mm »mi tiitniBt(orocmmmuim. !zh*Ja. izvzrmSI ponđcljcVdan zjutraj. Uredništvo: t»»' v Trstu, v četrtek 11. decembra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XIIX Asiškega St 20, ± t*r pirira se ne »prej Prof. F. Peric t-naii u mesec L.,7. Za inozemstvo mesečno. _ZM pošiljal«' Joplsi naj rokopisi se ne vrača? ' -Vskarna Edinost. Tlal —~ i L 19.50, pol let* Več. — Telefon uredn. ... m uprave 11-57- EDINOST Posamezne Številke v Trstu ta okolid po 30 cest — Oglaal m računajo v ilrokosti ene kolone (72 mm.) — Ogla* trgovce* ia obrtnikov mm po 40 ceot osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L L—> ogiaai denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trato, ulica s* Frančiška Asiikcg« ftev 20. L nadstropje. — Telefe« uredništva te avavo 11-47« RESOLUCIJE sprejete na pokrajinskem zboru polit, društvo „Edinost" u Trsta dne 7. decembra 1924. Sporazum na konferenc!»BrastRab | IV. Pokrajinski zbor odločno zahteva, da vlada reši 15.M0 invaiždov, vdov in vojnih O poteku lepega in važnega pokrajinskega zborovanja političnega društva «E-dinost* v Trstu, ki se je vršilo v nedeljo dne 7. t. m., smo obširno poročali že v j »rot prošnje za penzije, kor ti vendarle ▼ torkovi številki. Danes izpopolnjujemo na- j preveč slučajih trpijo glad in pomanjkanje r ----rii. _ ---------i««« — vsled nerešeafth proboj. V tem oziru prosi zbor poaiancn WtfUiia, da zastavi vse ovo^e sile za čim hitrejšo rešitev. Zbor protestira proti neprestanemu zrn-viač^vanfa likvidiranja in izplačevanja vojne odškodnine. Protestira tudi proti načinu odmere od&aodnin, ki ima pred očmi le fiskalne interese in ne upošteva po vojni prizadetih škod t resnični vise- t___i ? __" JLL lr«VW>A Lj C£> še poročilo z objavo resolucij, ki so bile na omenjenem zboru soglasno sprejete. Iz njih odseva možatost, odločnost in vestnost, s katero naše politično društvo 06 enodušnem sodelovanju in zaciaianju celokupne naše politične organizacije širom dežele posveča svajo skrb vsem življenjskim interesom našega ljudstva. V teh resolucijah je obenem izražen tudi naš program, ki ni nikakor enostranski, temveč vikiju&uje tn obsega delo in skrb za vsestranski blagor našega naroda na tem ozenvju, upoštevajoč njegove kulturne, moralne, gospodarske in plemenske interese in koristi. Z otzirom na sedanji naš domače-pffi-tični položaj pa zadobiva posebno važnost VI. resolucija, s katero je tržaški pokrajinski zbor odločno obsodil razkolniško propagando, ki jo širijo nekateri krogi iz Gorice na največjo škodo našega ljudstva, kateremu je v sedanjih časih bolj potrebna kot nikdar prej edirnost in enotna narodna fronta za obrambo našega narodnega življenja. Ta razkolniska propraganda je vredbia tem večjega ofe«»ojaniaT ker se vrši pod istim imenom « Edinost*, ki je izključna laal nestrankarske in narodne politične organizacije političnega društva «Edinost v v Trstu, Zahteva, da needi-njaska * Edinost* v Gorici odloži to iaie. sodo nacrjonalnega premoženja«. Dr. Nin« 1» deleča). nr^TT.«.^ . XT . . svrho omejitve prodaie orožja in strogega BENETKE. 10. (Izv.) Na posredovanje ^^^ oni£ ki bi nosili orožje ne- jugoslovenskega zunanjega ministra je bil ^ravičeno. Francija, je nadaljeval Her- včera| dosežen popoln sporazum v vsehjrio< ^ ščRila yse onC) ki bodo ^kali glavnih vprašanjih, glede katerih se dele- in ^IvČk* s poštenim delom gaciji nista mogli še: sporazumeti kljub | na tleh; nikakor pa ne bo tr- temu, daniso bile razlike velike. Dr. Nin- j j da ^ ruvajo ^ ob^oječim čič in člani jugoslavenske delegacije ter ---®L_i/----------il_„L 11—_7______ italijanski poslanik v Beogradu gen. Bo- kosti. Zbor opozarja tudi na krivico, ki se pesv^roča cdškodovancem s tem, da se jim odškodnina izplačuje v obligacijah, ker so odškodoranci Jufijske Krajine, ki pripadajo po veliki večini stana malega kmeta in malega obrtnika, skoro v vseh primerih priženi obligacije takoj prodati, kar pomeni za nje efektivno 20% zgubo. Zbor zato poziva vlado, da s pospešenim poslovanjem likvidira in nakaže odškodnino v resnični visokosti prave Škode, pri čeirer naj se zguba, izvirajoča iz pcrocSaje obligacij, nadomesti s primerno dobrohotno odmero. Zbor nadalje poziva da reši s prksern&Hn zakonskimi ukrepi vprašanje optastav, ki rac odškodnine optaolaci tudi splofefi . ________ __________ w ,___£oap*>d&rstvo prizadeiJb krajev. Z v&hzž je torej obenem tudi zahteva ^Tajelemei^ j odredbami v keris* te kategorije vojnih tarnejše politične morale. ošfcodovsmeev ?e treba teJ&» v mteresu Z zadoščenjem moramo končno podčr- i P«saiaezn?h krajev, kofihar ta<£ države tati priporočilo na naslov odbora, naj s*2^- preprečil, da fe morala razaa ko-tecneHito prouči mladinsko gibanje v Ju- ristaa podjetja prenehati z obratovanjem, •lirski Krajini ter posveti mladini največjo j V. pažnjo. Vprašanje, ki je bilo našemu po- Prtriemorlri zbor poziva naš narod, naj Jitičnemu vodstvu vedno na srcu, je bilo z M u&e gospedarabe krizo, ki tako jasno m nedvoumno formulirajo, ka ^ tla«, varinje x matsrijafeimi dobrina kor resolucije, je biio ludi to velevažno ^ pjj^ ac tesaeie priporočilo enoiglasno sprejeto. (oprime aadružne ideje' in da oe poslužuje V naslednjem podajamo točno in po- j fe mirih zacknžmh, gospodarskih in denar-polno besedilo sklenjenih resolucij: gj^ zavodov, lri so vodpeesi po eeožeh našr^i I. ! sam^anja. Naše gospodarska organizacija Politične društvo «Edini>st^, pokrajinska naj »e * lastiao »erilao i«ko. organizacija za tržaško pokrajino, ugotav- Posebno priporočamo našim ljudem, da lja, da se jezikovne pravice našega nareda prifcranke vlagajo le pri naaah trdnih v Italiji gazžfo na vseh poljih državne uprave^ kar pomeni ne samo žaljenje in prikrajšanje naših elementarnih pravic, temveč tudi občutno gmotno škodo, v sled zadrugah. VI. Prisotni obsojajo najstrožje grde napade ro»tikandidat Kosta Markovič je dobil le 32 glasov in bo sedaj kandidiral na posebni listi. 7 udi v samem Beogradu je velika opasnost za Davidovića, ker niti tu m Izključeno, da bodo njegovi pristaši nastop i H deljeno. SKOPLJE, 10. Včeraj se je vršila seja glavnega odbora džemijetske stranke Fe-rad bega Drage, ki je sklenil izključiti iz stranke Kenana Zijo in DeraJo, ker kooperira ta z narodnim blokona Kenan Zija in Deraia snujeta sedaj lastno stranko, ki ima mnogo izgledov za uspeh . Roziira o knn&si v francoski zbornici SocajaSsti prod kom— i-tirnim nasiljem — Zakonski načrt o omejitvi prodaje orodja — Stroge kazni za neupravičeno nošnjo orožja PARIZ, 10. Na današnji seji poslanske zbornice je predfc&ft komunistični poslanec Laffoote interpelacijo glede represivne politike v4ade. Lalfonte je izjavil, da taka politika nasprotuje principom, na katerih sloni sedanja levičarska vlada. Očifta HercMovi vladi, da se prati komunistom poslužuje najbolj reakcijonarnih policijskih metod. Svoj govor zaključuje Laffonte t ako-le: Ali hoćete slediti v svoji politiki MiHerandtt m nacionalnemu bloku? Socialistični poslanec Compere More! izjavlja, da se napredovanje in nazadovanje komunistov tx»čno nadzoruje ter zatrjuje, da v tem oziru ne obstoja nikaka nevarnost; pripominja, da izgublja komunizem dan za dnevom na pristaših, kar nam posebno jasno dokazujejo volitve v Nemčiji. Komunizem, pravi Compčre, se ni še ukoreninfl v Parisu, a kljub temu izrablja dobro vero socialističnih bralcev lista «Humanite», ki je prešel v službo komunizma. Ta nastopa tod Čaaa do časa z največjim nasiljem, ker hoče dokazati, da je še pri življenju. Sklepoma pravi govornik, da se bo komunizem odcepil od socijaJistične stranke, ako bo nastopila vđaaa proti njemu <9 silo. Nato prevzame besedo ministrski predsednik Herriot ter izjavlja, da bo vlada vsekdar branila republiko m republikanski režim pred prevratnima elementi. Herriot pravi, da vlada sicer dovoljuje slehernemu razvijanje I notnih idej, ne more pa in noče trpeti v notranjo««! (fciave nasilij, ki jih izvajajo komunioM, Obstoji meja, pravi govornik, ki je ne bomo dopustili, da se prekorači: je to spoštovanje človeškega živ-*enjn. SocijalbtiČne teorije, tudi najskrajnejše, morajo predvsem postaviti aa prvo mesto spoštovanje človeškega iutjmja in tega mora »hiti tudi država. S sledečimi besedami se obrne Herriot k komunistom: Vi se niti ne znvmdale škode, ki ia delate FrancgL Zaktavam, da prenehate s drža-raim zakonom in republikanskemu