Stev. 190, Trst, v torek 9. julija 1912 TefcaJ XXXVI« IZHAJA VSAK DAN f«dl »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stsv. se prodajajo po 3 nv5. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-jčkii, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. vim, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »sdaljna vr^ta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, nr>j-maaj pa 40 stot. Oglase sprejema Ioseratui oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plati j ivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moč/* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ročbe br*»z doposlane naročnine, so uprava ne ozira Itroeniaa na uedeljsto lzd^nj« „EDISOSTI1 ataa« : >» oolo leto Kron 5'20, s« pol let« Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»-vana pisma aa ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: ulica Gioroio Gafatti 20 (Narodni donj). Izdajatelj in odgov mi urednik STLFiN GODINA. Lastr "a koasorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Eciinost" opisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. L'0. PoItno-hraniln!?nl ra?un Jtev, 841-652. TELFF0N 1V57. BRZOJfiUNE UESTI. Ministrski svet. Vojni minister zahteva 275 milijonov. DUNAJ 8. (Izv.) Danes dopoldne so se pričele skupne ministrsko konference, katerim je predsedoval minister zunanjih zadev grof Berchtold. Vojni minister je predložil svoj novi investicijski načrt, ki zahteva 275 milijonov kredita za pre-oroženje artiljerije. Vnel se je o načrtu zelo živahna debata, v katero so zlasti posegali vojni minister Auffenberg, šef generalnega štaba Schemua in zunanji minister grcf Berchtold. Konferenca je trajala do 2 popoldne, nakar je bila prekinjena. Nadaljevala se je potem ob 4 popol. in se nadaljuje tudi še jutri. Posebno zoperstavljal se je Auffenber-govemu načrtu ogrski ministrski predsednik Lukacz, ki se je z ozirom na lahko umljivo težavno stališče ogrske vlade protivil novim vojaškim investicijam, ki jih hoče vojni minister Auffenberg imeti razdeljene na pet let. f Prof. dr. Karel Štrekelj. GRADEC 8. (Izv.) Danes opolnoči je tu umrl vseučiliški profesor dr. Karel Št r e k e I j. Umrli dr. Karel Š t r e k e 1 j je bil rojen leta 1859. na Gorjanskem pri Komnu, je pa pozneje v počitnicah, jako raci bival v Vrtojbi, odkoder je prav pridno zahajal, kakor je večkrat san\ poudarjal, k svojemu učitelju p. Stanku Škrabcu na Kostanjevico pri Gorici. Leta 1896. je bil Imenovan za izrednega profesorja slavistike in je pozneje sploh prevzel dedščino slavistike po umrlem vseučiliškem profesorju dr. Kreku. Dr. Štrekelj je bil jako delaven na polju slovenskega jezikoslovja in je po rasnih slovenskih Ustih In drugih publikacijah raztresenih vsa sila njegovih jezikoslovnih spisov. Omenimo naj mcd njimi !e zadnje temeljite odgovore na dr. Tominško-vega „An ti bar bara" in njegove temeljite, neizpodbitne pripombe k slovenskemu pravopisu. Glavno njegovo delo pa je in ostane kritična izdaja slovenskih narodnih pesmi, ki jih izdaja Slovenska Matica. S tem svojim ogromnim delom si je postavil umrli učenjak monumpntum aere perennius. Dr. Karla Štreklja lahko bi rekli, vzpo-rejamo z največjimi slovenskimi, ako ne tudi slovanskimi jezikoslovci; ako morda ne dosega veličine Miklošičeve in drugih prvakov slovanske filologije, pa je vendar treba reči o njem, da s^ je vedno čuti! sin svojega naroda, da je vedno očitno kazal, da ga je rodila slovenska mati. Zato mu; tudi tem častnejši spomin v našem narodu. • Pogreb pokojnega učenjaka, ki je umrl! na vodenici, na kateri je boleha! že dalj č£sa, se bo vršil jutri, v sredo popoldne < ob 4. Izpresnemba vladnega sistema na Ogrskem ? DUNAJ 8. (Izv.) Tukajšnja „Reichspost" ! Je prejela od jako odlične strani — v poli-' tlčnih krogih se zatrjuje, da od osebe, ki redkokedaj piše v liste — članek pod naslovom „Beseda Ogrom", ki ga priobči jutri. Članek poudarja, da je sedaj treba v državi, ko je preskrbljeno za obrambno silo, posvetiti vse sile notranji konsolidaciji države. Treba je pred vsem, da se uvede na Ogrskem res demokratična volilna reforma, ker je vendar nemogoče, da bi vladala dalj časa vlada, ki pomenja zastopstvo le od toliko pogubnega ščuvanja države proti državi. Oba naroda nal se združita v politično enoto. Najvišja ideja jima mora biti — enotnost države. So sicer razne težkoče, ki se zde na prvi pogled nepremagljive, In to je pred „Zeit" na