mimo nas, da ne zamudimo dnega velikega, največjega, mi, ki nas je že Prešeren imenoval rod, ki je kriv »toPkanj zamud«.
Zato je mladina obstala ob pesnikovi kovaški pesmi in. ker je čutila, da mdra priti »vseh živih dan« za vse, je sprejela to pesem za svojo in v njenem duhu se je začela mladinska rtrganizacija »Preporod«, ki je dvignila na svoj ščit: jugosloven-ski nacionalizem.
Ta pesem se glasi:
Kovaška.
Mi. kar nas je kovačev, mi bomo
vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali. —
zakaj?
tri četrtine delovnih ur s pristnim orientalskim ienarenjem, imeli smo na tisoče 'razvalin, ki so kričale po obnovi, a desettisoči brezposelnih je prejemalo podporo ter posedalo doma. Tam, kjer je odpovedala inici-jativa s strani oblasti ter prepustila proste roke privatniku, je ostal moment neizrabljen, ker ni bilo delovne sile s strani kapitala, ki bi hotel izvesti to delo.
Sanacija razmer se pozna sicer tudi pri nas, vendar je to mnogo več posledica dotoka sanacije od zunaj, kot produkt našega dela. Parola mase je še slej ko prej: »Za malo no-vaca malo muzike«, življenske ugodnosti pričakuje večina še vedno od sil izven sebe. Delo se smatra pri nas še vedno za tlako kapitalu, za zlo, ki ga je deležen le oni, ki mu usoda ni naklonila sreče pri rojstvu. Ta princip bo ovržen šele takrat, kadar ne bomo poznali pri nas več pro-težiranja parasitov, ki žive in uživajo na račun drugih, največje ugodno-
sti. Dokler ne izrežemo iz našega narodnega telesa ta smrdljivi tvor, toliko časa bo vsako delo pri nas od nezavedne množice smatrano za ro-boto porodicam.
Smisel za delo ustvarja najtrdnejše temelje demokraciji in enakosti, ker uvaja v človeštvo enoten življenski ritem. Nepremostljive ovire med stanovi padejo z momentom, ko se znajdejo različni stanc,vi v istem toku, enakem stremljenju in istih ciljih.
Rešitev problema naših razmer leži v delu! Kadar se bo vsakdo zavedal dolžnosti, ki jih ima kot član velike človeške edinice — države, kadar bo vsak državljan izrabil svojo delovno silo do skrajnih meja, kadar bo delo postale, parola množice in bo delala ne samo iz dolžnosti, temveč tudi z veseljem sebi in drugim v korist, takrat šele smemo za trdno verovati v svojo veliko bodočnost.
tem mestu obvladal vso okolico in bi lepo zaključeval Aleksandrovo cesto. Tu bi ne bilo treba kipa na konju, ampak bi se dal postaviti spomenik svoje vrste, ki bi v polni meri odgovarjal svojemu namenu. To bi bila seveda stvar arhitektov in umetnikov.
Vemo, da se pripravljalni odbor za spomenik kralju Petru ne mara vmešavati v ta vprašanja in je prepustil to zadevo strokovnjakom. To-. da na ta način spomenika še dolgo ne bo, kajti tudi strokovnjaki imajo vsak svoje mnenje. Tako danes še ne vemo niti, kje bo stal spomenik, niti kakšen bo. Vsled te negotovosti je tudi zanimanje ponehalo.
Gotovo je, da danes ni v Ljubljani praznega in primerno urejenega trga, kjer bi stal reprezentativen spomenik. Ker se namerava preurediti vhod v tivolske parke, se nam zdi, da bi se na tem mestu mogel postaviti z malimi stroški spomenik, •ki bi bil vsled zelenega ozadja in
svoje okolice na tem prometnem kraju v okras mestu, obenem pa bi lepo zaključeval Aleksandrovo cesto, ki bo ostala vsled Narodnega doma oziroma galerije, gledališča in drugih lepih zgradb nekaka slavnostna »rue«. Glede oblike spomenika je tu danih mnogo več možnosti nego na kakem štirioglatem trgu in bi se morda dalo to vprašanje rešiti v najkrajšem času. Zdi se, da je že skrajni čas, da se odločimo.
Mi ne vemo, ali imajo g. strokovnjaki že kak svoj načrt, tudi ne rečemo, da je naš edini pravi, dasi se nam zdi primeren in lahko izvedljiv — a jubilejno leto je tu in na dan 1. decembra bi bilo prav, da bi Ljubljana stala pred spomenikom svobode. Ako smo s temi vrsticami malo oživeli zanimanje za to važno vprašanje, o katerem se po našem mnenju vse premalo govori in piše, sodimo, da smo s tem izvršili svojo dolžnost.	J. B.
III H!
V Lllljli. K našim železniškim razmeram.
Med najvažnejša vprašanja našega jubilejnega leta spada vprašanje spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Ko je pred letom društvo rezervnih oficirjev sprožilo to vprašanje in si nadelo težkd in visoko nalogo, da v soglasju z javnostjo ter s sodelovanjem naših umetnikov izvrši to delo, ni bilo nikogar, ki bi ne bil pozdravil te ideje, saj smo čutili vsi, da mora Ljubljana imeti ta spomenik kot spomenik slovenske svobode. Vedeli pa smo vsi, da nabiralna akcija n'e bo lahka, ker so minila ona leta, ko je bilo denarja povsod dovolj, in ravno oni sloji, ki so največ žrtvovali v narodne namene, danes živijo v stiski in pomanjkanju. Seveda se lahko reče, ako da vsak Slovenec povprečno' 1 Din — imamo milijon in to je dovolj. Toda — kakor slišimo — nabrana vsota danes ne dosega niti 200.000 Din. V tem oziru se ne more odboru ničesar očitati, vemo, da je agilen, da je razposlal na tisoče pisem, vložil prošnje na vseh merodajnih mestih in izdal dinarske bloke, da se pobira tudi v najširših krogih ob vsaki priliki. A vse to je še daleč do milijona. — Zato Iji bilo treba misliti na to, ali bi se ne dal postaviti lep spomenik tudi na drug način. Prvotno se je mislilo na visok kip na konju, a izkazalo se je, da Ljubljana za tak kip nima niti primernega trga. V poštev sta prihajala Trg kralja Petra pred sodnijo in Kongresni trg. Toda trg pred sodnijo je med tem kar čez noč dobil Miklošičev spomenik in se zdi, da celo prav dobro stoji na svojem mestu, dasi se zdi, da bi slavist bolj spadal pred univerzo in bi tu bilo mesto za kako javno delujočp osebnost. Glede trga so bili pomisleki, da bi bilo škoda uničiti park sredi mesta, kar bi se moralo zgoditi, da bi imel spomenik v sredi dovolj prostora. Nekateri pa so bili mnenja, da na ta trg ne spada velik spomenik — in tako se zdi, da Trg kralja Petra ne pride več v poštev.