režimu. Francoski vtisi prončun Medtem ko so vse večje države z\aša!e vojni proračun, je Francija znižala vojne izdatke PARIZ, 10. Danes je zbornica razpravljala o vojnem proračunu. Minister Nollet je imel govor, -v katerem je naglašal, da Francija nikakor ne smatra vojne za državno rokodelstvo in da je višina vojnega predračuna tako odmerjena, kakor veleva Enančni položaj dežele in davčna zmožnost državljanov. Nato je opozarjal minister, da iso skoro vse države zvišale vojni proračun; tako so n. pr. Zedinjene države pomnožile vojne izdatke za 70 procentov, Japonska za 18 procentov, Nizozemska za 38 procentov. Tudi Anglija ni znižala svojih izdatkocv, medtem ko je Francija, ki se jo obdolžuje militarizma, znižala vojne izdatke. Zaupnica francatki vladi PARIZ, 10. Zbornica je odobrila s 319 glasovi proti 29 naslednji dnevni red, ki ga je predlo«! poslanec Capa I« in ki odobrava vladno politiko: Zbornica je trdno odločena, da- zasleduje politiko republikanske socijalne akcije. Nikakor ne ba dopustila, da komtpr omi tirajo isto sistematična naisiija, ki jih uprizarjajo nasprotniki republike. Pre tOtnI um prsti delajo in * j»n]8 zbornica Gornja zbornica odobrila odgovor na prest ohii govor LONDON, 10. Včeraj se je vršila običajna ceremonija ob priliki prestioJnega govora. Slavnost je toliko bolj uspela, ker jo bilo vreme naravnost krasno. Kralj in kraljica sta se odpeljala iz Buckingharr, Palače proti Westminstru v kotčiji, ki jo je vleklo 8 konj; dvorniki so se peljali v posebnih kočijah pred kraljevsko. Prebivalstvo je z navdušenjem pozdravljalo kralja, ki je nosH posebni kraljevski plašč. V zbornici lordov je kralj prečita! pre-s&oiVii govor v navzočnosti lordov in poslancev. Govor omenja takoj v začetku egiptovska vprašanje in graja politiko Zaghiiove vlade, ki je privedla do umora sirdarja Lee Stack-a. OdnoŠajt med Anglijo in Rt*a£ja naj bi ostali prisrčni kljub temu, da angleška v^ada ne more pristati na pogodbo, ki je bila sklenjena med Rusijo in Anglijo za Časa MacDonaldove Vilade. Sedanja vlada ni imela še dovolj časa, da bi proučila ženevski protokol in se ni mogla še posvetovati z domini jeni. V govoru je nadalje rečeno, da bo vlada stoijank pri Larache-u smo izgubili nekoliko legijonarjev in domačih viajakov. V bližini Aubetra je padlo na tla letalo in je zgorelo. Kapetan pilot je zgubil življenje, poročnik opazovalec pa je težka ranjen. _ Hainisch zopet predsednik avstrijske republike DUNAJ, 10. Včeraj sta se sestali k skupni seji obe zbornici narodnega predstavništva, narodni svet in zvezni svet, da izvolita novega zveznega predsednika. Dosedanji zvezni predsednik dr. Mihael Haimsch je bil zopet izvoljen. Dr. Hainisch, ki je bil edini kandidat, je dobil vse glasove krščanskih socijalcev in velenemcev. Oddan je bil 201 glas, od katerih je bilo 90 praznih. Prazne glasovnice so oddali socijalni dcm&kraU. Dr. Hainisch je bil torej izvoljen s 111 glasovi. Eno uro kasneje je sprejel novoizvoljeni predsednik v avdijenci celokupno ministrstvo. ¥&Biv svetovne volne fia šolsko vzgojo Izbruh svetovnega klanja je mahoma premaknil nravne vrednote človeške družbe, kakor ljubezen do bližnjega in domovine, stremljenje k notranji izpopolnitvi človeka, stremljenje k vi^i kulturi, vse te vrednote so zadobile drugačne ob'ike, zakaj vsepsvsod je stal v ospredju «so vraž-nik», ki ga je bilo treba umoriti, pokončati, zasužnjiti. Dobro nam je še v spominu, kako se je v prvih vojnih letih iz državnega središča ven narekovalo nasilno kovanje javnega mnenja. Časopisje, cerkev, šola vse se je moralo vpreči v veliki krvavi vojni voz, da se v ljudstvu vzdrži živ «sveti ogenj* proti sovražniku. In tako se je strup sovraštva, narodne nestrpnosti in drugih takšnih socialnih nečednosti z ukazi zajede! tudi v vzgojeva-Iišča, v ljudske, srednje in viseke šole. Kako pogubno je moralo to vplivati na nravni razvoj učečega se naraščaja! In če se evropski naredi že po šestem mirovnem letu ne morejo umiriti, ampak so še vedno razpoloženi reševati vsako tudi najmanjše politično in socialno vprašanje z nasilji, čemer nam pričajo vsakdanji dogodki, a ne gre to pripisati v velikem delu zgreše-T nravni vzgoji, ki so jo narekovali *vojt mogotci. Gabi se človeku, ko vzame v rok !:ak'no Šolsko knjigo izza vojnih časov, 1 je bila spisana po ukazih od zgoraj. Koliko neokusnoga, smešnega saruoporeliče-vanja, koliko besed sovraštva proti sovražnim narodom. Posebno Nemci so v tem pogledu prednjačili. Čim dalje je trajala 'vojna m čim bolj so se začele kazati materialne posledice svetovnega kianja, tembolj je začelo dozorevati spcoianje, da je zastrupijevanje nravne vzgoje hudičevo delo, ki mora upremastiti toliko zmagovalce kakor premagance. Nezdravi izrastki vojnih ča^ov so začeli kazati sadc/ve proti koncu vojne, ko- so nastajali veliki punti in silovite revolucije, ki so črez noč uničile tri velika cesarstva, predložila zbornici pogodbo z Nemčijo in pa pogodbo glede cdstopa Jubalanda Ita-1 da tur:kega niti ne omenimo. lir. Glede odnaša je v z domini joni pravi BaMwinova vlada, da mera prrti do* popolnega sodelovanja med dominiioni in Anglijo. Vlada bo zopet prediažila zbornici zakonski načrt glede predmetnih carinskih tariferv. Vlada bo dalje posvetila posebno pažnjo 'vprašanju brezposelnosti in stanovanjski krizi. Zgradi se morsko oporišče v Singapore. Takoj po prečit a mu gotvora se je pričela razprava. Mac Dona ld je izjavil, da bodo laburisti staviK dva predloga in sicer glede zunanje peditrke vlade napram Rusiji in Egiptu ter glede stanovanjske krize. Po MacDonaldovem mnenju je pre-stolni govor suhoparen. Kako naj ostanejo odnošaji med konservatmuo* vlado in Rusijo prisrčni, ko pa so konservativci za časa volitev slikati Rusijo! kot barbarsko in krvoločno deželo? Lioyd George je zahteval, naj se vlada takoj loti ureditve medzavezniških dolgov, češ da mora danes Anglija plačevati ogrotfnne obresti Ameriki, medtem ko njej zavezniki ničetsar ne plačajo. Baklwin je obljubil, da se bo vršila po povratku Chamberlaina iz Rima razprava o zunanji politiki. LONDON, 10. V zbornici lordov je bila razprava o prestolnem gonroru. Ualdane, vodja laburistov, je odobraval energični nastop vlade proti Egiptu. Dalje je nastopil tudi lord Curzon. Končno je bij odobren odgovor na prestolni govor. JU01M m hutcilHod« Sovjetske Mllmisko reoriMko MOSKVA, 10. Agencija Rosta javlja, da je poistal en član izvršilnega odbora Sovjetske mo4davanske republike žrtev atentata v bližini Dnjestra na demarSa-ctjski črti med Romunijo in ZSSR. Uvedena je bila preiskava. imel hmzBffl odsek Hennk v Koroto Uporniki atAikijtju a uspehom MADRID, 10. Direktorij sporoča, da «1 španske čete izpraznile odsek Mezerak v coni Larache. MADRID, 10. Uradno poročilo pravi: V vzhodni coni to uporniki napadn po* Pri izprasajevanju po- Toda tudi 00 voini je ostalo še mnogo izrastkov, ki f.o kvarili in še vedno kvarijo nravno vzgojo mladine. Vendar pa gre v tem oziru sedaj na borlje. Vedno bolj prihajajo visoka naučna oblastva do spoznanja, da je treba nravno -vzgojo očistiti nezdrave vojne navlake. Amerikanska Carnegieva ustanova za mednarodno pomirjanje je izvedla statistiko o šolskih knjigah v Evropi, v kolikor morejo1 te vplivati na razvoj mednarodnega sporazumljenja. Izšla je knjiga: «En-quete sur les Livres Scolaires d'apre9 Guerre, Pariš, Centre Europeen de Ia Do-tation Carnegie, 1923,» Vpojrtevale so se za sedaj samo osnovne in srednje šole v teh deželah: Franciji, Nemčiji, Angliji, Italiji, Belgiji, Avstii,i in Bolgariji. Za vsako deželo je bif določen po en strokovnjak, ki je moral pregledati čim največje število šolskih knjig. Posnetek teh raziskovanj jc sestavil dr. Prnd-homaneaux, tajnik evropskega oddelka Camegieve usLanove. Izid raziskovanja ni razveseljiv. Mnoge šolske knjige ®o polne nestrpnega šovinizma in frazenske samohvale. Ne manjka pa tudi dostojnih knjig, tako da se more reči, da tvorijo slabe knjige manjšino. Vendar pa so nekatere izmed njih dosegle zelo visoko naklado. O Franciji in Angliji je priredil omenjeni tajnik poročilo. Njegovo delo je nepristransko in priča o njegovem idealnem r&-datjubju. Brez nikakega prikrivanja ne olepšav razkriva napake svojega naroda, iz česar vre želja, da bi se francoski narod odvrnil od šovinističnih pretiravanj. Navaja mnogo citatov iz francoskih in belgijskih knjig, iz katerih je razvidno, na kakšna stranpot* je zašla nravna vzgoja mhufine. Otrokom se vtepn v glavo, naj ne pozabijo vojnih strahot, ki so seveda naslikane v strašnih obHkah. Posebno mnogo se govori o «barbantvu> Nemcev m to v najgrši luči. V vseh teh knjigah se opeva poštenje, zvestoba, vebkodušje lastnega naroda, na drugi strani pa je sama za-vratooet. grozovitost, podlost, nasilnost, škodoželjnost itd. Najhujše zmerianje «šopa vsebuje neka šobna knjiga, kista jo spisala dva belgijska pedagoga, in taicer ravnatelja Mirqucta iif profesorja Pergamenija. To knjigo je nagradila 1. 