Hrvatskem prepovedana. ZAGREB 8. (Izv.) Komisar Čuvaj je odvzel dunajskemu Hstu „Dle Zeit* poštni debit na Hrvatskem, to pa zato, ker je »Zeit* priobčila več ostrih člankov proti njemu in njegovemu paševanju. Stavka policajev. BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) V mestu Mako so vsi policaji stopili v Štrajk, ker smatrajo mesečno plačo 60 K, ki Jo dobivajo, za popolnoma neprimerno svojemu službenemu delu. Železnica Pfran-Portorose. DUNAJ 8. (Izv.) Kakor se poroča, zgradi v najkrajšem času plinarna v Augs-burgu ozkotirno železnico med Piranom-Portorose, ki bo zvezana z ozkotirno železnico Trst-Poreč. Poroka diplomata s plesalko. PARIŠ 8. (Izv.) Bivši francoski poslanik Cioslet se je poročil s svojo dolgoletno prijateljico, plesalko v pariški operi, Pierrotovo. Novi avstrijski vojaški ataše v Rimu. DUNAJ 8. (Kor.) Vojaški naredbeni Ust javlja: Ce«ar je odredil, da se odvzame podpolkovnik generalnega štaba Avgust Mitzl z dnem 1. julija t. I. z mesta vojaškega atašeja pri poslaništvu na italijanskem dvoru v R'mu, in mu Je podelil ob !tej priliki red železne krone III. razreda ter j je imenoval polkovnika Stanislava Szep-tyckega z dnem 1. julija tekočega leta za vojaškega atašeja pri imenovanem poslaništvu. Vojaški upori in nemiri v Albaniji. CARIGRAD 8. (Kor.) Kakor poročajo avtentične vesti iz Bitolja, so se k voditelju pobeglega vojaštva, Tajer-beju odposlani častniki vrnili, ne da bi bili dosegli kaj. Dezerterjl, ki se nahajajo v Koloniji se nočejo vrniti. Dares pozovejo zadnjikrat Tajer-beja, naj se uda, potem ga začno zasledovati. CARIGRAD 8. (Kor.) V zadnjih dneh okrog Drača in Etbazana se pojavivše gibanje je začelo zavzemati vedno večji obseg. Več albanskih begov je pobegnilo v gore. Albanski vodja Avni-beg je izdal na prebi/alstvo v Kroji oklic, v katerem izjavlja, da vstaško gibnnje ni naperjeno proti domovini, temveč proti krivicam, ki jih je zakrivila vlada posebno v Albaniji. VI;-da je proglasila na krojsko okolico obsedno stanje. SOLUN 8. (Kor.) Vojno ministrstvo je odredilo neposredno priprave za mobilizacijo 12 brigad redifov (rezervistov) solunskega, bitoljskega in kosovskega vojnega zbora, da so takoj na razpolago za slučaj, da bi vstaško gibanje v Albaniji zavzelo nevarnejši položaj. Iz mladoturškega komiteja. CARIGRAD 8 (Kor.) „Sabah" Je zvedel, da je mladoturški komite ukazal svojim klubom, naj zbrišejo vse častnike, ki so členi klubov. Angleži o našem cesarju. LONDON 8. (Kor.) „Standard- priob-. _ _ čuje članek, s katerem naj prisrčnejše ča-udarjal, da vidi bodočnost Slovanov na GRADEC 8. (Izv.) Včeraj se je vršil j stita našemu cesarju na njegovem dolgem n .»__ .. . .. t . .t o . ..... .. vladanju, ki presega vladanje ostalih vladar- jev in celo tudi kraljice Viktorije. Članek zaključuje z besedami: Ne more se dosti visoko ceniti sodelo- gotove družbe In pa državi upravljal par-;vsemi vprašanje dinastije. Toda tudi Nemci lament, ki zastopa komaj 6 odstotkov pre-|so se združili v enotno državo, dasiravno bivalstva. ;je v Nemčiji cela vrsta raznih dinastij in Ogrska mora tudi končno dati tribut \ držav, pameti in pravici in zopet vrniti Hrvatski j Milovanovič je smatral za najvažnejše ustavo. Današnji režim na Hrvatskem na-ideio, ki bi ga morala izvršiti čim prej oba sprotuje zunanji politiki monarhije in narav-i naroda, kulturno zbližanje obeh narodov nost škoduje njenemu ugledu. Kar dela da-!In pa odpravo zagrizenega separatističnega nes komisar v Zagrebu, je sllovitejše in | nacijonalizma v obeh državah, neverjetnejše, kakor pa vse ono, kar so | umr| star 120 let. ,aŽi! BUKAREŠT 8. (Izv.) V vasi Cruci Je '"fcJSSS m0narhili- u i h umrl klavec Cujocaru star 120 let. Mož e na, S?podvizka?nda° »* 'ežko delal na polju. zave, kajti sicer Jo bo prisilila država, da i Kuga. napravi svojo dolžnost, ter zaključuje z I NEW-YORK 8. (Izv.) Na otokih Cuba mnogocltiranimi besedami cesarja Napo-1 ta Portorico se Je pojavila kuga. leona III.: „L' empire c' est la paix" — „ce- : * Parnik „Oiympic" ponesrečil, sarstvo je mir". j LONDON 8. Morski velikan „OIympic", Atentat na grofa Tlszo. 