Isto velja sedaj glede Kongresnega trga. Prej se je govorilo celo, da bodo posekali celo »Zvezdo« in ves trg na novo preuredili, da bi prišel spomenik v sredo. Zdaj pa so prctlakirali trg in nanj postavili ste-
ber sv. Trojice. Zdi se torej, da je tudi vprašanje tega trga definitivno rešeno in nanj ne pride kraljev spomenik. S tem odpadeta dva največja trga v sredini mesta — in treba bo misliti na kak drug kraj; ni dvoma, da mora stati spomenik svobode na vidnem in če mogoče, na najbolj živahni točki celega mesta. Zato je javno mnenje odklonilo Turjaški trg, ki se je zdel preveč skrit in brez pravega prometa. Pred takim spomenikom se vrše pogosto manifestacije itd. — je nekako središče javne nacionalne zavesti — zato mora biti na kraju, kjer se morejo zbirati velike množice, oziroma na kraju, kjer se te množice navadno zbirajo. Središče Ljubljane je danes pošta in Aleksandrova cesta in se zdi. da bo to ostala tudi v bodočem razvoju mesta, posebno, ko bodo vsa stavbišča okoli nje zazidana. Tu je glavna žila, rekli bi: srce Ljubljane. Pogled po Aleksandrovi cesti proti Tivoliju nam kaže najlepši moderni del mesta. Tu ob vhodu v tivolske parke je prostor, kjer bi se dal postaviti spomenik, ki bi se videl po vsej Aleksandrovi cesti. Toda tu stoji Trubar. Mislimo, da bi se dalo to vprašanje zlahka rešiti, ako bi govorilo vse drugo za to, da stoji spomenik kralja Petra ob vhodu v tivolske parke. Ako smo prenesli steber sv. Trojice, bi mogel tudi Trubarjev spomenik dobiti bolj primeren prostor v trikotu ob pnotestantovski cerkvi, kjer bi imel svoje idejno ozadje in zelenje, kakor ga ima sedaj. Po nekaj letih bo nastal tu najlepši del mesta in bi v njem prišel spomenik do polne veljave, dcčim na sedanjem mestu pogreša prave okolice. Ako bi na to pristali — in premestitev bi vsled loge in bližine kraja ne bila težka — bi ves prostor v polkrogu pred vhodom v tivolski drevored mogel služiti za kraljev spomenik, ki bi stal v sredi- da bi gledal po Aleksandrovi cesti. O preureditvi vhoda v tivolski drevored že obstojajo razni načrti. To bi se dalo izvesti skupno s spomenikom. Sliši se celo, da nameravajo posekati srednji drevored, tako da bi se videlo od pošte do tivolskega gradu, a tudi v tem slučaju bi velik spomenik na
V »Jutru« štev. 13. od 15. januarja 1928 se nahaja v rubriki »Gospodarstvo« daljša razprava 'o razmerah v naših železniških delavnicah. V članku je opisanih zelo dosti žalostnih dejstev, katere se je že neštetokrat obdelavalo v raznih časopisih in tako tudi v našem. Kakor v tem članku, tako se je že neštetokrat na drugih mestih povdar-jalo nedostatke, stavljalo predloge za izboljšanje razmer, kazalu na vzroke vseh groznih nedostatkov.
Izgleda. da vse te javne obravnave nimajo dosti vpliva na merodajne faktorje direkcije državnih železnic v Ljubljani. Odkod in čemu to? Mar misli gospoda pri direkciji, da je pisanje v časopisih tako ničevo, da se mu lahko smeji v obraz vsak pritepenec iz Siegfriedovih poljan? Tega bojkotiranja in zaničevanja javnega mnenja mora biti enkrat konec!
Čemu se drži na merodajnih mestih toliko nezainteresiranih tujcev, ki v mnogih slučajih še službenega jezika dobro ali pa nič ne razumejo? Dali si je vodstvo diirekcije na jasnem kakšne nacionalne in državne preteklosti so nekateri merodajni faktorji, ki sede na raznih stolcih načelnikovih mest? Ali je potrebno vsako stvar stokrat objasniti, pred-no jo morajo zagledati poklicane oči? Mutda niso merodajni faktorji dosti močni niti voljni napraviti znosen red pri železnici? Dali potrebujejo v svoji nemoči zunanje podpore? Kje so sploh kakšni podrobni načrti za prepotrebno organizacijo odnosno reorganizacijo raznih službenih edinic te direkcije? Če so tukaj, naj se jih izvede, če niso, naj se odpravi iz merodajnih mest lenobe, nesposobneže, nezainteresi-
rance in sploh vse nepotrebne pijavke ter iste nadomesti s sposobnimi in v vsakem slučaju delavojlnimi ljudmi! Čemu se odriva agilne in sposobne strokovnjake iz te direkcije in prepušča vse delo in vodstvo nezanesljivim ljudem? Kakšni morejo biti vzroki za to? Morda me dejstvo. da se da manjvredne delavce začasno lažje obvladati? To bi bilo pač slabo znamenje za vodilne faktorje pri tej direkciji!
Stotine takih vprašanj se stvori, če človek dan za dnevom prebira v dnevnikih, tednikih in mesečnikih razne pritožbe in žalbe stoterih raznovrstnih delavcev iz naših službenih edinic. Berite razne dnevnike, tednike in tudi stre/kovna glasila raznih strokovnih organizacij naše železniške ustanove, pa bodete videli in 'občutili trhlost današnjega upravnega sistema, ki ima svoje korenine v avstrijakanstvu merodajnih faktorjev.
Saj bi bilo bolje, če ne bi imeli vzroka o desolatnih prilikah pisati, ali vedno je bolje resnici v oči gledati in nedostatke spoznavati, nego samega sebe lagati. Tako bomo' še najprej prišli do zelene veje.
Prišla bo ura obračuna, rčjim kasneje tem močneje. Nabralo se bo tisoče in tisoče upravičenih prošenj, predlogov in zahtev, ki niso bile niti rešene, niti upoštevane in kaj potem, ko bo stala čista resnica pred razgaljeno pacifistično lažjo? Kdo se bo usodil zagovarjati laž in sadizem pred resnied?
M'oirda bo kdo rekel, da so vsa ta vprašanja in besede utopija! Ta naj ve, da je pokojni Cankar zapisal sledeče besede: Utopije pa imajo že od nekdaj to čudno lastndst, da se po navadi uresničijo ...
Vesel dogodek.
Vesel dogodek. Nekateri so ga označili ko't »mučen incident v Nar. skupštini«, drugi pa kot »razburljiv incident«. Kaj je bilo? Pošten Črnogorec se j'e napotil iz sestradane Črne goire v Beograd in — samokres je vzel s seboj. Videl je ubo-
gi narcid. ki strada in si je mislil: volitve so bile poleti- ko je bila suša. poslanec je bil tu in je videl vse, volili smo ga, ker je obljubil vse. In glej, zdaj je zima, hrane ni, narod strada! Kaj dela poslanec, kaj dela skupščina? Zakaj smo jih volili?
Morda pod kladivi se nam oglasi
kedaj
sreč, ki v njem bo pravi bron, da pek; bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali...
i
Vsi: črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaplje,
Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljcni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške —
četa,
kot da kiparju ušla je izpiAl dleta — vi. sključeni tkalci od statev, stro-
jarji
smrdljivi, zaviti v čresla ostri duh, vi mlinarji, ki nam- meljiete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški,
Solkanci.
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno
z vidom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince
mediš,
ti s svincem v pljučih, z očmi gasno-
čimi stavec,
v virtince mirno zroči savinjski plaveč,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški
kolon,
vsi, ki poznate vtiske zapestnic —
spon,
tudi vi. pozorno sklenjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova naprej.
Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar
silni iz nas.
Zadnji del pesmi je stal kot geslo na čelu listu »Prepdrod«. In mlad; kovači so kovali — kovali svoja srca, kovali svoj značaj —
trdo kovali, tenko poslušali, da so začutili globoke utripe svdjie-ga naroda in stali pripravljeni za tisti »vseh živih dan«, ko je moral planiti »kladivar silni iz nas«.
Tako je postal Oton Župančič pesnik predvojne nacionalne mladine. Ta mladina mu je delala čast, bila je njegova, prerajala se je sama in hotela je s svojo kovaško pesmijo preroditi svoj narod. Bila je pripravljena da odide za »brodarji bodočnosti, v obzorja nova napirej«. Tudi ta nacionalizem je inOral rušiti, če
je hotel zmagati, a ni rušil mostov svobodnih narodov^ ampak okove in zapahe stoletnih ječ.
Skozi nje je vodila pot v jasnino. In le v tem je bil odgovor na vprašanje, ki si ga je stavil pesnik:
I, jaz razgrnem pred seboj papirje: glej — rodna zemlja, naša draga
prst!
Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod. ki bivaš tod, boš v duši
čvrst?
O kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...
Kaj je bilo? Izgubili smcS tri in komaj enega smo rešili. Zakaj? Ali zato. ker so drugi grabili vse dalje-širje, ali zato, ketr mi nismo bili čvrsti? Izšli smo iz boja bridko razočarani. Ali ga nismo prav bojevali? Kdo je kriv?
Da, naš rod si bil ustvaril sen o domu zlat, in sam Bog je nanj udaril solnce, svoj pečat...
A zdaj ?
Vso ni/č-oči upiram v prazni mrak, vso noč po prsih tipljem bolečine... Kot gora, Korotan, si mi težak, Gorica, žgeš me... Kdaj mi jutro
sine?
I\JC J’C Utlllcl UC-dtua •
Ajdi, da vidim. In je šel. Mislil si je, da bo še vedno lahko umrl od lakote, če ne bo pomoči. Smilil se mu je narod. Sneg je zamel črno goro, motda v Beogradu ne vedo, kako stradajo Črnogorci. Pa je odšel in
— samokres je vzel. Kajti, kakšen poslanec je to, ki se ne briga za svoj kraj, kakšna skupščina, ki se ne briga za cele pokrajine. Pa je prišel v Beograd, da se prepriča na lastne oči. Marinko Gjurdvič je ime temu junaku. Ni hotel streljati takoj, najprej je hotel videti, ali so poslanci samo zato, da pobirajo kroglice in dijete, ali so tucii možje besede. To je gotdvo vesel dogodek. In v svoji pošteni črnogorski duši, težko izkušeni v borbah zadnjih let, trpljenju, vojni in pomanjkanju, si jie mislil: če poslanec ne misli na nas, jaz mu pokažem, da mi mislimo na njega. Žrtvujem se za druge. Ustrelim ga
— bogme — da bodo drugi videli, kako narod strada. In je poslušal poslanca, govoril z njim, hodil po skupščini, a v žepu samokres. Planili so nanj in so ga zvezali. Kajti poslanec je poslanec, nedotakljiv in on vrši svojo ddlžnost, ker je v skupščini. S tem je bil »mučen incident« poravnan. Bil sem letos v Črni gori, v Dalmaciji in v Hercegovini. Po pet mesecev ni bilo dežja, vse polje je bilo uvelo, skale ižžgane — vsi prebivalci so vzdihovali, vsak je vedel, da bo pozimi glad. Samo vlada ni vedela in poslanec ni vedel. In zdaj, ko ljudje že umirajo od lakote, šele utegnejo tudi v skupščini mimogrede govoriti d tem. Kje je še pomoč! Pa je prišel Črnogorec s samokresom. Mi pravimo: to je vesel dogodek. Hvala Bogu, da se je tudi na vse strani srečno končal, in upajmo, da bo vlada storila svojo dolžnost, saj imamo Slavonijo in Banat, kjer je kruha dovolj in žitni milijonarji ne vedo kam z zalogami. V tem veselem dogodku je tudi zdrava lekcija: narod bo začel obračunavati z ljudmi, katerim je zaupa! svojo usodo. S tem jih bo prisilil, da pridejo' od besede do dejanj, od debat do sklepov in predvsem, da se bodo zavedli, da je narod sit obljub, lačen pa dela in kruha! Zato nam je vrli Črnogorec provzročil prav veselo in poučno zgodbo.
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV.
Zaloga sprehajalnih palic.
Naš pokret.
Objava Glavnega sekretara Or-june vsem oblastnim in mestnim odborom. V zvezi z danimi pooblašče-nji na zadnjem kongresu vseh Or-jun v Zagrebu in da bi stal v čim tesnejši zvezi z ostalim članstvom odrejam: a) da imajo vsi funkcijo-narji Oblastnih in mestnih odborov naročiti »Jugoslavijo« kot glavni 'organ Orjune; b) da je dolžno vse članstvo beogradske, sarajevske, zagrebške in vojvodinske oblasti naročiti »Jugoslavija«, ostalim^ članom pa priporočam, dajo naroče po svojih financijelnih možnostih. Vsem
Tako je spremljal naš pesnik svoj narod »V zarje Vidove«. Čutil je vso težo usode, ki se je zgrinjala nad našo zemljo.
»O, da nam je priti do svoje pcJdobe i meni i tebi narod moj!«
Slovenski problem je bil zamotan in reševali so ga ljudje, ki so ga komaj od daleč poznali. Zato so ga rešili tako. Zato je klical pesnik:
Kaj je z našim pismom?
Kaj je z našo besedo?
Kje ste nam, možje?
Narod vas bo izpljunil kot zavrelco ...
Vse je bilo pripravljeno za lepo slavje bratovsko pa ste razbratili brate!
Da, bratje, nam danes ni drugega:
vsa srca zdaj,
vsa zvesta srca pri nas
vsa prava srca pri nas,
lajajte, lajajte, lajajte zdaj!
Da jim izdajamo pismo, da jim izdajamo našo besedo Mo-žem našim možem!
Veliko je bilo pričakovanje in zasluga našega pesnika je, da smo čakali vseh živih dan prav in od prave strani.
O zarje Vidove! O mladi, sveti svit, po morjih, jezerih, po srehru rek
razlit!
V sleherno kapljico, v rosa nebroj zajet do iskrice nebeški soj!
Luž iztegnila je roko in sence brez zavetja mro.
Toda zarje Vidove so se komaj zasvetile v solncu svobode in pesnik še ni dopel svoje pesmi, ko so legle nove sence čez našo zemljo-
Tako slavimo Župančičevo PeV desetletnico in si kličemo v spormn besede in dogodke velike dobe. Bil je zvest sin svoje domovine, spremljal jo je na težki poti iz sužnosti v svobodo in vedno ga je spremljala misel:
Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati o teh težkih dneh, o domovina ...
Ako ni naš v tem zmislu, kakor nas smatrajo naši nasprotniki ali kakdr s'o si naš nacionalizem predstavljali nekateri pristaši, je naš kot pesnik kovaške pesmi, ki je bila budnica za zarje Vidove.
Svoboden kot galeb motri zemljo in nebo in išče prave poti našega kulturnega življenja. Ni podpisal
oblastnim in mestnim odborom (poverjenikom) naročam, da to odredbo izvrše in naročnino redno pobirajo in vp’ošljejo. Zdravo! — Glavni sekretar: dr. Mr. Dhnitrijevič.
Glavna skupščina Orjune Kra-panj. 27. decembra m. 1. se je vršila letna skupščina Orjune v Krapanju. Na občnem zboru so govorili br. Medini, Maček in Tanfara. Izvoljen je bil sledeči odbor:	predsednik	br.
Jezo Tanfara, podpredsednik br. Šime Spanja, tajnikom br. Šime Go-vič. blagajnikom br. Jožo Milutin, odbornikom pa bratje Baraka, Križan n Prebanda. Polnoštevilna udeležba članstva priča, da Orjuna v naši divni Dalmaciji stalno napreduje.
Gilavna skupščina Orjune Beograd. Glavna skupščina Orjune Beograd se vrši 29. januarja in bo dnevni ned 'objavljen naknadno v »Jugoslaviji«.
Seja Štaba Izvidniškega bataljona Streljačke družine za Slovenijo
se je vršila preteklo nedeljo v Ljubljani. Vsi tunkcijonarji bataljonskega štaba so položili pred pričetkom 1. seje svečano izvidniško zakletvo zvestobe v roke br. podsaveznega komandirja J. Kostanjevca. Ob prisotnosti obeh četnih komandirjev, po katerih sta bili zastopani obe oblasti Slovenije in delegata podsaveza je
br. komandant bataljona razvil program- za 'bodoče delo in dal vsem funkcionarjem točne smernice. Uver-jeni smo, da bo s to sejo pričelo novo intenzivno delo naših izvidniških odredov in da bo to zadelo na pravilno razumevanje naše srednješolske omladine.