1920, kraljeva belgijska akademija. Med francoskim učitelj stvora pa se je Že pojavil odpor proti takšnim izrastkom lil nekateri, zahtevajo cek>, da bi se zgodovinski pouk sploh iztisnil iz ljudske osnovne šole. Sicer pa pripominja dr. Prudhom-meaux, da bi to ne pomagalo begveka-j, ker morejo otroci iz časopisov, pogovorov v družini in v kinematografu zvedeti in videti še Hujše stvari. Otrok ima sicer pravico, da zve resnico, vendar pa ne sme šola propovedovati sovraštvo. Neki člen nemške ustave predpisuje, da boda pouk usmerjen k spravi jrvosti med narodi. Toda to lepo načelo se v Nemčiji ne izvaja. Večina nemških šolskih oblaste v ni ničesar napravila v tem pogledu. Zaradi gospodarske krize so v Nemčiji v rabi še knjige iz vojnih in predvojnih ča-sov. Mnogi založniki so nekatere teh knjig ponatisnili brez premembe. Te knjige so pisane še v duhu prejšnje vojaške monarhije. Največ prostora je posvečeno praznemu. poveličevanju hohenzollernske hiše in vojni slavi, medtem ko se kulturne prido1-Jbitve in gospodarski napredek nemškega ljudstva skoraj popolnoma prezirajo. Sve-__,____ , tovna vojna se predstavlja v okviru urad-j strožjo cenzuro pri dovoljevanju šolskih ne propagande. Vso krivdo nosi sovražnik J knjig, vpeljejo naj se posvetovanja stari-Vojna s podmorskimi čolni in metanje šev in končno, naj .se I>ruštvo narodov za-bomb na London s Zeppeiinov se opisuje nima za vzgojna načela v vseh deželah temu, da prevladuje v Nemčiji ie vedno šovinizem, ne manjka tudi tam miroljubnih rodoljubov zlasti med učiteljstvom, ki streme za temeljito izpremembo v nravni vzgoji nemške mladine, V italijanskih knjigah ni opaiziti cmega zmerjanja in preziranja «sovražnikov». Seveda tudi v njih je polno običajnega sovražnega frazerstva. Posebno se naglasa v italijanskih knjigah, da je Italija premalo dobila za svojo udeležbo pri vojni in da so jo opeharili za Dalmacijo. Seveda niti sledu o tem, da se je z anektiranjem tujerodnih narodov napravila, sila narodnostnemu načelo. J Angleške knjige so vse drugačne. Pri obravnavanju vojnih dogodkov so angleški pedagogi zelo previdni m vzdržni. 1 zadnjem času se je pojavila zahteva, da se mora gojiti tudi zgodovina tujih narodov in dežel. Posebno se govori o l>ruštvu narodov. V uradnih šolskih predpisih se nahaja ta-le stavek: «Otroke je treba učiti, da «mo- dolžni spoštovanje drugim narodom, s katerimi so bili aH so Angleži v katerihkoli odnošajih, bodisi da so to sovražniki ali zavezniki.« Dr, Prudhommeaux predlaga, kaj naj se napravi, da se razmere zboljšajo. Zahteva i _________* J _____lo b-iVi v obširnih berilih, ki pojejo slavo «juna-kom» onih dejanj. Ko se govori o porazu, tedaj se omenja kajpak oni znameniti «su-nek z bcdalom od zadaj», tudi se govori o članicah Vsekakor je takšna statistika zelo- poučna za vzgoje slov ce in učitelje. Spoznavanje lastnih napak je prvi korak k zbolj- republiki na zelo žaljiv način. V nekaterih šanju. Sicer pa je vzgoja mladine tako knjigah nahajamo celo hujskanje na re- važna za narode in človeštvo sploh, da je vanšno vojno, vendar pa so nemške šolske popolnoma na mesitu, če se tudi načela oblastni je veči del takih knjig na pritisk nrarvne vzgoje promatrajo z mednarodnega levičarskega časopisja odstranili. Vkljub torej širokega splošnega stališča._ NEUNE VESTI ,Ls Frontisra" o prerodi nsžlfi dramski prestav *La Fronliera* piše v svoji zadnji številki: «V zadnji številki našega lista smo — žal, da edini med vsemi listi (italijanskimi) v pokrajini — prinesli vest o čudni prepovedi slovanskih predstav ter smo to vest pospremili s kratkim a dolžnim komentarjem. To se je zgodilo v pondeljek. V četrtek pa ie prefektura obvestila prizadeta društva, da se je dekret umaknil in da se pridržuje oblastvom pravica cenzure besedila predstav. Dočim nas veseli, da. se je umaknil dekret, o katerem bi se dalo mnogo razpravljati in ki ga je zadela ista useda, kakor naredbi o dvojezičnosti listov, dvomimo odkrito, ali je pri vodilnih čmiteljih naše politike razumevanje za tisto, kar raj bo modra obmejna politika in obenem politika onega zbliževanja z Jugoslavijo, za katero sc se vendar doprinesle tolike žrtve! Nočemo tu razpravljati dalje v tem pogledu, ker nam prostor ne dopušča in ker borno mogli pozneje boliše govoriti. Pripominjamo samo, da je tudi obveza cenzure skrajno ,neumastna, kajti: ne iz svobodnega izražanja njih slovanske individualnosti, temveč iz nepre ne z državnim zakonom ne z resničnimi koristmi drža've. Ako bomo zadovoljni mi, bodo pouninjeni tudi onkraj meje! Va fuori d'Italia!.*. Pod takim grome čim naslovom pripoveduje «11 Popolo di Trieste» v nekem do*-pisu iz Kopra, kako je pred časom neka modra vladna odredba že hotela «gospoda Ah tika, Milka in Josipa«, poslati črez mejo, ker sta jugoslovenska državljana. Oče Ahtik, ki biva sedaj s svojim sinom v Lazaretu, da je vodil «Posojilnico« nesrečnega spomina ter da je v vsem okolišu Cezarjev, Pobegom in Bertokov razglašal besedo, ki je prihajala iz Ljubljane in Bel-grada. Pozvali da so ju in obljubila da sta, da se bosta vzdrževala vsake propagande proti Italiji- Sedaj pa je « Popolo di Trie-ste» doznal od povsem zanesljivih oseb, da gori imenovana gospoda z veliko previdnostjo nadaljujeta svo^o nesrečno pr.o<-pagando proti Italiji. In «Popolo» vprašuje: čemu se čaka še, zaka? ju ne pošljejo «aJ karo« paeselio»? Hitro — hitro naj se zgodi to! « «Popolo» je tudi tu ostal zvest svoji stari in ko modni metoda: obtožuje glasno, madči pa o konkretnih diokazih, ki bi podkrepili njegovo obtežbo. Zakaj ne govori staneta omejevanja bode mogli agitatorji j v čcm ^ obstoji tista propaganda pritegovati elemente k tistemu ireden-j ob^h Aktikov proti Italiji? Vsak razsoden Poudariti moramo, --------- ------------ —------ — -----jsoin noč in dan pazijo nad dejanjem in ---T - , _ italijanske sirani tako treznega, razum- h . vsaketfa skrvenskega človeka, s krampliu hudizha poklenska, u tem kir ___:_______-J______ _____1___I ' 6 . . ■ . . __nmlm ntwjfwft CVetO ščini. Čestitamo «Popotfa» na taki — klijenteli! Plemenita srca Pred nekoliko dnevi smo javili, kako naie vasi skrbijo in naravnost tekmujejo med seboj v nabiranju živil za ubožne učence šentjakobske šole. Včeraj so vasi: Divača, Naklo, Motovun, Škocjan, Gorenje, Brcstovica, Betanje zopet pokazale plemenitost srca m poslale na zasebno šolo pri Sv. Jakobu 7© kg fižola, 50 kg testenine, 20 kg make, 12 kviniakrv krompirja, 100 kg repe, 5 kg ječmena in % slanine; dalje vas Črni kal 170 kg krompirja, 30 kg fižola in neimenovani so darovali 28 lir. Vsem plemenitim dobrotnikom iskrena hvala! Bog povrni sioternol — *Šol. društvo». Iz urah ptill flruJtvo „MtoosT v Trsti L AL, - Nabrežina: Ako hočete biti poučeni v katero kategorijo spada Vaša bolezen, oz. poškodba in koliko vojne (pokojnine Vam pripadal naročite pri npravništvu »Edinosti* številke »Edinosti« od 18., 21 „ 25. in 28. septembra, kjer boste našli vse zaieljene podatke. _ Tajništvo. K 14-stoletniti tfctsnka triiike U koprske škffije Žnpoiški izpit v Kopra let« 1755. Tega leta je bila izpratznjena župnija sv. Florijana v Kubedu, ker je dotedanji župnik Tomaž Urbina dobil drogo ' župnijo. Napovedan je bil dan izpita, ki se je vršil v dvorani škofijske palače v Kopru, došK so izpraševalci: trije kanoniki stolnega ka-pitel^a koprskega ter župnika iz Kosta-bone in Kerkavc; ta dva kakor izpraševalca za ilirski (slovenski) jezik. Na izpit •sta se prijavila Matija Zupin, kapelan ku-rat iz Trajana, rodom iz te kuracije, in Anton Palcich, mansijoinar-kurat (stolni vikar bi rekli danes) pri škofijski stalnici v Kopru, rodom iz Sočerge. Obad/a sta prosila za župnijo Kubed. Izpraševalci so jima dali par praktičnih vprašanj iz mo-raJnega in pastoralnega ibogcslovja. Morala sta tudi izdelati kratico pridigo v ilirskem (skuvenskein) jeziku na podlagi evangeljskih besed: «Ko je Jezus zagledal mefsio« se je zjokal nad njfan*. Ti dve pridigi sta se ohranili v izvirniku. Podamo ju tu, da bodo* čitatelji videli, kako so pred 170 leti govorili v Tin jamu in Sočergi. 