5 parnik, velik kakor „Titanic", je zavozil na BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) Zbornični pred-' ^^ UPa" !e» df ^o rešijo „Olym-sednik grof Tisza je bil zaslišan včeraj kot; f\c tudi last družbe White Stear priča v aferi posl. Kcvacsa, ki je, kakor j ine* znano, v zbornici streljal na grof Tiszo. Grof j Vojvoda Cumberlandski pri cesarju. Tisza Je natančno popisal podrobnosti napada I IŠL 8. Vojvoda Ernest Avgust Cum-!n je izjavil končno, da ne želi, da bi biTlandsld je s svojim sinom Ernestom Avgu-napadalec kaznovan. -stom obiskal danes cesarja Frana Josipa v Top se razletel, štirje topničarjl mrtvi, jcesarski v,,i- BUDIMPEŠTA 8. (Kot.) (Ogr. biro.) V! t Artur Hobrecht. Oerkeniju so se danes ob 9 dopoldne vršile [ BEROLIN 8. Tu Je umrl bivši nadžupan pod nadzorstvom topničarskega nadporoč-'in finančni minister Artur Hobrecht. nika Bretschneiderja vojaške vaje, katerih f Papež obolel heaubicUdeIeŽ,,a 2' dUna,Ska P°l|Skih,S RIM8' Vsled velike vročine je papež Pri poskušnji novih topov nemškega P'3 X' ZOpet °bolel* tipa se je razletela krogla takoj pri prvem j Maroka, strelu, vsled Česar je počila topova cev.; PARIZ 8. (Kor.) „Ag. Havas" poroča Takoj tik topa so se nahajali nadtopničar. iz Feza: Urojenci so prinesli vest, da je ge-in štirje topničarji. Od teh so bili ubiti neral Gourand včeraj ziutraj presenetil Ro-nadčopničar in trije toprJčarji, nadalje so gija in ga obkolil. Po kratkem odporu je bili štirje vojaki smrtno, ?n štirje lahko ra-;moral sovražnik popustiti francoskim četam njeni. ; svoje šotore in pobegniti. Francozi so izgu- Nadporočnik Bretschneider 12. polj-'bili tri može, 18 jih je bilo pa ranjenih, skega topniškega polka je bil tudi težko j FEZ 8. General Gourand Je ostavil so-poskodovan. Vsi mrtvi in ranjeni pripadajo; torišče ob reki Senu dne 5. t. m. ob 10 2 topniškemu haubiškemu polku. Od vo-.zvečer. Z lahko kolono je marširal vso noč Jakov, ranjenih pri eksploziji, ki so jih od-; ia je prišel ckolu 4 zjutraj do Rogljeveea vedli v bolnišnico, je ob 2 popoldne umrl šotorišča, ki ga Je napadel. Boj Je trajal uro eden smrtno ranjenih. Po 2 popoldne se je;jn pol, nakar je Rogl pobegnil, ko je izgubil zborni poveljnik Schreiber v spremstvu ge-imnogo ljudi in je moral ostaviti vse šoto-neralnega štabnega zdravnika podal v Oer-iri§ee. Francoske čete so ga preganjale po-keny. Preiskavo so ze uvedli. |tera še s streljanjem iz topov Združenje balkanskih držav. ; f češki profesor. SOFIJA 8. (Izv.) Časnikar Konstantinov •; PRAGA 8. (Kor.) Danes zjutraj Je tuje ptr tednov pred njegovo smrtjo interviral kaj umrl dr. Emilijan Kaufmann profesor sedaj umrlega srbskega ministrskega pred-|za usešne bolezni na češkem vseučilišču in sednika Milovanoviča. Konstantinov priob-! predstojnik ušesne klinike v splošni bol-čuje sedaj vsebino tega pogovora in naglaša, nišnici. da je prej ni mogel priobčiti, ker se Je za- " Povodenj v Sibiriji L^n Milovanovič^; IRKUTSK 8. V mestu Nižnem Udin- da bo molčal o stvari, sedaj pa ko Je vsled k , , d dežo-.a zad„iih dni 50o hi? JKT3občeuVJe.Smrti °dVeZan svoie besede» | pod vodo, 20 hiš sJ je le ^uš^o 5°° ^ Milovanovič je v enem pogovoru po-^ Protest proti smodnišnicam. udarjal, da vidi bodočnost Slovanov na GRADEC 8. (Izv.) Včeraj se je vršil Balkanu edino le v najožji spojitvi Srbov tu velikanski protestni shod proti smod-in Bolgarov. Pozabiti je treba pred vsemi nišnicam, ki su nameščene v najbližji historična neprijateljstva, urediti je treba bližini mesta ter pomenjajo stalno nevarnost makedonsko politiko in popolnoma odnehati za mesto in njegovo prebivalstvo. PODLISTEK Spomini na praške slavnosti, (Nadaljevanje) Po Pragi. Velikanska je razlika med Prago z njeno starodavno in starcslavno zgodovino in pa med mesti, ki so vzrastla sicer tudi na starih zgodovinskih tleh, toda v popolnoma drugačnih razmerah. Z'asti smo občutili to razliko Tržačani, Hin jgo bolj, kakor pa morda katerikoli drug > tujec v praškem — slovanskem — Jeruzalemu." V Pragi srečuješ kor^k za korakom pomnike petsteletne kraljevske slave: tam na oni str-ini nekdaj, v času, ko so vladali ponosnemu češkemu narodu kralji njegovega rodu in jezika, srebropene, seda] pa mođeracumazane Vitave kraljevski Hradčin z veličastnim domom sv. Vida, tu zopet starodavne palače velikašev kraljestva, oadi staromestna mestna hiša s svojo znamenito uro, v njeni bližini skoraj stostolpa, kakor Prag3 sama, krasna cerkev, tam ,prašna brana* na obeh straneh Karlovega mostu zopet mostna stolpa itd. itd., poleg tega pa palača ob palači, skoraj vse v slogih, ki spominjajo thtife časov, ko je kraljeval na kraljevskem Hradčinu kralj svojega naroda svojemu narodu ; pri nas pa v našem mo- dernotreznem trgovinskem Trstu : stano-; vanjska kosama druga ob drugi, skladišče ; za skladiSČem, res vse praktično, dobička- nosno, a brez vsake romantike, popolnoma hrez poezije. Kar je starega pri nas, je edino le stara italijanska nesnaga našega st3rega mesta. V Pragi veličina nsroda in njegove zgodovine, v Trstu veličina poh!epnosti po Oens.ju ! Potemtakem pač ni čudno, da se mehka slovenska duša topi v Pragi navdušenja za veličino naroda, ki je bil vedno vzor nam, ki Lmo prihajali k njemu kakor fantič & svojemu izkušenemu fcrn-u. Slovensko taborišče je biio v hotelu „Adria" nn Vadavskem trgu. Ni nas bilo malo, in kakor čebeie iz panja in nazaj vanj skoz prašnico, je romala od ranega jutra pa do po,:nega večera naša pestra množica skozi hotelski vhod, pred katerim je bilo na črni deski citati, kaj je „danes tukaj, Jutri tam". O postrežbi v hotelu je vladalo med udeležniki zleta precej različno menenje. Omenjeno je že bilo v našem listu, da smo našli ob prihodu po vseh mizah nemške, ali. kakor pravijo v Pragf, švedske užigalice, ki so pa pozneje izginile, ker so jih nadomestili s takimi, da ni bilo sploh clkakega napisa na njih. Ćuli smo govoriti našlnce, da bi bil pač Čin kurtoazije, da bi bili tiste dni imeli v „slovenskem" hotelu po mizah užigalice nsše CMD; no, pa kaj takega bi bilo pač preveč zahtevati, toda največji greh bi pa v resnici ne bi), da so nas postregli vssj z u žiga'i ca m i češke Matice školske. Da je bila postrežba nekoliko po-mankljiva, se mora pač oprostiti, kajti ob takem navalu ni mogoče u? rez'ti vsakomur po njegovi volji, a če bi bil pri mizah, kjer je sedelo po sto ljudi, več tiesr> en sem pos:rcžnik, pa bi bila šla stvar tudi nekoliko hitreje izpod rok. O „Zlati husi", kjer so bili nastanjen! slovenski časnikarji, je trebn reči, da gre postrežbi v vsakem cziru neprikrita po-nvala. Prva in glavna pot skoraj vsakemu Slovencu je bils gotovo na telovadišče na Letni. Opisovati to velikansko torišče natančnejše, se nam ne zdi potrebno, saj je bilo [itak že opisano v našem listu. O velikosti telovadišča si morda človek najlažje ustvari pravi pojem s tem, da Je bilo v soboto, dne 29. junija, ko se je prvikrat vrnila javna telovaška, oziroma skupne proste vaje, ali kakor pravijo C hi — „prostca" —, na tribunah in okrog ograjenega pravega telova-dlšic gotovo do 200.000 ljudi. Krasen je bil tu zlasti pogled na vzhodno tribuno, kjer so bili določeni prostori za Sokole v kroju. Mislite si le velikansko njivo dozorevajočega žita, med katero je nasejala roka narave vse polno rdečega maka. Drugod pa sočen travnik, posejan z neštetnimi kresnicami, belfrri ženskimi klo-bukami in oblekami. Težko si je predstavljati naval na vozove električne cestfie železnice, k; so z velikimi „S" ia napisom „shtištč" na č lu vozili do telovadišča, zlasti pa na , enajsto", direktne vozove. »Kakor sianiki v sodu1*, je še premalo rečeno, kajti da si le mogel pritisniti nogo kam, pa je bilo dobro ; bilo ni skoraj voza, da ne bi stala zadal na vozovnem odbijaču po dva, ali pa vsaj po eden Sokol. In glejte čuda : kolikor je znano, se ves čss slavnosti ni zgodila n!ti najmanjša nesreča pri vožnji po električni. Vožnja po praški električni, ki je mestna, je malenkost dražja, kakor pa v Trstu: „ma!y" stane 14, velky* pa 24 vinarjev, pri čemer je pa seveda vračunana tudi že mostnina, ki Jo mora sicer odriniti vsak pešec, ki hodi Čez praške mostove, katerih je menrta samo eden brez tega „oderuškega" davka, kakor pravijo Pražani. (Pride še). Stran II. vanje cesarja pri preporodu Avstrc-Ogrske, ki je danes bolj mogočna, kakor kedaj. Angleži, ki so bili večkrat zavezniki, nikdar pa sovražniki Avstro Ogrske so gotovo vsi edini v iskrenih častitkah vladarju monarhije. Naj bi bila dana vladarju še dolga vrsta let v blagor vsem. Pripomba uredništva: Naš cesar je dae 5. tekočega meseca prekosil umrlo angleško kraljico Viktorijo v dolgosti vladavine. Gouor poslanca Ura. Rytiaf3. Stvaren popravek v seji zbornice poslancev dne 2. julija 1912. (Dalje.) Provokacije nemških dijakov povodom sokolskih slavnosti v Pragi. Moram se pa dotakniti še nekega dru-gtga vprašanja, ker se smatram v to dolž-neda kakor očividec, kakor Slovan in kakor čl^n sokolske zveze. V včerajšnji debati in tudi danes se je Sokolom in praškemu prebivalstvu očitalo opetovano, da so nastopali agresivno proti nemškim kulerskim dijakom, da imajo nemški di4aki pravico bumlati, da niso provocirali, temveč, da