Za ujedinjeno Jugoslavijo. Liga za združitev vseh Jugoslovenov od Trsta do Varne je imela 18. novembra pr. leta izredno skupščino, na kateri je obravnavala vse stvari, ki se tičejo ujedinjenja vseh Jugoslove-nov v Veliko in Svobodno Jugoslavijo. Na tej skupščini je bila sprejeta resolucija, ki poziva i beogradsko i sofijsko vlado k delu za združitev Jugoslovenov in slogo med Srbi in Bolgari in ki žigosa zločinsko početje makedonstvujuščih, katerih žrtev je postal jugoslovenski general Kovačevič. V novo upravo so bili izvoljeni Mato Vučetič, Radivoje Borka-pič- Žarko Cvejič, Getov, Obov, Ivan Dimitrov in Čaudžijev.
Pozdravne brzojave br. Dimitri-
jeviču sta poslali s svojega zbora Orjuni Dubrovnik in Brimošten, ki v zadnjem času intenzivno delata za uresničenje naših velikih idealov.
»Devin«. V soboto, dne 21. januarja 1928 točno in strogo obvezno za četnike ob V28. uri zvečer.
Kronika.
IMENOVANJA SODNIKOV.
... 2e parkrat smo obravnavali prilike pri naših sodiščih ter ugotovili, da so ostala edino še sodišča čista in odtegnjena vplivom dnevne politike. Dokler ni pokazala SLS svojih Krempljev, se ni nihče upal dotikati g neodvisnosti naših sodišč. Šele ^LS |e storila ta korak in pokazala svoj vpliv najprej v malem pri stanovanjskem sodišču, nato pa dejo nadaljevala tudi pri rednih sodiščih. Imenovanje sodnega predstojnika v Radovljici je bilo p'rvi dokaz, da bodo morali ambicijozni sodniki postati Partizani in menjati svoje prepričanje po vsakokratni vladi, če bodo hoteli napredovati. Zadnje imenovanje pri višjem deželnem sodišču je 'g dokaz, da se bo ta sistem brezobzirno nadaljeval, dokler bo imela .k-J vpliva. Ne gre za osebe sodnikov, ki v takih slučajih napredujejo na škodo svojih vsaj enako-sposobnin, starejših in partizansko neomadeževanih tovarišev, grie za princip, ki ga bo treba braniti makar s silo. In ta princip se glasi: »Dnevna politika ne sme imeti nikakega vpliva na delovanje sodišč ter imenovanje in napredovanje sodnikov. Nasprotno. sodnik, ki ga priporoča katerakoli partija, bi moral biti uža-^en, bi moral odkloniti na tak način poseženo imenovanje, ker nosi tudi D^z svoje krivde pečat, da ni dosegi svojega mesta vsled svoje spolnosti, marveč le kot protežira-ec partije. Na tak način se nada-JUje sistem bivše Avstrije in je raz-Jika v tem, da so bili svoj čas favorizirani Nemci in nernčurji, da je to-
’^sv°i čas odločala narodnost, danes pa partija.
Bredseto^‘o‘5** s' Wačina'
pieaseaniKa • O. S. m naših kleri-*a!cey so poročal, ta teden obširno nasi časopisi. G. Jelačin sicer napoveduje popravek, vendar je molk JHalo predolg v očigled strašne obtožbe. Nas bi le veselilo, če bi se te £®sti izkazale kot zlobna mistifika-listov, ker g. Jelačinu se očita
_____j------ ----------------
^nane izjave slovenskih kulturnih pclavcev, ki so z njo odprli vrata Klerikalni protidržavni propagandi.
Vnua 1?17” ko so ^eški Pisatelji in p-lfllnrni delavci stopili s svojim pro-rodn m«Pna čxe.10 češkoslovaškega na-
nerhsiM n! kulturni delavci niso oglasili po vomi so bili prvi, ki so nastopili proti jugoslovenskemu nacionalnemu programu. Naš pesnik si je v tem vprašanju ohranil svo-°odno misel in se kaj Več Tudi iz najnovejšega samoslovenskega tabora okoli »Mladine« je priletelo nanj že par kamnov, ker se neče iz-3aviti za samoslovenski proferam te j^ste. Najbrže ve, da bo most preko Pečine gradil jugoslovenski harod m da bi bil padel tudi četrti slovenskih mejnikov, ako bi ga ne bile re-,‘e zarje Vidove. Zato' je naš pesnik prost one nizjkotne mržnje in Podcenjevanja vsega srbskega in
neslovenskega, k\ se tako osten-tativno kaže v naših literarnih kiro-«ln. Njegovo slovenstvo ni ogrože-n° od jugoslovenstva, ker se zave-
najzahrbtnejše dejanje proti našemu gospodarskemu parlamentu, ki ga je zagrešil v svojstvu predsednika.
Opozorilo! Dobili smo obvestilo, da se nabirajo denarni prispevki za potovanje naših dijakov v Gortini de Ampezzo, kjer se vrše dijaške zimske športne prireditve. — Vse one, ki so o tem natančneje poučeni, prosimo za informacije.
Vprašanje Južne Tirolske je pričel razmotrivati angleški list »Manchester Guardian«. Objavljenih bo vrsta člankov o razmerah v tej zemlji, ki je bila nasiloma odtrgana Avstriji. Pisec primerja položaj Tirolcev v zasedenem ozemlju z razmerami v Angliji ter ugotavlja, da tira fašistovska vlada s svojimi inkvizitorskimi odredbami narod v obup ter sistematično pripravlja na ta način vojno z nemškim narodom.
Uspeh, ki so ga dosegli Nemci s tem, je brez dvoma velik. S tem, da se prične to vprašanje 'razmotrivati v Angliji, bo dana marsikomu prilika, da spozna 2000-letno kulturo po dejanjih in ne samo po besedah. Žalostno je le, da mi do danes še nismo mogli dobiti v inozemstvu nekoga, ki bi pojasnil položaj naših bratov pod italijansko strahovlado.
Afera gen. Gajde, voditelja čeho-sl o vaških fašistov je stopila v zaključni stadij, o njej so svoječasno Pisali vsi listi. Ze takrat je bilo razvidno, da general Gajda ne spada več na svoje mesto, toda bilo je tudi jasno, da pri celi aferi igra glavno vlogo političen moment. Vse strahovite svoječasne obtožbe so bile močno pretirane, kot je dokazala razprava.
Generala so obremenile najbolj izjave gen. Snejdereka in Klesanda. proti katerim bo zahteval, kakor le izjavil na nekem fasistoivskem zborovanju sam, disciplinarno postopanje.
Na podlagi dokazov, da se je potegoval za visoko mesto v sovjetski armadi v času- ko je bilo razmerje med Cehoslovaško in Rusijo skrajno napeto t§r drugih težkih disciplinarna, da je le del trodelne zgradbe, dvigajoče se ob Adriji od' Triglava do Balkana. Preziranje drugih ni znamenje lastne visokosti, priznanje drugim ni lastno ponižanje. Ako vsakdanje borbe, razmere, politika itd. uničujejo zaklade duha, je treba, da jih branijo duševni delavci skupno — kajti duh je eden. Župančič si je tudi v tem. ohranil »svobodno krilo galeba« in če tam ob morju ni_ videl, »da bi tekla meja med sinjinami«, gotovo vidi tudi doma, kako so nepotrebne in nasilno narejene.