1) Videns Jesu« civitatean flevit super illam, — De Cristus Sjn Boshj ie persou iiskat inu izrvelizat kar ie agublenu bilu., na tem nei zuihlat, dokler veni t iesus quaerere et sailvum facere quod perierat. Nei sparou terplenia, nei sparou muie do-pernasou je miracule, je hodili is eniga mesta u tu drugu, is ene dese le u to drugo samo de bi doperneseu volo svodga ozheta. Kadar pak je vidšu te iodi terclovratne, de netso hode H. dopernest niegoviga svetiga povejla, se ie spokou. Aii od kod pride, o moi dodbrutlivi lesu«, de daaiasgne dan ste vi tulikain jokau, dokler usi volno in s vesselon TI_ I*. v • • - i* 1" 1 *_ j. je sklenil, da se prepriča o resničnosti Pt^n-nacchiattijevih namigavanj. Popoldne je šel mirno Sn'icheve trgovine, a tedaj ni našel Driolijeve. Toda pozneje, ko se je okoli 19. ure zopet vrniL je bila njegova soproga v trgovini. StopH je notri ter jo vprašal, kaj počenja tam. Mesto odgovora pa sta se žena in tudi Sulich nekam -zbadljivo nasmehnila. Tedaj ga je 1/ubosumnost popolnoma obvladala; v slepi jezi je potegnil revolver ter oddal več strelov proti ženi in Sulichu. Drioli je med drugim tudi priznal, da se v zadnjem času nista dobro razumela z ženo, vendar pa da ni prišlo do očitnega spora med njima. Stanje Driolijeve in Sulicha se ie znatno zboljsalo m ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ženska -Okrevala v kakih 10 !^mo cnvigne, pustimo svaco zJo, umora. — Umrl v šoli tekom pouka. V večerni šoli za rokodelce v uliic Mazzini je sinoči okoli 20. ure nenadoma postalo slabo 16-letnemu kovaškemu vajencu Marku Gabrovič, stanujo-čemu pri Sv. Ivanu - Vrdela št. 710. Učitelj je Gabroviča poklical pred tablo, da bi ga izprašal. Nenadoma je dečko pobledel, izbufil oči ter se zgrudil; obležal je nezavesten. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki pa ni mogel storiti nič drugega kot ugotoviti, da ie deček že mrtev; »adela ie srčna kap. Oblastveni organi, ki »o pozneje dospeli na lice mesta, so dali prepeljati truplo v mrtvašnico mestne bolnišnice. Nesrečni deoek je bolehal na srčni hibi, radi katere je imela rešilna postaja že večkrat opraviti z njim. To pot ga je bolezen ugonobila. Dogodek je napravil na učence gioboK utis. — Nevaren padec z avtomobila, 4«-letni težak Julij Tolfoli, stanujoč v ulici S. Filippo Št. 6, se je sinoči peljal na tovornem avtomobilu iz proste luke V. E. III. Radi močnega tresena avtomobila je mož, ki je bil precej vinjen, nenadoma močno onnahnil, izgubil ravnotežje ter padel z avtomobila. Pri padcu je tako močno udaril z glavo ob kame-niti tlak, da si je nevarno pretresel možgane. Ponesrečenec e bil z istim avtomobilom prepeljan v mestno bolnišico. . _ Človeški plod med smetmi. Vratanca hiše št 38 v ul. S. Francesco št. 37, ^e n-^la včeraj v zaboju za. smeti na dvorišču omenjene hiše velik omot. Ko ga je odvila, je prišlo na dan trupelce novorojenčka. Sodna komisija je dognala, da gre za 7 mesecev star človeški plod.___ p»ovo, pač pa je ona njega zlostavljala in trpinčil. Istotako ni res, da je noč pred dogodkom rogovilil z brivno blitvo. Omeni! je tudi, da je bila Delpinova svoj čas v Egiptu ter da je imela tam 1'ubavno razmerje z nekim Grkom. Na te besede je priča Delpin vzrojiia ter pripomnila: a to trdovratno tali. Priča Irma Mohorovac, sestra Delpinove, je pričala zoper obtoženca; padla ie v.-čkrat v protislov'a, zato jo ie predsednik, nvidevši, da yi njeno duševno stanje ne dovoljuje pričrti, obiektivno odslovil. Razorava se nadaljuje. dane možnosti za to, še iskaloi tam zi&aj vsakdanjega kruha. In glejte: vsem tem našim 'sodržavljanom italijanskega plemena se ne skrivi niti en sam las^zato, ker govorijo med seboerkane». Pa to nič ne de, glavno je, da ee niso dali vloviti. Danes pa, ko je «Adriatica» v propadu — banka, ki nima nobenega stika z našimi voditelji in obratno; danes pa bi hoteli ti gospodje vso krivdo na nesreči zadruge naprtiti tistim, pred katerimi jih je strah 1 Bojijo se, ker bodo morali odgovarjati Škodljivo za svoje pogubno delovanje. — Garjeve ovce hočejo zdraviti — zdrave. Ker pa vemo, da garjeva ovca spada na pusto "gmajno, hočemo tudi mi poslati tiste proroke V- na gmajno. Mi smo jih že izpljunili! Ne bi rabili te odurne besede, ustreženo, ko bi nam naša osrednja društvena organizacija v Trstu priskočila na pomoč s pojasnili glede ustanovitve društva. Posebno je to potrebno sedaj, ko tako kriče v svet «Mali lis>t» in pa «Gor. Straža* in podirata, kar se je le-ta in leta zidalo. Najbolj pa je žalostno, da tako napadata g. dr. Wi1fana. In čemu neki? Saj so še pred nekaj leti bili vse drugačnih misli. To se pravi, vsaj kazali sot se kot takef Ali kolikor hočejo naj kričijo in zavajajo ljudstvo še bolj v temo, kot je bilo do sedaj, slovensko ljudstvo se bo vendar zavedalo, kdo je bil njegov zvesti, odločni in ljubeči branitelj in voditelj v teh tako kritičnih časih. Naj ga kolikor hočejo grdijo pred nami: mi mu boimo odprlo in glasno pred svetom izrekali naše neomejeno zaupanje. Sicer pa menda je večina teh rovarjev še iz predvojne šole! Samo da sedaj vidijo črno, kar je bilo prej beio. Ali naj vedo vsi oni, ki to uganjajo, da sami sebi jamo kopljejo! Vesti z Goriškega Uredništvo in uprava «Edinosti» v Gorici sc nahajata v ul. Carducci št. 7, I. nadstr. Uradne ure od 10.—12. in od 13.—14. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V GORICI Za nedeljsko- predstavo Cankarjevega «Pohujšanja« vlada vi Gorici veliko zanimanje. Kako tudi ne, saj zadostuje samo ime našega ve'ikega pisatelja, da občinstvo nap-clni dvorano do zadnjega kotička. Zato ni čudno, da fe povpraševanje po vstopnicah zelo živahno. Da se pa odvrne naval pri večerni blagajni, naj si vsakdo preskrbi vstopnico v predprodaji v Nar. knjigarni, ul. Carducci 7. OkoJičanom zadostuje, da si potom dopisnice zasigurajo prostor. — Vodstvo gledališča se trudi, da bo ta slavnostna prireditev najdostoj-neje podana ter se ne straši truda, ne stroškov, samo da bo pripravilo- cenjenemu občinstvu čim večji umetniški užitek. — Vse vloge so v zanesljivih rokah. V glavni -vlogi nastopi naš gost g. Terčič. Ja-cinta bo gdč. Mervičeva. V večjih vlogah nastopijo še gdč. Gaberščkova, gg. Go-tnišček, Bratuž, Levpušček in drugi. Režija vodi predsednik Dram. dr, in režiser g. Kozman. Prcdotava se bo pričela izjemoma ob 8. uri zvečer. Konec ob 10. uri. Vodstvo opozarja cen j. občinstvo, da se bo zas-tcr dvignil točno ob napovedani uri. Meddejanski odmori bodo kratki. — Nevednost? V Čolniča št. 10 je v poročilu o občnem zboru Prosvetne zveze navedena «potreba uvesti društva v Sv. Luciji, v Volčah, Podbrdu itd.» Vprašujemo, zakaj treba ustanoviti (uvesti) društva n. pr. v Sv. Luciji in v Volčah? AH Prosvetna zveza — ker ti dve društvi nista včlanjeni pri nji — ne ve za njih obstoj? O društvu pri Sv. Luciji ni treba komentarja, ker zadostuje pač zadnje poročilo in ocena v « Edinosti® ob priliki uprizoritve E. Ganglove drame «Sin». Niso pa vsi tako srečni, kakor pri Sv. Luciji, da bi imeli na razpolago lepo veliko dvo<-rano z cidrom, zalo pa ni še rečeno, da društvo, ki je z javnimi prireditvami vezano le na gotov ietni čas, vsled tega že spi. Treba si je ogledati delovanje knjižnice, tamburaške in dramatske vaje! Menda ni oblast samo v Volčah prepovedala dek>vati društvu, in to nad leto dni? Zato vsak razumnik to dosedanje mrtvilo lahko pravičnejše umeje. Dvojna društva v eni vasi; pomenijo cepitev prepotrebnih in redkih moči, za posledico ima apatije) in pol cm, kar pa menda ne more biti namen Pro^ svetne zveze. E. — Obnovitev koncesij. Goriška podprefek-tura je odredila giede obnove koncesij za hotele, restavracije, kavarne in gostilne i. dr. za I. 1925. sledeče: Vse prošnje, napisane na 2-ttrskem kolkova-nem papirju in naslovljene na goriško podpre- fekturo, morajo biti predložene na mestno županstvo skupno s staro koncesijo ter opremljene 1) s kolkom za 3 lire, ako ima prošnja za predmet koncesijo za gostilno, kavarno ali za prodajo lahkih opojnih pijač sploh; 2} z 18 lirami v upravnik znamkah, ki tvorijo pristojbino za državno koncesijo, in s kolkom za 3 lire, ako ima prošnja za predmet obnovitev koncesije za prodajo krepkih opojnih pi ač. Za to poslednjo vrsto koncesij morajo biti prošnje predložene tudi na mestno županstvo, toda naslovljene morajo biti na pokrajinsko prefekturo, ki je edino pristojna za izdajanje podobnih koncesij. V Gorici morajo biti prošnje vložene pri protokolarnem uradu soba št. 17., najpozneje do 12. t. m. ter morajo biti opremlene s pobotnico, izdano od mestne blagajne, da je plačan obrtni davek za 1. 