so se sprehajali po Prikopih kakor jagnjeta na pašniku (Smeh) in da so biii kljubu temu tepeni. Bil sem v petek v Pragi fn sem si ogledal stvar čisto od blizo. Sprehajal sem se po Prikopih in sicer v sokolskem kroju, tam, kjer so se sprehajali tudi nemški dijaki. Šel sem naravnost notri med dijake; šel sem ž njimi dlje časa, da bi videl, kako se praško prebivalstvo ponaša njim nasproti. (Klic : Torej ste tudi Vi bumlali.) Da, tudi jaz sem bumlal. Moram dejanski ugotoviti in nasproti neresničnim trditvam dejanski popraviti, da ves čas, ko sem se sprehajal v družbi nemških dijakov, ni padla na nemške dijake niti ena žaljiva beseda, da, niti en žaljiv pogled. (Čujte!) Da so se nemški ku-lerski dijaki tudi sami čutili zelo varne v tej veliki množici, dokazuje okolnost, da so — da bi dokazali svoje junaštvo — imeli med seboj tudi nekega ranjenca, ki je bil brez čepice, in ki je imel glavo obvezano z znanimi črnimi obvezami. Mož je tudi šd z drugimi, česar bi gotovo ne bil storil, ko bi se bil le najmanje bal, da mu prebivalstvo kaj stori. Ker, ako je kdo res ranjer, se ne bo izpostavljal takim nevarnostim (Posl. Fahrner: To je kulerska obveznost! Vsak mora biti zraven!) Tudi bolniki? (Živahni mejklici). Prosim, nemški dijaki imajo pravico, da se sprehajajo, kolikor hočejo, ne le v Pragi, temveč v vsakem češkem, nemškem, italijanskem in slovenskem mestu. To pravico imajo kakor državljani in nihče jim je ne pri-krajšuje; tudi mi nočemo storiti tega. Že poslanec Kalina je omenil, da je Sokolska Zveza skienila delati z vsemi sredstvi na to, da na provokacije nemških dijakov ni gledati, da jih je ignorirati in da sploh ni reagirati na nikakoršen način. Ali jaz vem povsem za gotovo, da so se nemški kuler-ski dijaki ob tej priliki — in to vem od prič, ki so videle na svoje oči in čule na svoja ušesa — ponašali na način, kakor se ni ponašati ob takih prilikah. (Posl. Fahrner : Ali ste vi sami videli ?) Saj vam pravim... (Živahni mejklici). Povem vam nekaj: Nisem videl sam, ali moj oče je čul in njemu verjamem ; da-H mu pa vi hočete verovati, to je vaša stvar. Tu se je zgodilo, da je na Prikopih par nemških kuterskih dijakov pristopilo k droški (izvoščeku) — in to v množici, pri takem razburjenju, ob razpoloženju, ki je vladalo teda| — in so kočijaža nagovoril« tako-le: „Vi „trotel", peljite nas!" (Ćujte! Čujte!) Tako delajo nemški kulturonosci! Mož je imel toliko čuta do svoje časti, da nt reagiral na to uljudno povabilo in ni hotel voziti gospodov. Zato so mu rekli: „Če nas ne peljete, potem vam eno posolimo!" (Čujte! Čujte!) (Živahni mejklici.) Gospoda moja, ali ni to provokacija ? (Posl. Fahrner: Ali ste to vi čuli ?) Sem že navedel onega, ki je Čul. In kar se tiče slavnostnega sprevoda, je istotako neresnično, da so nemški kulerski dijaki prišli še le po slavnostnem sprevodu Nasprotno. Spredaj na Prikopih je bila nemška hiša zaprta in dijakom je policija velela, naj gredo od zadaj v nemško hišo. Ali izdrli so ven iz neke stranske ulice med tem, ko se je slavnostni sprevod pomikal, ko je korakala mimo župa Žižke, so se potisnili mej množico in so hoteli prodreti kordon. Nato so biii zavrnjeni in zgodilo se je, kar se je s toliko emfazo razglašalo po časopisih. (Živahni mejklici). Gospoda moja! Govorimo sedaj povsem mirno. To so fakta, ali pustimo to in rezonirajmo enkrat povsem mirno. Vi pravite, da imajo nemški kulerski dijaki pravico do 0bumlanjaM v Pragi na Prikopih. Dobro, jrz jim koncediram to pravo, ali potem Imamo tudi mi Slovenci pravico, da n. pr. v Gradcu in Celju nastopamo v sokolskem kroju. (Živahna pohvala). Vi pravite, da je Praga glavno mesto Češke in od todi da imajo nemški dijaki pravico, da tam „bumlajo". Gradec pa je glavno mesto vojvodine Štajerske, ergo imajo Slovenci pravico, da se tam Šetajo v sokolskem kroju. Mi pa ne hodimo v Gradec; izgubili smo ga pred okolo 1000 leti in ga prepuščamo „EDINOST' Nemcem. Toda Celje in Maribor ležita na čisto slovenskem ozemlju, a kaj se je zgo dilo tam pred 2 leti ? Istim Sokolom, ki so sedaj v resnici dokazali svojo disciplao na način, da so si pridobili spoštovanje celo pri Nemcih iz rajha. ki so bili tam zastopani _ istim Sokolom je bilo pred dvemi leti, ko so v Celju priredili sokolsko siav nost, prepovedano sploh vstopiti v mesto v sokolskem kroju (Čujte! Cujte !), da, niti znakov niso smeli nositi, da-si ie Celje mesto, ki živi samo in jedino le od