Njegova petdesetletnica bo odjeknila v vsem jugoslovenskem svetu in v plejadi pesnikov, ki so spremljali naš rod na njegovi najtežji poti iz sužnosti v svobodd: Vladimir Nazor, Katilinič Jeretov. Karolija, Petrovič, Pandurovč, Aleksa šan-tič. Milan Rakič, M. Bojič i. dr. — se bo svetilo njegov<; ime kot pesnika preporoda in pohoda v zarje Vidove.	j. p.
nih prestopkov, je sodišče izreklo obsodbo, s katero se mu odvzame generalski čin in se ga uvrsti med navadne prostake. Istočasno se ga, kot močno nevrasteničnega odstrani iz vojske. Njegovi dohodki se mu skrčijo za 25%.
Čehoslovaški fašisti pripravljajo demonstracije ter veliko zbirko za »Gajdov obrambni fond«! Vendar pa pojema v njihovih vrstah udarna sila ter se neprestano pojavlja cepljenje sil. Razsodba vojaškega sodišča bo gotovo pospešila pričeti razkroj.
Narn ta, sicer gotovo idealno zasnovani pokret že od početka ni bil simpatičen, vsled odkritega paktira-nja čehoslovaških fašistov z italijanskimi, kar je obsojal po večini tudi ves ostali čehoslovaški narod.
Wiener Schubert-Feier se pripravlja na Dunaju v velikanskem obsegu. Kot sodimo ko pripravah »Miin-nergesangvereina« v Celju, se namerava udeležiti tudi to društvo Schubertove proslave.
Dokler gre tukaj za zgolj kulturni nastop pevske korporacije, bomo zavzeli temu primerno stališče. Izjavljamo mu pa že sedaj, da ne bomo trpeli nikake reprezentance »zatiranih«,^ kot se naši celjski Nemci in nernčurji kaj radi predstavljajo. Sicer^ bo pesnik himne imenovanega društva gotovo obžaloval, če se uresniči zadnja kitica pesmi, zložene za nastop zbora pri Schubertovi proslavi.
General Nobile, italijanski junak severnega tečaja, očividno ne more prenesti javne obtožbe Amundsena, ki je pokazala tega heroja in ž njim vso italijansko posadko zrakoplova v dokaj čudni luči. Da dokaže, da je vendar tak junak, kot se je pokazal s svojimi predavanji vsakomur kdor ga je le hotel poslušati, pripravlja novo ekspedicijo na severni tečaj pod italijansko zastavo, ki jo hoče za vsako ceno razstaviti na skrajni točki severa, severnim medvedom v ogled. Ekspedicija bo izključno italijanska, samo — iz previdnosti bo vzel s seboj vseeno še par ruskih strokovnjakov!
Italija bi pač storila bolje, ko bi nasitila za angleške funte lačne trebuhe svojih podanikov, kot da pošilja Po svetu razkazovati svojo trobojnico. Če namerava z njo imponi-rati Ameriki, ki istočasno 'pripravlja Byrdovo ekspedicijo, se zelo moti, kajti le ta si jo je dovolj nagledala ob svoji obali na Principessi Mafaldi in gotovo nima želje videti jo v doglednem času.
Vera peša, vsled tega je oznanil v Mirni župnik na prižnici, da bo pričel hoditi od hiše do hiše ter poučeval katekizem. Tudi v gostilne bo šel m navajal svoje ovčice k pravemu življenju. Zelo lepo! Dvomimo samo, da si bo g. župnik vzel toliko časa za ta posel, obratno pa smo trdno uverjem, da bi mu ne bilo treba iskati poslušalcev po cestah, če bi učil v cerkvi katekizem in ne politiko!
Kraljevskemu paru se je rodil dne
tl’ i'ni' princ. V prestolici je zavladalo, čim je prebivalstvo za-znato za veseli dogodek v kraljevi hiši, svecanostno razpoloženje. Pred dvorom se je nabrala množica, ki je pričakovala 'oficielno razglasitev prinčevega rojstva.
Tudi v drugih mestih se je praznoval ta dan. Vsi državni uradi so prekinili z delom, raz javnih poslopij !n Privatnih hiš so zavihrale zastave in vse mesto je bilo v prazničnem razpoloženju.
Novorojeni princ kot kraljica mati sta popolnoma zdrava!
Bravo Marinkovič! Prj zadnjem kongresu DZ je podal potočilo o našem zunanjepolitičnem položaju Marinkovič osebno. I o poročilo ni bilo običajno frazarsko poročilo, kot smo jih bili vajeni do danes zlasti iz ust dr. Ninčiča. Marinkovič je govoril sicer kot diplomat z vso potrebno rezervo, kljub temu pa je jasno povedal vsem našim sosedom, da smo močna država in da v slučaju vojne ne bomo' osamljeni. Povedal je to na naslov Madžarov in naših sosedov na Balkanu, kateri je posebej še podčrtal tezo: Balkan balkanskim narodom. In to tezo je znal povdariti tako odločno, da se slišijo njegove besede kot svarilo oni velesili, ki hoče ta princip pCgaziti potom Albanije.
Prvič v Jugoslaviji moremo nacionalisti brez pridržka odobravati govor našega zunanjega ministra, prvič lahko ugotovimo, da ne zavzema tako važnega mesta samo sluzast diplomat, marveč tudi mož s trdno hrbtenico in odkrito besedo. In zato smo se oddahnili, ko smo čitali njegove besede, ki jih 'bodo morali ličite
ali nehote razumeti zlasti naši ne-prijatelji. Če bo ostal dosleden, smemo upati, da bo prišel dan, ko bo tudi v Ljubljani smela Orjuna zopet nastopati javno neglede na vse proteste SLS in fašistov. Sicer je nam precej vseeno, 6e dobimo oficijelni blagoslov ali ne, vendar pa zahteva ponos in ugled neodvisne države, da se razpustitveni odlok čimprej ukine. Odlok je bil izdan na pritisk Italije in zahtevo naših ljubih sobratov od SLS, ki pa že danes dobro vedo, da je ostal odlok le na papirju. Nam ni škodoval, trpel je pa ugled države, ki je tujcem na ljubo razpustila organizacijo najboljših in najbolj idealnih nacijonalistov. Vemo, da bi smatrala Italija našo vpostavitev kot neprijateljski akt, toda če je imel Marinkovič pogum za omenjeni svoj govor, potem ga bo imel tudi za našo vpostavitev. Je pa lahko uverjen, da smo in ostanemo) vedno enaki, da bomo slej kot prej zasledovali z vsemi močmi in žrtvami svoje cilje, pa naj bomo razpuščeni ali ne.
Državotvornost vladnih pristašev. V Sloveniji se nam ne zdi čudno, če čujemo, da je v tem ali onem kraju duhovnik s prižnice grmel proti »Sokolu« in obljubljal večno pogubljenje članom tega »brezverskega in protikatoliškega« društva. Navajeni smo tega in ne čudimo se kot smo se še čudili v času, ko je bil proti »Sokolu« ustanovljen »Orel«. Ta akt je povzročil mnogo gorja, ki se je najjasneje dokumentiralo v času Alešev Blagajev. Koliko sovraštva bi izostalo, koliko pobojev po naših gorskih vaseh, če bi ne bilo ustanovitve »Ofrla«.
»Orel« in ž njim v tesni zvezi verska nestrpnost pa nista ostala samo v Sloveniji. Pobo'ji med hrvat-skmi Sokolaši in katoliškimi Orli, katerih slednji so znali jako pobožno vihteti nož in karabinko proti svojim bratom, ki ne morejo razumeti, da bi Bog vseh ljudi mogel biti obenem i kralj poedinih klerikalnih društev (neki hrvatski list je proglasil pred letom Kristusa »Kraljem Orlova«), pričajo, da se je i v južnejših krajih naše domovine začel boj med brati, ki ni plemenski, temveč se bije na ljubo Vatikanu, ki bi z nadvlado katoličanstva v poedinih državah rad obnovil red »Patrimo-nium Petri« in »protibrezverske« au-todafeje.