1925. — Zagoneten ■uf'1 V torek je pripeljal rešilni voz goriškega «ZeL križa« v goriško bolnico 38-letnega Jerneja Madon iz Banjšic-Podgriča. Mož ima šest ran na glavi in povrh tega še prebito lobanjo. Po njegovem pripovedovan u si je nakopal teh šestero ran na sledeči način: v torek se je podal na delo v Avče. Kake tri četrt ure od Avč si je zakuril ogenj, da bi se malo ogrel. Ko se je tako grel za ognjem, ga je nenadoma napadel s kanmjem neki Alojzij Jurčev iz Loma pri Kanalu ter mu povzročil onih šest ran. — Plesni koncert Ljdije Wisiakove. V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je priredila umetniška plesalka g.čna Lydija Wisiakova v dvorani Trg. doma dva plesna^koncerta. Da ne bodo čitatelj teh vrstic, ki so zamudili ta lepi koncert, krivo razumeli besede »umetniška plesalka*, bodi povedano, da g.čna Wisiakova ni iz vrste onih umetniških plesalk, ki si nadevajo to ime, ker obvladajo z neko gotovo spretnostjo, prožnostjo in rafiniranostjo v plesanju, kakor jih večinoma srečujemo po raznih kabarejih velikih mest, ne, g.čna Wis"akova e ravno taka umetnica, kakor je dobra gledališka igralka ali pevka, slikarica ali pianistih nja itd. Teh par besed velja samo za one, ki niso bili na koncertu, kajti onim, ki so se koncerta ud«c£ili, je pojasnila v dovoljni meri njihovo resničnost g.čna Wisiakova sama s svojimi nastopi. Posebno z izvajanjem raz«n>sa'ene De-bussy-jeve «Grotesce» je morala spreobrniti vsakega, pa še tako zakrknjenega trdovratneža, ki bi se osmelil trditi, da njen ples ni umetnost. Ali pa Griegova tka- — Iz Idrije. Pri našem mestnem županstvu je razpisana služba občinskega ta'nika in služba za eno pisarniško moč drugega razreda, glasom novega občinskega organičnega pravilnika. Da sta omenjeni dve službi razpisani, vemo mi davkoplačevalci in občani iz samo italijanskega oglasa na občinski deski. Poleg tega oglasa je bil razpis objavljen menda še v nekaterih italijanskih listih. Gospodu občinskemu komisarju gr. uff. gen. Cario Castelaz-ziju se namreč ni zdelo vredno, da bi se razpis omenjenih služb objavil v slovenskem jeziku, toliko manj v kateremkoli slovenskem listu. Čemu tudi, saj ni v službenih pogojih nikjer zahtevano znanje slovenskega jezika! Ne vemo, ali misli naš občinski komisar, da smo v Idriji sami Italijani. Če pa ne misli tega, naj bi vsa; razpisal obenem poleg omenjenih dveh služb še službo občinskega tolmača, da bo mogoče našim občanom govoriti v občinskem uradu v raznih nujnih opravkih. Lepe razmere nas še čakajo! V občinskem uradu, kjer vpišejo človeka ob njegovem rojstvu in kjer dobiva vse potrebne listine do svoje smrti, katero }e treba zopet v občinskem uradu prijaviti, dalje v vseh sluča'ih raznih prijav, živine in mozov, poslov, najemnikov, obrti tičočih se raznih davkov, občinskih taks i. t. d. — ne bo v kratkem naš človek več slišal slovenske besede in mogel urediti svojih opravkov, ne da bi imel s seboj tolmača. Kakšne neprilike in protislovja bodo nastala v takih slučajih si vsakdo lahko misli. Škodo pri vsem tem pa bo trpel le naš človek. -G*, občinski komisar, ki sprejema od idrijskih davkoplačevalcev, katerih je gotovo 9S% slovenskih, lepo plačo, dnevno 60 lir, pač ne more napraviti večje netaktnosti in krivice svojim občanom, nego s tem da skuša uvesti v naš občinski urad osebe, katerim po n egovem mnenju ni potreba poznati jezika tukajšnjega prebivalsiva. Značilno je od gospoda komisarja tudi to, da je, opozorjen od gotove strani, naj bi bil razpis služb obiav-ljen v kakem slovenskem listu, izjavil dotične-•mu: »Kdor hoče to imeti, naj to objavi sam». Gospodu se menda sanja, da smo mi radi njega tukaj, a ne on radi nas! Odstavlien e tudi že več let v občinski službi se nahajajoči paznik mestnih delavcev in pokopališča A. VonČina. Imenovani je imel dnevno plačo kakor delavci, nadziral je občinske ceste, poti, vodovode in podobne naprave. Skrbeti je moral« da so se obdelovala občinska zemljišča, nadzirati ureditev pokopališča po načrtu, ki ga je izdelal prejšnji občinski svet, skrbeti za občinske konje in vožnjo. Pri g. komisarju je padel v nemilost povodom tožbe, ko so mestni delavci tožili g. komisarja, ker jim je več mesecev zadrževal njih zasluženo plačo. Menda je mislil« da morajo ti reveži zastonj delati in da lahko živi;o brez vsake plače! Ker ne vidimo za ta korak gosp. komisarja nobenega drugega razloga, je umljivo, da je storil to radi tega da bo tudi na to mesto narinil koga drugega. — Kakor predpisuje zakon, je tudi v našem občinskem uradu od 1. do 15. tega meseca čas reklamacij za politične in upravne volitve. Tudi ta reklamacijska doba in tozadevni predpisi so objavljeni s samoitali anskimi lepaki. Naš g. komisar, ki se ob raznih prilikah in praznikih obrača na nas občane z velikimi in pompoznimi dvojezičnimi proglasi, - tudi v tem slučaju ni uvidel potrebe opozoriti svoje občane na to njih važno pravico v nith lastnem jeziku. Pozivamo tem potom vse volilne upravičence tukajšnje občine, da se nemudoma prepričajo v občinskem uradu, ali so vpisani v pravo sekcijo. Prva sekcija je na levem bregu potoka Nikove in Idrijce, druga na desnem bregu omenjenih voda. Ker se je ravno to leto j veliko ljudi preselilo, je posebno važno, da po-; skrbijo dotični, da se prenese, če je potrebno, i vpis iz prve sekcije v drugo ali obratno, ker j jim drugače na dan volitev vol. komisija lahko dela sitnosti. Vsak volilec naj si zapomni en-j krat za vselej, da je le v tem času možno iz-j vršiti popravo vpisa ali zahtevati vpis brez j oztra nato, kdaj se vršijo volitve. Natančnejše j podatke je najti v * Edinostih z dne 4. tega me- seca. S TOLMINSKEGA Kakšne posledice ima brezme'no hujskanje razkolniškega časopisja črez naš edini dnevnik «Eđinost», se lahko vidi v neki veliki vasi na Tolinnskcm. (Imena vasi nočem navesti zaradi i drugih pametnih vašČanov). Mlad kmet, ki je ; bil in misli še vedno biti moder občinski svetovalec, posebno v oddelku za moralo — je po vednem in izključnem Čitanju ^Malega lista* in <• Goriške Straže« zapazil, da je politično zrel momak. Saj je pošiljal svoe otroke v i tal. vrtec. V debatah ugotavlja, da so «vsi glih». j Wilfan, Besednjak, Sček in Bitežnik. (Lepo J spričevalo zadnjim trem od njihovega somišlje-jnika!) O listu »Edinost« je mnena in govori, da je nemoralen in pohujšljiv, ker sprejema j inserat — izkušene babice! Hvala Bogu, da 1 je to edini «politik», moralist® sploh človek s | podobno mislijo, ker bi morali drugače nujno obžalovati, opuščenje norišnice v Št. Petru pri Gorici. — «Libušnje». Županstvo na Libušnjem dopisuje svojim občinarjem izključno v "domače m» jeziku. Prosi se, da bi se namestilo za občinskega tajnika kakega SieiHjanca, veščega obeh deželnih jezikov, ker tajnik, domačin, tega ni zmožen. Z VIPAVSKEGA. (V obrambo dobrega imena.) Slovenska javnost in čitatelji «Edincsti» se bodo gotovo še spominjali žalostnih in obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se dogodili ob priliki prvih vojaških naborov za naše fante pod novo vlado pred dvema letoma v Vipavi, ko so po noči neznani zlikovci nalepili po vogalih pet ali šest plakatov, ki so z risbo in sramotilno vsebino zaničevali in poniževali italijansko armado. Strahu in groze, ki smo jo takrat preživeli, ne bomo pozabili leta in leta. Ves gnev je bil obrn en proti gornjemu koncu Vipave, ki leži okoli cerkve, in najbolj je bila ogrožena Hrovatinova hiša, kjer je imela svoje prostore «Čita!nica» in kjer se je nahajala ona j znana dvorana, ki je bila nekaterim trn v peti. j L;udje so iz strahu pred grožnjami izpraznje- j vali hiše, vozili pohištvo na Gradišče in Vrli- ; pol e, gonili živino iz trga in človeku se je zde- ; lo, da se bo zgodilo nekaj groznega. V tej strašni zmedi in negotovosti so se dobili ljudje, rojeni v Vipavi, torej domačini, slovenskega