slovenskega prebivalstva z dežele, in bi moralo propasti, ako ne bi slovenski kmet prihajal v to nKSto. To je šlo tako daleč, da so celo en del okoliške občine zaprli Sokolom, da le Nemci ne bi se čutili provocirane, in bil je neki državni poslanec, jeden naših tovarišev, tam, ki je samin osebno kontroliral in nadziral natančno izvajanje te prepovedi — nočem ga imenovati. In če je slučajno kdo, ki ni poznal dobro meje, zašel v mesto, so pobalini — tudi nekoliko veči poba lini — prihiteli od vseh strani, ga napadali in počenjali vse možno. Nu, gospoda moja, primerjajte postopanje Pražanov z onim teh svojih rojakov v Celju in Mariboru ! V Mariboru se sploh ni smeti drzniti, govoriti na ulici slovenski, ako se ni — kmet! S kmetom govore slovenski seveda tudi trgovec, odvetnik, in ceio voditelj Nemcev, ker kmet ne zna druzega. V iurističnih listih morete čitati, kako najtrd neji nemški advokatje v Mariboru iščejo koncipijente in stavljajo kakor pogoj po tnavanje slovenskega jezika. To je torej dokaz, da v Mariboru ne le da znajo slovenski, ampak da morajo znati, ako hočejo tam živeti.__(Dalje.) Polom v Puli. Pula, dne 7. julija. Mislili smo, da bomo že mogli poročati o aretacijah onih „večjih*. Ali še vedno pobirajo bolj „male*. Včeraj popoldne je namreč sodna oblast dala aretirati občinskega pisarja Negrija, ki je bil dodeljen anagrafičnemu uradu kakor pisar. Mož ima razne nekorektnosti na vesti in to še iz prejšnjega časa, ko je bil še dodeljen računskemu oddelku, kjer je po magal znanemu sedaj radi tatvin aretiranemu Gdlantiju. Neposredni vzrok aretaciji pa je ta, da je pred kratkim aretirani občinski eksekutor Selles izdal, da mu je Negri pomagal na falsif ci anju računov In pobotnic Istotako se mu očita, da je pred nekaj dne v j krivo izpovedal pred preiskovalnim sodnikom. Negri Je sicer po svojem položaju politično brezpomemben, aH kretal se je vendar izključno v kamorističnih in iredentističnih krogih in je bil strasten agitator in priganjač. Sicer pa je ta novi aretiranec še precej mlad, a zelo antipatiČen tip brezznačajneža. kar moremo trditi z mirno vestjo, ker imamo dovolj dokazov za to. Saj so se ga vsi pošteni ljudje izogibali. S to aretacijo je naraslo število areti-rancev na 23. Negrijevega kompanjona Seliesa smo očrtali že zadnjič. Razprava proti obtožencema dr. Palisca in Bigatto je določena na dan 11. julija t. 1. pred okrožnim sodiščem v Rovinju. O izidu bomo poročali. ________ uellk javen shod delavcev SRedenl-sklh plaužev. Preteklo soboto zvečer se je vršil v prostorih „Gosp. društva" v Skednju velik javen shod, ki ga je sklicala skupina NDO „Plavži". Udeležba je bila naravnost velikanska. Velika dvorana „Gosp. društva1* je bila že docela napolnjena in še so prihajali delavci iz plavžev. Hoteli so slišati Iz ust državnega poslanca dr. O. R y b a r a •cakor poročevalca, ali je za njih Še kaka pomoč. Poprej zanikerni, ne meneči se za samopomoč in popolnoma brez upa v boljše dneve v srcu, so kar naenkrat postali drugačni. Shod je otvoril predsednik skupine „Plavži* NDO, tov. Brat oš in je pozdravivši drž. in dež. poshnca dr. Rybara, ob razložil pomen shoda ter obrazložil položaj delavstva v pla\žih. Nato je podal besedo strokovnemu tajniku B r a n d n e r j u, ki je govoril o razmerah delavstva v plavžih, o pogodbi, ki je delavstvu silno škodljiva in ki jo treba popraviti, da bo delavstvo zadovolj .o žnjo. Govornik je posebno poudarjal potrebo slovenskih obrtnih šol. V plavžih so skoraj povečini mladi delavci, ki bi morali po oogodbi zahajati v obrtne šole. Slovenskih obrtnih šol pa v Trstu ni; zato bo „Na rodna delavska organizaciji" z vso odločnostjo nastopala, da v Trstu — v tem največjem trgovskem mestu avstro - ogrske nonarhije, — dobimo slovenske obrtne šole Nadaije je poročevalec ostro napadal kranjsko industrijsko družbo, ki z delavstvom tako grdo postopa. Delavcem se je pred neseci zvišalo plačo za 20 vinarjev na dan, a se jim je pri premijah odtrgalo toliko, da imajo danes v resnici 20 vinarjev manj plače, nego so je imeli pred povišanjem 3lače. V en žep da kapitalistična družbi 20 vinarjev in misli, da s tem pomiri delavstvo, iz drugega žepa pa jim zopet jemlje 40 vinarjev. Govornik je dejal, da centralni odbor tozadevno ukrene potrebno, da se te nerednosti odpravijo. št. 190 Viharno pozdravljen je nastopil natn državni in deželni poslanec dr. R y b a r. ki je med paznim poslušanjem v začetku