Naši južni pravoslavni bratje niso mogli in ne morejo verjeti, da se v naših katoliških krajih more vršiti tak inkvizitorski duševni teror proti Sokolstvu in zakaj se marsikateri katoliški duhovnik odstrani izpred oltarja pred petjem državne himne. Splitski list »Država«, ki je radikalen organ, pa je pred dnevi prinesel članek, ki je pozneje izšel tudi v beogradskem Orjunaškem listu »Jugoslavija« v ponatisu in ki je verna slika tega, kar se pri nas v Sloveniji godi že leta in leta nekaznovano. Članek prinašamo v prevodu:
»Prejeli smo iz Grohota sledeče pismo, podpisano od najuglednejših predstavnikov mesta in članov uprave jugoslovenskega sokolskega društva in ga objavljamo' prepuščajoč odgovornost podpisanim, da se bo videlo kakšne sinove ima ta naša lepa domovina. Pismo se glasi:
Dne 17. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. Kralja je naše sokolsko društvo po blagodarenju priredilo v Sokolskem domu predstavo igre »Nade Istre«. Tej predstavi je prisostvovala učiteljica s šolsko deco. Drugi dan, t. j. v nedeljo je naš župnik Don Marin Bezič, po maši izpred oltarja jako razburjen rekel: Ne morem preiti preko dejstva, da so učiteljice odvedle našo katoliško deco včeraj v prostore brezverskega društva »Sokol«. Ukazale so deci, da morajo priti v Sokolski dom, ker bodo sicer odsotni kaznovani. Vi veste, da je sokolsko društvo od naše rimsko katoliške cerkve obsojend kot brezversko in zato vas vprašam, očetje in matere, zakaj dovolite svoji deci vstop v ta brezverski dom? Bratje katoliki, povem vam, da se v naši državi grade vojašnice, brodovi, to-
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOUŽE!
povi in ostali rnaterijal za oborože-nje in vojsko, da se pri tem trošijo milijoni in milijarde, a za našo katoliško cerkev se ne daruje niti dinarska para.« V nadaljnem govoru kritizira nepotrebno množino vojske in priprav v tem niaterijalu. Končni'' pristavi: »Ne morem uti mirno tega. da ne bi protestiral posebno pri cerkvenih oblasteh, ker so naše učiteljice odvedle deco v brezverski Sokolski dom. Bratje, ako me v bodoče ne boste poslušali, potem odpadete od svete katoliške cerkve.« Povda-ril je še, da niti ena ženska ni na svojem mestu, če je stopila v sokolske vrste, t. j. postala Sokdica.
Izguibljen raj je za človeka izgubljeno zdravje. Kolikokrat je to propadlo radi zanemarjenega kašlja ali bronhijalnega katarja. Od začetka bi se lahko pomagalo, toda čestokrat se ne ve dovolj ceniti resnost položaja in se ne uporabi to, kar bi bilo pravilno. Od mnogih zdravnikUv so priznane KAISER-JEVE PRSNE .KARAMELE s tremi jelkami kot izborne, ker ne kvarijo želodca in vedno prinesejo sigurno pomoč.
Iz Dalmacije. V okolici Splita se nahaja tovarna cementa »Adria Portland Solona«. Delavstvo te tovarne je danes po večini italijansko, kar je bilo Jugoslovenov so bili že skoro vsi odpuščeni. Fašistični duh, ki vlada med delavstvom, je skoro vsak dan prilika občutiti. Lahoni postajajo od dne do dne objestnejši in ni redek slučaj, da moramo na svoji zemlji poslušati zasmehovanje vsega, kar je nam najsvetejše. Posledice protežiranja tujcev so se že pogosto pokazale, toda naše oblasti ne ganejo s prstom, da bi v ten; oziru napravile red.
Te dni se je dogodil slučaj, ki je dovolj poučen za vsakogar, da spregleda, kam vodi taka malomarnost. Dva italijanska delavca sta med potjo domov prepevala fašistoVsko himno. Ko jih spomni eden domačinov, da v Jugoslaviji ne trpimo tega, je dobil v odgovor pod nos fašistovsko legitimacijo. Med nadaljnjim prepirom je potegnil Italijan samokres ter grozil, da ga ubije na mestu če ne miruje...
Dopis nam je poslal slovenski delavec s prošnjo, da objavimo ta slučaj v ilustracijo tamkajšnjih razmer. Prepričani pa smo, da bo imelo mnogo več uspeha, če javi take slučaje Orjuni Split, ki bo znala ukreniti korake v zaščito narodnih inte resov. V takih slučajih ne pdmaga dosti pritožba v časniku. Edino sredstvo, ki bo i&trebilo fašistov-skim izzivačem domišljijo, da so na svoji zemlji — je pest, ddčim bo vsaka intervencija neuspešna, ker se bo že našel kdo, ki bo pripravljen braniti interese obtožencev z — ra-dikalsko legitimacijo.
Poravnajte naročnino!
Naročite takol
KOLEDAR
pri upravi Orjune I Cena 10 Din.
Tuinl glasi.
Preiskave se nadaljujejo. V Trstu in drugod se hišne preiskave nadaljujejo v največjem obsegu. Poleg že naznanjenih slučajev beležijo te dni še te preiskave: pri Antoliu Iveši, pri uredniku »Istarske Riječi« Ivu Mihoviloviču, pri dr. Udoviču, pri uredniku »Malega lista« dr. Alojziju Bercetu, pri bratu dr. Alojzija
Povhe, pri katerem so nekaj dni prej priredili preiskavo.
Enako so iskali absolviranega eksportnega akademika, čigar naslova pa niso mogli dobiti. Radi tega so izdali za njim kar tiralico. Končno se je sam predstavil varnostni oblasti. Iskali so ga radi tega, ker so mislili, da Je dopisnik »Narodne-
Državni praznik v uredništvu.
»Prijatelj, danes pač ne boš prelival tinte,« me pozdravi Joža pred glavno pošto. Na Gradu je pravkar počil topovski strel. Na rami sem začutil pošteno bolečino. V našem mestu imajo namreč ljudje še vedno lepo navado, da kresnejo svojega znanca pri srečanju po rami ali hrbtu — kamor pač pade — z virtuoznostjo policijskega stražnika, ki ujame svoj plen. Za prijazni pozdrav sem se mu prav lepo zahvalil. Imel sem slabo vest in opravičeval sem se, da je pač delo tudi gotov način praznovanja narodnega praznika, naj mi ne zameri in tako dalje.
Človek nikdar ne ve, kaj mu vse lahko škoduje. Jutri je ta mož lahko minister, pa mi pred nosom odje dobro službico. Zato sem' si mislil, čim lepše se zmažeš tem boljše zate.
V uredništvu sem pokadil že peto cigareto, toda svojim mislim nisem mogel najti prave oblike, pa najsi sem še tako bulil v oblake dima. Mogoče je vzrok temu dejstvo, da gleda moja glava vedno iz dima, (gospodična Olga pravi »kot vrh palme iz megle«).
Drrr ... Nepričakovano je zapel telefon. Nepričakovano, ker sem pri-
čakoval, da so topovski streli iz Gradu napravili pri vseh uradih večjo zamudo.
»Halo!«
»Halo, da tu uredništvo!«
»Morem govoriti z gospodom urednikom?«
»Je pri aparatu!«
»A, čujte gospod urednik, objavite v Vašem listu nečuven škandal našega šefa. Pomislite! V vseh državnih uradih je danes, prosto, samo naš stari nas je pripopal na stole!«
Tako! Seda} napiši, podpiši, potem imaš kopico intervencij, nazadnje te javno justificirajo kot razbijača, v najboljšem slučaju odpove g. šef list v znak protesta.
Vse take in enake misli so se mi podile po glavi, ko pade v sobo kot bomba prijatelj-sotrudnik.