po- J koljenja, ki so v svoji popolni izpri enosti in , moralni dekadenci šli tako daleč, da so tola- | žili zbegane ljudi z lepim tolažilom: «Edina i rešitev za trg je, da se zažge Hrovatinova hiša, j kjer se nahajata knjižnica in inventar čitalnice, i ker drugače bodo fašisti zažgali ves gornji konec». Fašistov sicer nismo po dnevi _ nik;er videli, toda ponoči je bil izvršen napad na Hrovatinovo hišo, ki pa je bila tako trdno ( zgrajena, da jc par bomb z lahkoto prenesla, le ena ročna granata je priletela v spalno sobo in tam premikastila posteljo in drugo sobno opravo. Potem ko so napadalci odšli« so nastopili orožniki ter ostali celo noč pred hišo. Drugi dan so se začele preiskave. Seveda zaradi bomb, ki so treskale na Hrovatinovo hišo, bi si mislil človek. O ne, sedaj je šele začela prava preiskava zaradi plakatov: In ta preiskava traja še danes, to je, že dve leti. In še ni pojasnjena zadeva s plakati. Seveda pri sodišču. Sodišče" se je ukvarjalo na vse konce in kraje, zasliševalo in iskalo, toda ves trud zaman, ker je bil zajec skrit v drugem grmu kakor pa v tistem, kjer so ga iskali. Najprej so hoteli iskati krivca v neki družbi iz Gorice, j ki je bila oni večer jako dobro razpoložena v Vipavi. Ni šlo. Že menda ni bilo med njimi no- ; benega slikarja, ki bi bil tudi karikaturist ob- j enem. Napraviti je bilo treba seznam oseb vipavskih slikarev, akademičnih in samoukov, domačinov in slučajno v Vipavi ob tistem času bivajočih. In po dolgem iskanju so ga izteknili, in veste, kdo je bil ta slikarček? Kdo drugi, kakor akad. sKkar Ščuka, ki je naslikal v Hrovatinovi dvorani ono grozno veleizdajniško fresko na zid. In res so ga naznanili in obdolžili po krivem kakor pismarp Jezusa. Toda imeli so smolo ti ovaduhi in tatovi dobrega imena. Ščuka je podal popolnoma posrečeno svoj alibi, ker je bil takrat ravno 3 dni odsoten in zaposlen z delom v Kodretovi vili v Šentvidu pri Vipavi. Tudi sličica na «manifestino^, ki je sramotila itaJranske vojake, je bila tako revna in tako prostaško izvedena, da je vsakdo lahko presodil, da takih zmazkov ne dela slikar akademik, temveč le kak diletant, ki se je morda res kedaj v*šoli učil par ur na teden risanja, ki pa za slikarstvo ni nikoli imel nobenega poklica. Toda vsi ti dokazi ubogemu umetniku niso mnogo pomogli, ker so zastavili psoti njemu svoj vpliv največji fašistovski generali. In bežati je moral preko meje v Jugoslavijo ter pustiti svo:o službo učitelja risanja na državni realki v Idriji, ker se ni čutit več varnega. Drž. pravdništvo ga je hotelo obtožiti hudodelstva veleizdaje zaradi vojni sili sovražnega dejanja. £ ABIC A, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpolago- Dobra postrežba. Govori ilovensko. Tajnost zajam*ena. Slavec. Via Giulia 29. 1459 (Dalje na IV. strani). Mali oglasi SINGER-jev šivalni stroj, za:amčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acquedotto 60. 1595 KAM GREŠ? K Maksu Guliču, ki je odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaldi št 32. Prodaja istrski refošk in belo < malva zijoe po L 2.80 liter, marsalo in vermoutl po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinj« z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava expres in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po L 1.50 porcija. Odprto do 1 ure popolnoči. Svoji k svojim. 1451 PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znideršič, Via S. Giustina št. 8. Trst. 1454 TRlt, cepljene, prvovrstne, L 50, drugovrstne L 30, sto komadov tudi dveletne in sadno drevesa. Vsako soboto v Rojanu c gostilni «Alla Corona». Ivan Forčič, Prese rje - Ko 1585 men. Vpra Salte povsod BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje. 1596 KONCESIJA slaščičarne se da v najem. Corso Garibaldi 14, HI., vrata 19, od 12—14. 1591 GLASOVIR, dolg, se proda. Vda Donat o Bra-mante 2, I, levo. 1592 POROČNA soba iz orehovega lesa, z vzmetmi, volnenimi žimnicami, skoraj nova, se proda radi selitve. Corso Garibaldi 25, vrata 6. 1593 KRONE, goldinarje, zlat denar, briljante, zo-bove, plaču em po najvišjih cenah. Zlatarna Portici Ponte Fabbra. 1594 TRTE cepljene, porvovrstne L 50 za sto komadov. Sadna drevesca vse vrste oddaja Josip Pipan, Presere—Komen. Naročila sprejema Tržaška kmetijska družba, Trst, Rai-fineria 7. 1597 GLASOVTRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/0. 7 lnseriraite o „Edinosti" FRANC ČERNtGOJ je dane«, ob 14. uri, po kratki in mučni bolezni, v dobi 48. let, mirno v Gosnodu preminul. Amalija, soproga, Niko, Ua z zaročencem Marcel »m VI s In lini* Kristina, En!', Marij, Hary, otroci. Ana, mati. Ana por. Lauranžii« sestra in ost*J sorodniki naznanjajo to tužno vest vsrm prijateljem in znanccm. Pogreb "nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, 12. t. m., ob 14 30, lz hiie žalosti Vrdela-Farneto 1189. TRST, 10. decembra 1924. Pogrebno podjetje Nimva Impre-a Corio V. E. III 47. Javljamo ovime rotlbini, prijateljima i znancima, da je naš nezaboravni i dobri suprug i otac Filip Jakob Meie&iS u dobi od 60 godina, nakon kratke bolesti, dne 8. o. mj. u Opatiji blago u Gospodu usnuo. Tugujuća supruga i sin. Predno kal nakupite, obiščite Veliko skladiiie pohištva tvrcJke ALESSANDRO LEVI MINZI Via AattorljSt- 1 — Via Malcanton It. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. 1111 »EaillS^JUES^III 5 (3IUSSPPE iPKHAR ■ TRSV ? | Via S. Csterina 7, vogal Via Mazzini y H naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel g i veliko izbem tu- in inozemskem M^a j sa molke in ženske obleke po konkurenčnih cenah, Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. iiEizciimi ; j srsaa PODLISTEK Collina: BREZ IMENA Roman (188) 8. Gospod Vanstone gospodu Lorcorabeju. Cenjeni gospod! Prebrala sem Vaše pismo drugič in z naj-▼ečjo pozornostjo. Vedno bolj se utrja v meni Kepričanje, da se nahaja v rokah admirala rtrama pismo, ki ga Vi omeo ate. Odkritje tega pisma je v mojem interesu in jaz sem se odločila, da se na tvojo pest lo*tim te naloge. Vsako ugovarjanje bi bik> zaman, ne-zahtevam nobenega sveta in ne maram nikogar zaplesti v svoje zadeve. Sem osumljena, brez prijateljev in zelo potrta« toda dovoli močna, da najdem sama svojo pot tudi skozi težje zapreke. Moj pogum se bo zopet dvignil, moj čas bo spet prišel. Če se v rokah admirala Bartrama nahaja takšen tajni dostavek, tedaj ga boste videli v mojih rokah, ko se prvič snideva. Magdalena Vanstone, Šesti prizor. S t. John Wood. Prvo poglavje. Manjkalo je samo štirinajst dni do Božiča« toda mraz in sneg, ki sta običajna spremljevalca tega letnega časa, sta odložila svoj prihod. Temperatura je bila nenaravno topla in staro leto je šlo h kra^u z mehkužnim dežjem in z živce ubijajočo meglo. Nekega decembrskega popoldneva je Magdalena sedela sama v svojem londonskem stanovanju. Ogenj je leno plapolal r ozkem kaminu, mokre hiše in razmočeni vrtovi so se polubijali v tem. Magdalena je sedela blizu ognja m. se izgubljeno igrala z nekaterimi novci Slabotni plamen je razsvetljeval njeno izpre-menjeno zunanjost. Ni m zmenila za to, da ji je obleka postala preširoka. Njena nekdan a nemirnost ▼ kretnjah ia izrazna gibčnost obraza sta izginili, obraz je bil nenavadno miren in too. Gospod Pendril bi bil pri pogledu nanjo bržkone omilil svojo sodbo o njej, da Se celo gospa Lecouat bi bila na viSkn svojega zmagoslavja premagano sovraž- nico. Šele štirje meseci so minili od njenega poročnega dne v Aldboro ughu, in krivda tistega dne je bila že poplaćana v neprestano glodajoči vesti, v obupni osamljenosti in z žalostnim porazom. In vendar ni občutila zmagoslavja niti tisti dan, ko je dosegla svoj namen. Nikdar ni v svoji notranjosti toliko pretrpela kakor takrat, ko ji je bilo premoženje iz Combe-Ra-den zagotovljeno po moževi oporoki. Zato je hotela iskati tolažbo in odpuščanje v sestrini ljubezni in nikdar ne bi Norin vpliv blažilneje deloval, kakor oni dan, ko je čula one usodne besede iz ust gospodične G arih in ko ji je odvetnik sporočil maščevanje gospe Lecount Očitanje vesti, ki je grenilo njeno zakonsko življenje, je zamrlo v topem obupu. Sedaj je bilo prepozno, da bi svoje srce olajšala z izpovedjo, prepozno, da bi svojemu pomilovanja vrednemn soproga odkrila tajne svoje duše. Dasi se niso jene misli nikoli pečale z onimi podlimi nameni, • katerimi jo je gospa Lecotmt osumila, se je vendar zavedala, da je bil zakon usoden za njegovo zdravje in da bi bil tre-notek, ko ji je zapisal premoženje Combe-Ra-den, lahko smrtonosen naj, Cesar si ni hotela priznati za časa njegovega življenja, je uvidela zdaj po njegovi smrti. S svojo tako obteženo vestjo, nezaupna napram vsemu svetu, celo napram Nori, in poleg vsega z bridkim občutkom, da je bilo vse njeno delo zaman, je ostala brez pribežališča. Samo eno ji je še ostalo, vrniti se k nalogi, ki jo je pahnila v nesrečo, in izročiti se tej nalogi na milost in nemilost. Cele dneve je razmišl'ala o sredstvih, kako priti do onega tajnega dostavka k oporoki. Na kapitana wraggeja ni mogla računati, stari vojak je zabrisal vsako sled za seboj. Odvetnik Loscombe je bil preveč previden, da bi se udeležil lova na pismo, ni hotel nič vedeti o tej zadevi, dokler ne pride pismo v njegove roke. Vse je bilo na njenih ramenih. In sama je naredila svoj načrt. <Čss je,» je rekla safoa pri sebi, ko je sedela tam pri kaminu. «Najprej moram Lojzo preizkusi ti.» Zbrala je novoe in jih stavila na kup na mizo. Nato je pozvonila. Gospodinja je vstopila. «AIi je moja riaikmja spodaj?