svojega govora omenjal, da ga prav iz srca veseli, ko vidi, s kakšno veliko vnemo so se slovenski trpini v plavžih poprijeii dela, organizacije. Razlagal je nato pomen in jotrebo organizacije. Dandanes se združujejo /si stanovi, ker je poedinec v današnjem ooju za obstanek brezpomemben. Združevati so gse začeli tudi delodajalci - kapitalisti ter so opazili, da se organizira delavstvo •n da je posameznik preslab napram močni delavski organizaciji. Ko se tcrej združujejo Pogataši, ki imajo vsega zadosti, v močnih obrambnih in obenem napadalnih organizacijah, ako se združujejo vsi stanovi, zakaj b; se potem ne združevalo ubogo delavstvo kakor največji in najbolj brezpravni in trp;n-čeni razred v človeški družbi! Boj delodajalcev je lahkeji, nego boj delojemalcev, ker imajo prvi denarja, in poleg tega še oboroženo silo na svoji strani, da Jih brani v slučaju potrebe. Treba pa, da tudi delavstvo zbira sredstva, vinar za vinarjem, da napravi močne in za odločen boj sposobne organizacije. G. poslanec je v nadaljnem govoru pojasnjeval veliki pomen delavskih organizacij na narodni podlagi. Razvil je program „Narodne delavske organizac;je", ki je na-odna in socijalna. Poudarjal je posebno, da se morajo slovenski delavci neprestane seliti iz svoje domovine v daljno Ameriko tržaških Slovencev do majke-dobrotnice. Radi preobilice druzega gradiva smo morali poročilo odložiti. Odkritje spomenika glasbeniku in skladatelju Josipu Rota. V nedeljo ob 11 dopoidne so v mestnem vrtu ob veliki udeležbi odkrili mramorni doprsni kip znanega tržaškega glasbenika in skladatelja Josipa Rota. Za enoletnike. Od 1. oktobra t. I. dalje morajo enoletniki, ki morajo služiti na lastne stroške, plačati vojaški upravi sledeče zneske: za hrano in plačo 330'—, za uniformo K 121-—, za opremo K 16'— in za uporabo orožja K 7 —. Oni enoletniki, ki hočejo služiti pri konjici, poljskem in gorskem topništvu, pa morajo plačati poleg tega še najemnino za konja K 661— ter pri -conjicl za sedlo in jermenje K 32'—, pri topništvu pa K 29 Kvartal za prosto-voljce-mediclnce se je zvišal od K 62*30 na K 66 80. Vozni listki za izlet NDO v Gorico so v predprodaji v uradu NDO ul. sv. Frančiška št. 2 in v zadružni gostilni NDO (Kosič) ul. Carradori. Vozni listek tja in nazaj stane K 2*30. V predprodaji so tudi vstopnice za veselico v Gorici, ki stanejo za izletnike samo 20 vin. Prosimo, da se vsakdo, ki se misli udeležiti izleta takoj prijavi in vzame listek ter vstopnico, da vemo glede vozov pravočasno usreaiti. Semenj, ki ga priredi šentjakobska CM podružnica dne 4. avgusta t. 1., obeta biti zelo dobro posečen. Priprave so v polnem teku. Šotori bodo preskrbljeni z vsem potrebnim, skrb za postrežbo so prevzele ;ospe in gospice pevskega društva „Ilirija". Čelo znani Žid pride s svojo veliko ftht-,iico, da dobro pretehta vsakogar. Kar bo še drugega na semnju, bo raz--idno iz plakatov. Pripominjamo, da tudi 4es ne bomo pogrešali. Slike o vsesokolskem zletu v Pragi -riobčule ta teden „Slovenski Iiu stro vani Tednik" in sicer: 4 slike o te.ovadbi 6000 dečkov in deklic s:kriškega naraščaja; zmagovalec tekme za prvenstvo slovanskega s o k i! s t v a Slovenec Stane Vidmar; ustanovitelja so-coUtva Tyrš in Fiigner in njun nagrobni spomenik; R Todt, podnačelnik, Erben, ■nčelnik, A. S. Sižinsky starosta .Zveze ruskega sokolstva" ; staro3ta .Češke sokolske zveze" dr. I. Scheiuer; župan pariški H Galli kot zastopnik Francozov na vsesokolskem zletu v Pragi; zanimivi sta tudi >!iki: vratolomna vaja na krogih na zletu, in ruskemu carju N;kolaju predstavijo Erbcua, načelnika „Zveze ruskega sokolstva". Rnzun teh še vsebuje rekatere druge shice. Pri; -ročamo vsem „Slovenski l ustr. Tedni*14. Po res. Potresni aparati tukajšnjega c. :r. pomorskega observatorija so zabeležili v nedeljo 2jutraj katastrofalen daljni potres, katerega središče je utegnilo biti oddaljeno okolu 7800 km. Začetek ob 9 2*57", maksimum zemeljskega tresena 110 mm ob 9 28'39\ konec po 12 opoldne. Tržaška mala kronika. Nagla smrt. 79Ietna Josipina Mahnič, tanujoča v Novi ulici št. 6 ni minole nedelje izšla iz svojega stanovanja. To se je idelo sostanovalcem sumljivo, zato je vratar o tem obvestil policijo, ki je dala šiloma odpreti vrata. Ubogo starko so našli mrtvo v postelji. Na ukaz oblastnije so prepeljali truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Aretacije. Ivan Sleska, star 27 let, nizar, iz Trsta, stanujoč