»Škandal, sramota, umazanci! Za tak dan pa ti izobesijo na državnem poslopju tako umazano cunjo! Prijatelj pojdi in oglej si jo! To mora v časopis, na vsak način.«
Moj prijatelj popade peresnik in prične škrtati s tako besnostjo, da me spreletava zona ob misli, koliko časa bi zadostoval moj pisarniški
pavšal če bi mi pomagal takole en mesec.
Predno mi je padel v sobo sem našel v oblačku košček ideje, sedaj je šlo zopet vse k vragu. In če uredim malo svoje možgane, mi zacvili sotrudnikovo pero na uho, kot bi se oglašala v visokem »c« piščeva razjarjena duša.
Končno mi vrže svoje od stavca stokrat proklete čire-čare, ki zdrknejo v koš še poprej, kot odvihra zopet na cesto kontrolirati državna poslopja in zastave!
Hvala Bogu! Krog mene je mir. Tisti lepi mir, ki ustvarja razpoloženje za delo. Zagrabim za p©ro in pričnem pisati.
Drrr...! Telefon!
Menda so me že vzeli v seznani in pričeli sistematičen napad, ker ne počivam.
Halo! Tukaj dr. I.! Čujte, vprašajte no v Vašem listu, v prvi številki in na vidnem mestu g-. X., če je smatral samo 'rojstni dan ranjkega Franc Jožefa za dovolj velik dan, da se je udeležil cerkvenih svečanosti. Ravno tak patron je še ...«
Sedaj imam dovolj! Zamera gor, zamera dol, na levo ali na desno! Nič ne napišem, pa naj porečejo nergači. da je bila zopet intervencija ali da so pomagali soirodniki. Nič ne
ga Dnevnika« iz Italije, kajti dotični se je baje večkrat podpisal za inž. Okretiča.
Pro'ti visokošolcu Lazariču, ki je bil med onimi visokošolci, ki so bili pred kratkim aretirani v Padovi radi tega, ker so peli slovenske pesmi, je sedaj vojaška oblast otvorila disciplinarno postopanje, ker je rezervni častnik. Očitajo mu jugosla-vofilstvo, poleg tega pa tudi to, da se ne strinja z oficirsko častjo, pomagati očetu doma piri poljskem delu. Ne vemo. kaj poreče k takemu vprašanju Mussolini, ki si silno prizadeva, da dvigne ravno poljedelski stan.
To je že drugi slučaj, da se uvede proti slovanskemu rezervnemu oficirju v italijanski armadi disciplinarno postopanje, radi tega, ker se dotični čuti Slovana.
Kakor znano so pred meseci vrgli iz častniške šole vse one slovanske akademike, katerim se je sploh posrečilo dobiti potrebno dovoljenje od strani prefekture za sprejem v šolo. Večini so namreč že v naprej odrekli pravico vstopa v oficirsko šol«f. Enako so bili izključeni vsi oni akademiki, ki so študirali v inozemstvu, in so morali kar čez noč domov, ker jim ni bilo doVoljeno odložiti nastop vojaške službe do konca študijev.
Tik pred novim letom pa so vrgli tudi vse slovenske vojake iz raznrh vojaških pisarn:, kjer so se doslej najbolj obnesli.
Seveda bodo italijanski listi in italijanski državniki dalje trobili o enakih pravicah in enakih dolžnostih vseh italijanskih državljanov.
Rabelj. — Nadaljnji odpusti rudarjev. Petega januarja so bili odpuščeni še nadaljnji rudarji iz rabeljskega rudnika, krivi samo namena. ustanoviti prosvetno društvo v Rablju, in sicer takrat, ko je bilo še to dovoljeno, t. j. v poletju 1927 leta. 6. novembra je bilo odpuščenih 19 rudarjev članov nameravanega prosvetnega društva. Šele sedaj v mesecu januarju pa je bilo odpuščenih pet rudarjev, ki so bili člani pripravljalnega odbora nameravanega prosvetnega diruštva, in sicer zato šele sedaj, ker so se ravnateljstvo rudnika in predvsem oblasti bale, da bi se delavstvo preveč ne razburilo iradi odpusta teh zelo priljubljenih rudarjev. Vseh 24 rudarjev je dobilo odpustnico z razlogi javne varnosti, radi tega je nemogoče, da bi kje drugje dobili zaposlitev. Sindikat, v katerem so bili vpisani kot vsi drugi rudarji, se ni hotel pobrigati za nje, ampak je še
deloval za njihovo odpustitev. Za časa dela v rudniku so odpuščeni plačevali po postavi predpisane prispevke za brezposelnost, a sedaj kljub temu ne dobivajo podpore za brezposelnost. Ker vlada na Bovškem huda zima in ker so morali Bovčani prodati svoje koze radi kozjega davka, vlada po družinah odpuščenih silna lakota in se jih po-loteva obup.
Plenitev koledarjev. Vsako slovensko publikacijo, pa bodi najne-dolžnejši reklamski listič ali pa slovensko knjigo, ki je prešla skozi strogo cenzuro prefekture in kvesture, sprejemajo razni mareŽjali orožniških postaj in pa miličarski kapoškvadri s silnim nezaupanjem. Kar na svojo roko jih plenijo, ker vedo, da'se jim ničesar ne zgodi, pa Četudi s tem zagreše kakn nepo stavno dejanje. Ob novem letu so imeli tako priliko pleniti marsikateremu trgovcu stenske koledarčke, ki jih navadno razdeljujejo svoji kli-jenteli, češ, da so slovanska nacionalistična propaganda, ker so bili sestavljeni samo v slovenskem, jeziku. Plenitve so bile izvršene pro-tipostavno, ker so pač koledarčki zasebna stvar in še ne obstoja nobena odredba, ki bi prepovedovala rabo slovenščine po hišah zasebnikov. Zaplenjeni so bili koledarji nekaterih trgovcev v Gorici (Lutman v Raštelu), Aldjzija Šorlija v Tolminu in drugim-.
3. t. m. sta se po nalogu Grazzio-iijevem oglasila v večernih urah dva miličnika v Vrhovljah pri Re-pentabru pri predsedniku tamošnje-ga društva »Tabor« in zahtevala od njega, da razpusti društvo. On je najprej zahteval, naj privedeta kakega domačina, ki ju pozna, sicer da sploh ne mara z njima debatirati. Ko se jima je to posrečilo, saj je bil eden od njih doma iz Velikega dola, sta se silno jezila, ker jima niso ponudili stole in ju pustili v temi. Ker kljub vsemu pritisku predsednik ni hdtel popustiti, sta mu začela žugati in sta hotela sama sestaviti zapisnik, s katerim se društvo razide. Nista pa mogla dobiti ne črnila ne peresa. Začela sta pretiti predsedniku in mu obetati večmesečni zapor. Ker tudi tako nista nič dosegla, sta se podala od hiše do- hiše in preplašila vse odbornike, tako da so se okoli polnoči (morali domačini pod pretnjami in grožnjami udati. Grazzioli bo seveda poročal »Popolu di Trieste« o prostovoljnem razidu kraških društev. Radovedni smo, kaj poreče k temu tržaški prefekt Fornaciari, čigar naloga je, da razpušča sldvan-
ska društva, ko vidi, da si prisvajajo to pravico razni elementi v njegovi pokrajini. Radovedni smo tudi, kaj poreče k takemu prefektu, ki deli vrhovno oblast z raznimi fašistov-skimi veljaki po deželi, sam načelnik vlade Mussolini.
Še vedno preiskave. Ne preteče dan, da ne bi bilo večje število preiskav v Trstu, v Gorici, v Puli ali na deželi. Pred par dnevi je bila preiskava na stanovanju tajnika Zadružne zveze v Trstu. dr. Alojzija Povha.