* je vprašala Magdalena. «Da, gospa, je pri čaju.* «Ko povžije, recite p, naj pride gori k meni Se nekaj. Na mizi je denar za pretekli teden. Ali ga boste našli, ali pa potrebujete luč?» «Je že temno, gospa.» Magdalena je prižgala luč in jo postavila na mizo. •Koliko časa poprej vam moram naznaniti, predno odpovem stanovan e? je vprašala. «Navadno je odpovedni rok teden dni. Upam, da se nimate pritoževati?® «0, nikakor ne. Vprašujem le za to, ker bom primorana zapustiti to stanovanje predno sem nameravala. Ali je z denarjem prav? — Ne pozabite naročiti Lojzi, da pride gori.» Ženska je odšla in Magdalena jc zopet ugasila svečo. Nato je pomaknila še eno stolico k svoji ter se vsedla. Na njenem obliču sc je odražal dvom, ko je mehanično zrla v ogenj. Deset minut pozneje je Lojza narahlo potrkala na duri in se je zelo začudila, ko ni vi-deladruge svetlobe razen one, ki jo je ogenj v kaminu širil po sobi. «Aii naj prižgem sveče, gospa?® je vprašala spoštljivo. «To je od vas odvisno,® je odgovorila Magdalena. «Moram vam nekaj povedati, in potem boste sam* odločili« ali naj sedeva v temi ali ne.» t Gotovo je, da se je kralj, prokurator postavil na tako strogo stališče proti prof. Ščuki le vsled poročila vipavske občine na takratno vipavsko preturo. Človeka zazebe okoli srca, ko čita denuncijacijo, priloženo sodniškemu aktu, v kateri vipavski župan Peirovčič meni nič tebi nič s svojim podpisom potrjuje krivdo prof. Ščuka. Človek se prime za glavo in nte more verjeti svojim očem, da je kaj takega mogoče v pravno urejeni državi. In cela Vipava ve in je danes prepričana, da je dotični plakat delo ljudi, ki so že prej osrečavali Vipavo z različnimi sramotilnimi pesmimi, anonimnimi pismi in niso pri izvrševanju tega svojega žalostnega poklica pardonirali niti prejšnjim vipavskim županom, niti državnim uradnikom. So to ljudje malega poguma, zahrbtni in potuhnjeni, ki hodijo s povešeno glavo po trgu ter pri tem cgrunta;o» svoje faloiske načrte, ki jih mislijo izvršiti ponoči. Tem grabežljivim volkom ni sveto na svetu nič, ne ljubezen do svojega rodu, celo lastna mati ne. Napadajo pa že od nekdaj najraje ljudi, ki jih s svo'o inteligenco presegajo, ker hočejo biti povsod prvi, kakor Julij Cezar, ki je rekel, da je raje v gorski galski vasi prvi kakor v Rimu drugi. Ker so po zaslugi teh 1'udi razmere v Vipavi že ves Čas po končani vojni naravnost neznosne, kakor menda nikjer drugod in ker bi se ljudstvo že rado oddahnilo od teh večnih intrig, incidentov in škandalov, zato bodo pristojne oblasti že vendar enkrat spregledale. Čas bi že bil, da se zadeva plakatov konča in kaznujejo ljudje, ki so kazen zaslužili in katerim prebivalstvo iz dna srca privošči, da bi jih končno enkrat zagrabila roka pravice. lnm\ In umetnost B22tli!)if]0Jii kmerta v Verli-Jn Preteklo soboto smo imeli priliko slišati v gledališču «Verdi», po dvajsetih letih, deveto Beethovnovo simfonijo, poleg žalobne koračnico Eroica* v spomin pred kratkim umrlega Puccini,a. Zanimanje je bilo veliko, tako da je prvi večei bilo gledališče nabito polno in mnogo jih je odšlo, ker niso dobili vstopnic. Dirigiral je Franz Schalk, ravnatel; državne opere na Dunaju. Izvedba je bila dokaj pomanjkljiva. Krivo ni temu le dejstvo, da nimamo stalnega orkestra, ki bi bil uglajen, temveč bi tak koncert gotovo boljše izpadel, če bi prišel na vrsto po operni sezoni, ko bi bil i pevski zbor i orkester bolj izvežban. Marsikdo si bo mislil: «Kako pa to, da je Schalk kljub temu dirigiral?* Tu pa moramo zabeležiti, da smatra Schalk naše mesto za bolj provincijalno. Gotovo bi se bolj postavil, če bi imel s seboj svoj orkester. Hvaležni smo pa vendar tudi za tako srednjo izvedbo, ki je vendar bol s a nego nič. Občinstvo pa se ni izkazalo bogve kako zadovoljno in imelo je prav, ker je bUo preveč vidno, da je cela stvar aranžirana bolj na spekulativni podlagi. Videlo se je, da ie orkester imel premalo vaj in tudi število je bilo šibko. Pevski zbor pa sploh ni imel pravega glasovnega materrala. cEroica» je šla takorekoč mimogrede — čeprav je bila sorazmerno jako dobro podana, — ker je vse komaj čakalo simfonijo. Od te je najbolj ugajal drugi tempo scherzo*, k er spominjajo razni motivi na ^Prodano nevesto* ali »Borisa Godunova*. Tretji tempo cadagio*-, ki velja kot najboljši, pa ni prišel skoro do nobene veljave. Četrti tempo <:a!Iegro», v katerega je vpletel Beethoven tudi pevski zbor, pa ne odgovarja za sedanje mentalitete, ter bi boljše vplival kot samosto'en komad. V tem tempu se je poleg pomanjkljive predpriprave in izvežbe orkestra opažalo, kakor rečeno, da ne solisti ne pevski zbor niso bil: kos svoji nalogi, basist Marcello Govoni ie predvajal svojo vlogo kot bi pel v operi, kontrallu Irene Voltotfni se je opažal nezadostno izšolan glas, bol; na mestu je bil tenor Un-berto di Lelio, najbolji *e pa bil sopran E'fr de Biaggioti. V pevskem zboru so se pc. soprani preveč napenjali, medtem ko se drugih glasov skoro ni slišalo, razen basov, katerim je manjkala blagodonečnost. Naslednjega dne ob reprizi je pa bilo vse že boljše. Gledališče ni bilo tako nabito. Slu-šalci so se bolj vživeli v stvar, ker so jo slišali vdru;jič. Orkester pa je tudi takrat kazal svo'o površnost. Najbolj je nagajal timpanist, ki se ni znal prilagoditi moči orkestra. Ob tens. drugem koncertu bi bila bolj na mestu prva simfonija mesto Puccini-jeve koračnice, ba:e bi pa taka sprememba sporeda pokvarila račune vodstvu. Vsled tega je ostal spored neizpre-nenjen. Pevski zbor je naučil in vodil g. Illers-ber«?; g. Jancovich pa je predpripravil orkester. — Nadamo se, da ne booio sedaj čakali drugih dvajset let, da slišimo zopet deveto sitricnijo in daj Bog, da bi jo slišali v bol ši izdaji. Izgovor, da občinstvo ni dostopno za koncerte. je jalov, kar se je izkazalo ob tej priliki. Treba mu je samo nuditi dobro in po ceni. — Gsacomo Puccini lanu se spozna s čemernim Alfredom Catalani, s katerim se združi v tesnem prijateljstvu. Pravo prijateljstvo sklene pa z Mascagni-jem in v družbi z Leoncavallom postanejo troperesnm detelica sedanje italijanske glasbe. Nihče ne bi bil slutil, da bo Puccini prekosil svoja dva prednika, ki sta že slovela eden s «Cavalleria rus ticana«, drugi pa z «Bajacom». Leta 1884. se udeleži Puccini tekme revije «Teatro niu-s trato* s svojo prvo opero «Villi», katera je pa bila tako nečitljiva, da so jo odklonili. Ali vendar pride po zaslugi Marka Sala in Arriga Boita dne 31. maja 1884. na oder v gledališču «Dal Verme*. Uspeh je velikanski. Listi pišejo enoglasno: Nov skladatelj se nap poraja na obzorju. Njegova veristična smer v nadaljnih skladbah pa mu je kmalu pomagala do svetovne slav£. Leta 1895. je dovršil «-Bohčme», ob kateri se je sam zjokal, ko je skladal učinkujoči pasus smrti cMimi». Radi te opere je moral prestati tudi neki neprijeten dogodljaj. Isto časno sta se Puccini in Leoncavallo zaljubila v vsebino Murgerjevega romana «La vie de Boh me* in šlo je za pravico prijoritete tega libretta. Kakor vidimo, je zmagal Puccini, ki si :e s tem umotvorom osvojil srca vsega nežnega spola celega sveta kakor tudi oboževanje vseh ljubiteljev glasbe. Ali tudi to ni šlo tako Lahko. V Rimu in Turinu so spre eli to delo jako lahko. V Rimu in Turinu so sprejeli to delo jako hladno in še le v Palermu je prišlo do prave veljave, pa čeprav so ga dali na 13. meseca in na petek, vsled $esar se je dirigent Mugnone, praznoveren Napoletanec, o1 tav-ljal dirigirati in je le na pritisk Puccini-,a odstopil od svo ega praznoverja. Nič manj ni zaslovela njegova «Manoo Lescaut* in še bolj pa «Tosca» posebno izven domovine, čeprav nista ti dve operi tako ugajali Pucciniju samem kakor njegova nežna «Mimi». S tema skladbama je pa Puccini pokazal svojo silo in ves svoj ogromni dramatični instinkt. Nekaj izvanrednega nam je pa pokazal s svo'o eksotično *Butterfly». V to partituro je vlil tolrko milobe in veristike, da prenese poslušalca nehote v mislih v daljne navidezno znane mu kraie. Ni Čudo, če sta nam jo hotela podati pok. Dragutinovič in Polič v našem skromnem hramu. . Poleg že omenjenih oper je zložil tudi tn enodejanke pod imenom « Triptihom, in sicer < Plašč — Soror Angelica — Gianni Scicchi*.. Puccini je izdihnil pred Časom, ker je pustil nedovršeno svoje zadnje delo. »Princesse Tu-randoU, katero bo dovrSil njegov nazvestejši prijatelj Mascagni. Puccini-ja smatra ves glasbeni in kulturni svet za edinega vrednega naslednika Verdi-ja ker so njegovi umotvori tako veliki, da se nekateri pevci posvečajo edi-nole njegovim operam, v katere je uveden poseben stil s posebno frazeologijo. Lionello Levi ga imenuje «pesnika ženske m 1'ubezni*! _ Kariloni v Ko so Nemci zasedli Belgiji Belgija, so nad ljudstvom te male dežele izvršili neod-pustJjir« zločin; v dno duše so razžalostii Nekoliko pozno vrzeli, ki je nastala prihajamo s poročilom o v krogu glasbenih sklada- teljev, ko je kruta usoda utrgala nit življenja geni u Giacorao Puccini-ju. Čudno naključje }e hotelo, da smo mi po prevneti službeni pridnosti gosp, orefekta morali prestati z dramatičnimi predstavami v celi naši pokrajini. Tako smo prisilno izkazali čast spominu onega, katerega je vzljubil, ljubi in bo ljubil ves svet. Ob njegovi smrti smo občutili dvojno bol. Kj smo hoteli nekoč prvič uprizoriti »Madame Buitertly», je založnik Ricordi iz Milana po svojem zastopniku v Trstu gosp. Schmidelu izdal prepoved, da se v Trstu ne sme peti «Ma-darrc Bulterfi}- v slovenskem jeziku. Pok}. Dragutinovič in gosp. Polič kot dirigent ^a si izmislila izhcd ter dala operi ime -Metul cek», katero ime je bilo že prej namenjeno tej operi, ali pazljivost čuvarjev pravic jc izsledila nakano in -Madame Buttcrfly» je bila za nas za vedno pokopana- Pa puhtimo pripetljaje iz naše vsakdane tuge in kalvarije ter govorimo raje o kalvariji pok. Puccinija. Življenje Puccinija je dokaj slično življenju vbeh vel kanov. Doma skrajno uboštvo in z delom in pridom si pribori svetovno slavo. Rodil se je 22. junija 1858. v Lucci. V borni hiši, kjer je umrl n egov oče, je ostalo pet otrok, ki so se vsi pečali z glasbo; eni so peli, drugi so pa zvenketali in igrali z različnimi inštrumenti. Mali Jakob je bil sicer jako nadarjen za glasbo, ali vendar se je težko odločil za poklic, ki ga ie imel ie njegov oče in cela družina. Sprva se je mislilo, da bo kvečjemu kak priden organist. Ko pa e za praznik sv. Paolina proizvajal neko svojo skladbo, so mu starejši učenci šole Pouchielli-ja in Boita priznali poseben talent, rekši: cTemu dečku ;e melodija v krvi». Hrepenenje po nadaljai izobrazbi ga vleče v Milan, toda sredstva mu tega ne dovoljuje'o.. Obrne se s prošnjo do kraljice Margerite, katera mu pomaga za eno leto iz zadrege. V Mi- ri a rod, ko so mu odvzeli zvonove z zvonikov, da jih prelijejo v topove. Tudi naši ljudje ljubijo zvonove in njihovo donenif. toda med deraenjem naših zvooofv in veličastno godbo belgijskih kartonov je velikanska. razlika in prav nič čudnega ni, če Belgija ljubi tsvoije kariiome in js nanje ponosna bolj kot na katera drugo stvar. Poslušati njihove zveneče akorde vsafeih petnajst minut po dnevu (in tudi po noči); poslušati karilonske koncerte, ki jih izvajajo od časa do časa; posiušati le*ne t-akme med priznanimi virtuozi-kariloaiisti (caril-kmeuns), to je za nas nekaj nepoznanega, nekaj, kar si ne moremo predatavsiati^ Na tržne dneve naznanjajo kariloni dno m v k ari Ionu, število ur. Ne istočasno, a z veliko brzino zaporedoma vdarijo kladiva na zvon, da se sliši nekak grmeč «drrrrrr». To pomenja eno uro, za drugo uro udarijo na isti način kladiva dvakrat, za tretjo trikrat itd. Ob pol urah zaigra kari km krasjši napev, ki mu sledi en tak «drrrrrr», kot sem pojasnil zgoraj. Za četr-tinke ure je pa dan samo kratek akord desetih ali dvanajstih glasov. Ob vsakem zvonu karilona je na posebnem vzvodu pritrjeno kladivo, ki tolče pc njegovi zunanji strani, vzvod je pa tako prirejen, da je mogoče kladivo z lahkoto dvigniti. Od vzvodov tečejo navzdol jeklene žice, ki se končujejo v sobi pod karilooom. Tam so pritrjene k vodoravno ležečim kegeljčkom, ki ležijo v vrsti. Ti kegeljčki so isto, kar so tipke pri klavirju. Vzporedno s to vrsto tipk leži na osi kakor kak velik lesen vaij (boben), ki ima po obodu polno luknjic (tudi v vrstah), do desetih tisoč luknjic imajo nekateri teh valjev. V te luknjice se potakne potem drugačne lesene kliačke po takem redu, kot ga določa gotov napev. Ako zdaj valj polagoma vrteti, zadevno klinčki na tipk«, da «e vpognejo navzdol in potegnejo tako za žice. Kladivo se dvigne in potem pade na zvon, ko klin vsled vrtenja valja zapusti tipko. Tu imamo ravno tisti princip, ki ga vidimo včasih pri staromodnih lajnah beračev. Za pogon valja so obešeni na vrvi težki uteži, kakor jih najdemo pri stolpnih urah. Tutfi nihalo je tu, da služi v regulacijo hitnosti. V današnjih modernih dneh pa elektrika izpodriva to staro mašinerijo. Ob posebnih dneh, na velike cerkvene ali narodne praznike, na rojstne dni članov kraljevske hiše, na tržne dneve in ob drugih podobnih prilikah prirejajo karilonske koncerte in igrajo najrazličnejše narodne napeve, stare, srednjeveške himne m različne patrijoiične pesmi. Ob takih prilikah gleda začudeni tujec prebivalstvo, ki pleše kar na ulicah po taktih mogočne karilonske godbe, ki doni iz lin visokega zvonika. Karilonski koncerti so v Belgiji zelo priljubljeni in tekom prvih dni velike vojne, ko je velik del Belgije bil še prost sovražnika, so bili kariloni mogočno sredstvo za bodrenje narodnega poguma. Karilonisti so igrali dan na dan, dokler ni prišel brezobzirni sovražnik, ki je utišil njihove zvonove. Po vsakem količkaj važnem mestu so doneli mogočni zvonski akordi patrijotskih pesmi. Tam od nemške meje so prihajali strahotni gromi bc.— ; Pariz od M do 124.7c London ad 108.60 do >; Ncr York od j do 2.5 10; Španija od ?2; Dunaj od 0.03i0 do 0.0330; Zagreb od 34.tO do 3 10. VALUTE Avstrijske krone od 0.03IS do<>0 i-'5; dinani od 34 60 do - ; dolaiji od *i2.95 do 33.1'»: novci po *) frankov od 91.— do »2. ; funt šter-ling od 108.60 do 10M.75. 12 Zlato, srebro, krona, platin, zo&ovie kup«je i\mm mm pouh Trst, yim Ma.zini 46 % # v* 0 Kupisjeai 731 doaa^i ta &rj»h šivala (lise, kun, vider, divjih stačk, ov(fan posestnika v Dolenji vasi je nabral gosp. Jakiob Tom Inc. L 123.70, družina Kameniek dodala 25 Dinarjev za «Šolsko društvo*. Gospod Knezič daruje za refekcijo svetoia-kobske dece 100 L. Znesek isročen blagajniku g. Mavriču. V znak neprekosljive požrtvovalnosti pro-seških druMev ob jnilfld bridke izgube ljubljenega nam Jožeta Luxa darujejo njegovi ostali 20 L «Šolskem društvu*. Ob priliki srebrne poroke g. Karola in Terezije TrampuZ* se je ob navzočnosti 3 nuncev nabralo 99 Lir katere se imajo razdeliti tako, da dobi «Šolsko drufttvo* v Trsta lit 35, siro-tiKe v Gorici LH 33.— in AlojzijeviKe istotam začne Ut 32.—. Steklene sipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 17 K O kun, ilatlc, lisic, dihurjev« fiaeri |azlM Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Iz pristnega kaučuka. „PJLHS" Trst, Ulo Coronso 9. jaManj iljiasB tertfflft Tržaška pojolilnkn in hranilnico reglstrovani zadrug« z omejealn pocoitvom uracluj« v tvoji lastni HIŠI ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog? ia čekovni promet, ter jib obrestuje Pir po 4% veQe in stalne ,v!oge po dogovoru. Daje posojila na vknjtžbe, menjtce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure zo stranki od 9 do 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt ŠL iMl 25-37. h