Danes so zopet v zgodnjih urah priredili preiskavo na stanovanju uradnika istega zavoda Bradaman-tju. Zaplenili so samo neko sliko Sokolov in sliko Kralja Aleksandra. Pripomnimo’, da je preteklo komaj teden dni, ko so temi gospodu priredili preiskavo na njegovem stanovanju v Stinjanu pri Puli.
Dopolavoro. Žetev Dopolavora ne gre in ne gre v klasje. Doslej se ni raznim občinskim sekcijam Dopolavora po deželi posrečila niti ena prireditev. Edini znak življenja so razni plesi, ki jih Dopolavoro prireja po deželi. Goriški deželni faši-stovski tajnik ing. Caccese je zato zamogel pokazati zborovanju političnih tajnikov v nedeljo 8. januarja samo sledeče uspehe: plačano- potovanje DopOlavoristov v Rim, katere so polovili z raznimi lažmi in pretvezami, nadalje predvajanje filma: »Sentinella della Patria« v gori-škem gledališču ter nameravano poučevanje v smučanju potom alpinskih častnikov.
Kakršnih sredstev se poslužuje Dopolavoro za vpis v njegove vrste, dokazuje najbolj drastično sledeč slučaj: predsednik čitalnice v
Ženitna ponudba.
Bogat indusirijalec v večjem kraju Slovenije se želi poročiti z gospodično staro do 30 let, neoporečene preteklosti in primernim premoženjem. Ponudbe s sliko je nasloviti po šifro ,Zvestoba', poštni predal 68, Ljubljana. Tajnost strogo zajamčena.
napišem, pa naj postane oni gospod, ki ni bil v cerkvi ali oni, ki mi je telefoniral takoj dvorni svetnik ali veliki župan.
Z delom je pri kraju. Eden pride, ko ga odpravim, mi cepneta v sobo dva druga, med tem poje telefon svoj večen drrr...
Končno obupam in grem.
Kosil sem slabo. Jeza me je kuhala celo pri jedi, kar iz zdravstvenih razlogov gotovo ni priporočljivo. Pol ure popoldanskega spanja si nisem mogel privoščiti in tako sem zanemaril pošteno prebavo še tega kar sem mukoma pogoltnil.
Popoldne sem jo mahnil v pisarno po stranskih ulicah, da bi ja ne sreča! zopet kakega javnega kritika. Pred vratmi pisarne sem začul, prav v mozeg segajoči zvonec telefona.
Naj se obrnem? Imam pretanko vest, da bi prenesel očitke, da sem zamudil kako važno sporočilo! In tako mi je zanesla usoda v roko zopet slušalo.
Halo!
Stop! To utegne*biti, če že ne zanimivo vsaj zabavno! V ušesa mi zveni sladek glasek, kot bi sedela v slušalu rajska ptičica.
Halo tam Orjuna!
Da gospodična.
Gospoda urednika bi rada.
Najsi sem še tako iskal v svojem spominu to sladko muziko se je nisem mogel spomniti. Malo slabo vest pa sem le imel, kot vsak poročen v takem slučaju.
»Govori z Vami!«
»Gospod urednik, oprostite, ampak vedno ste branili one. ki se jim dela krivica! Ali bi hoteli pomagati tudi nam?«
Au, intervencija! Pa še več jih je!
»Gospodična, kolikor bo v moji moči, samo če bom mogel, saj veste ...«
»O prav lahko! Priobčite v šem listu, da je imel U. zavod danes tudi popoldne šolo, dočim ...«
Grom in strela! Tako torej!
Končno se je spravil name še nežni spol.
Drrr ...
Zagrabim klobuk in sukno in bežim, za menoj drrrrrr in že slišim :
»Gospod urednik priobčite..*«! četudi sem že na cesti.
Od sedaj v naprej bom praznoval tudi jaz narodne praznike s počitkom ali pa — bom priobčil vse pritožbe državljanov, ki se čutijo prikrajšane v svojih pravicah in ki jim sveto ogorčenje narekuje take težk? obtožbe — toda z njihovimi ivneni-I oako v vednost vsem prizadetjp-
Vrtojbi ter štirje drugi fantje so bili po krivem obdolženi, da so pomazali vaški vodnjak z napisi proti Italiji. V prvi instanci so bili obsojeni na 1 in po! mesec zapora. Vložili so priziv. Predno se je imela vršiti prizivna razprava, je pričel vrtojbski dopolavoro obdelovati obtožence, obljubljajoč jim v slučaju vpisa v dopolavoro odvetnika ter milo obsodbo. In res so podeštat, italijanski učitelj ter italijanski odvetnik s samo navedbo vpisa dotič-nih v Dopolavorft. dosegli spreme-nitev kazni v pogojno.
Davčna krivičnost. Te dni so
imeli naši obrtniki priliko ugotoviti neenakost davčne obremenitve. Po občinah so namreč izpostavljeni davčni seznami s postavkami dohodnine. Iz teh so trgovci v raznih trgih ugotovili, da so njihovi priseljeni italijanski tovariši mnogo manj obdavčeni kot oni pri enakosti dohodkov ter da so nekateri celo iz-,puščeni iz seznamov.
Balilla. Na kake načine silijo naše ljudi, da vpišejo svoje otroke v Ba-lillo, posebno jasno kaže sledeč slučaj iz Renč. V Renčah namreč nista mogla tamkajšnji italijanski podeštat in občinski tajnik pokazati nikakih posebnih uspehov z organizacijo Ba-lille. Ob raznih svečanostih so morali italijanski učitelji loviti otroke
po vasi ter jih šiloma tlačiti v crne srajce in še so jim utekali skozi okno. Zato so se spravili orožniki na najuglednejše Renčance in iih dnevno obdelujejo, da morajo vpisati svoje otroke v Balillo.
Obračun in proračun deželnega faštajnika inž. Caccese za goriško deželo. V nedeljo S. januarja je podal deželni tajnik inž. Caccese svojimi podložnim podeželskim tajnikom. zbranim v ugrabljenem Trgovskem do'mu v Gorici, sledeče poročilo o preteklem in bodočem delovanju:	Povzamemo čisto na
kratko šolstvo:	Odpuščenih pre-
cejšnje število, premeščenih 60 slovenskih učiteljev, mnogo bo treba še čistiti; zagotavljam, da v letu 1928. ne bo več na Goriškem nobenega Italiji protivnega učitelja (či-taj nobenega pravega slovenskega učitelja). Učitelji fašisti dobe posebne doklade na plačo. Sedeži faš-jev. Vsak fašjo mora imeti svojo Casa del Fascio ; dosedaj jo imata le Go'rica v ugrabljenem Trgovskem domu ter Gradiška v hiši, odvzeti socialistom. Zadružništvo. Zadruge se morajo vpisati v fašistične organizacije ali pa izginiti. Dvorana Trgovskega doma v Gorici. Ona je b-' la ognjišče sovraštva pro ti Italiji V od sedaj naprej bo služila samo prireditvam italijanskega značaja.
or
[
po znatno znižani ceni.
Moški čevlji, črni in rjavi, amerikanske oblike Moški čevlji, črni in rjavi, šimi	oblika	.	.	.
Ženski čevlji, nizki in visoki, od 40 Din do •
Fantovski in dekliški čevlji................... •
Otroški čevlji, nizki od 10 Din	.	.	•	•	•
Nogometni čevlji, prikladni za delo,	od	40 do
t
Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu
100 Din 130 Din 100 Din 60 Din 40 Din 50 Din
je najmodernejše urejena ter izvršnje vsa tlskarnlška dela od najprlprfr-atejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Okna oprema ilnsfrir. katalogov, cenikov in I Solski ^ki za osnovne in srednje §oie reklam, listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov.	Risanke, dnevniki in beležnice,
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohorlieva ulica St. 24
2» konzor«ftj lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France štrukelj.
Unetfa in odgovarja Miroslav Matelič.
»