v ul. Carradori, Že ečkrat kaznovan, je bil pod policijskim nadzorstvom. Že pozno v noči od nedelje ia ponedeljek je bil Sleska aretiran, toda z vso silo se je vprl redarju, ga večkrat vda-ril in obsul z raznimi psovkami. Treba je bilo precej truda, preden je red2r u gnal Slesko in ga odvedtl v zapor. — 34 etni težak Karlo SmoliČ, stanujoč v ljudskem prenočišču v u ici Gisparo Gozzi, je bil aretiran, ter je vkradel Jakobu Ggiču, stanujočemu v zagati della Punta št. 6, novčarko, v kateri je bilo 15 kron. Istotako so zaprli včeraj 29ietno J ilijo Giron, stanujoča v ul. Sciole israelitiche št. 3, ker je ukradla Terezi Ukmar 80 ki on. Svedrovci zopet na delu. Komisijska in spedicljska tvrdka Ivana Sofianopulo, katere lastnik Je Ivan C. Sofianopulo ima svojo pisarno v ul. Sv. Lazarja št. 8, II. nadstropje. Poleg pisarne je tudi stanovanje lastnikovo. Ivan C. Sofianoulo je sedaj s svojo rodbino na letovišču v Portoroie, vendar prihaja večkrat na teden v Trst, da jbavi svoje posle. Kolikor se je zamoglo ugotoviti povodom raznih tatvin, izvršenih zadnje čase na raznih krajih, so tatje prav dobro obveščeni, ako je kako stanovanje radi odsetnosti do- V Trstu, dne 9. julija 1912. ,EDINOST" št. 190. Stran III. tične rodbine brez varhcv. Tako so doznali, da |e bilo minolo soboto po noči stanova nje guspoda Sofianopulo prazno, ker je bila vsa rodbina v Portorose in zato so sklenili, da porabijo tako ugodno priliko in se okoristijo, kolikor le možno. In res so v omenjeni noči s ponarejenim ključem, ki sr si ga prej preskrbeli, odprli glavna vrata omenjene hiše ter so potem z vetrihi odprl, vrata stanovanja. Ko so b»li v stanovanju so mogli opraviti delo popolnoma mirno. Najprej so se spravili na železno blagajno in jo od ene strani prevrtahodu, da so se mastili s piščanci, medtem *o je kmet — potem ko je po sramotno nzki ceni prodal svoj pridelek — morat nuditi okoli z razcapanimi hlačami in bre* ienarja v žepu, tako, da si niti kupice vina ii mogei privoščiti po dolgotrajnem in na-oornem deiu. Ako so trgovci res kaj zaslužili, so pa meli za to tudi truda, riziko, in dela cd ranega jutra do poznega večera; da, še pc loči niso imeli miru. Tvegati svojo eksistenco in eksistenco svoje družine popolnoma zastonj, kaj takega more zahtevati oc — drugih le tisti, ki heče živeti na tuje broške in ki sam nič nima. Mari glavm činitelji zadruge z neštevilom uslužbencev rpe lakoto pri Jerasu. Narobe: žive prav dobro. Se li to godi tudi na račun ubo-c^ga kmeta, ki hodi z razcapanimi hlačami ,koli ? Ali so mari ti voditelji toliko svojega krompirja tako drago prodali, da jim izkupiček dopušča tako razsipno življenje. Saj jamčimo sami — pravijo ti ljudje — sami smo pridelali, sami hočemo prodajati in sami zaslužiti I Zakaj naj bi trgovec živel od naših žuljev?! Trgovci, ki se že nad 20 let trudijo, ki so uvedli trgovino, naj se sedaj umakneji — ne Zadrugi, marveč tem njenim vod-reljem» da bodo lahko oni od sedaj naprej aso živeli, seveda z manj dela, brez odgovornosti ia rizika, kakor so nekdaj — pc njihovem mnenju — trgovci I To bi bila in je njihova želja. Da jim pa ni toliko ia blagor producenta, izhaja že iz tega, da plačujejo staii rgovci krompir 1 do 2 K dražji nego Za druga; člani te poslednje morajo pa še vrhutega čakati na denar. Očitali so trgovcem, da so oni — če-udi niso imeii veliko dobička — zakrivil*, ia cena krompirju ni bila tako visoka kako; ;e danes, ker je nastopila Zadruga. Se pač vidi, da so možje že pozabili, da žive ž«, desetietja. Je-li bilo meso pred 10 ali 20 ali celo pred 25 leti po isti ceni kakor je danes ? Tudi piščancev ni bilo treba tedaj pla čevati tako drago, kakor jih morajo izvestni mogotci danes. Sicer pa ni smeti preveliko govoriti *:ajti na uvodoma omenjenem shodu je menii nekdo: „Kdor je proti temu, ga ubijemo !" Proti takim argumentom se ved;, ni orožja. Da bo pa javnost vedela, kako so trgovci vzdrževali cene neodvisno od Za iruge, in bi jih, če bi poslednja ne delala konkurence, vzdržavati nadalje, predlagamo m mal izvleček, ki odgovarja popolnoma resnici in katerega se bo potem, ko Za- •S. v! Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog oz. oče in brat, goap. Dr. phil. Karol Štrekelj c. kr. vseučiliSčni profesor v Gadcu po dolgotrajni bolezni v 53. letu svoje dobe dan^s mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v Gradcu na tamošnje pokopališče. V TRSTU, dne 8. julija 1912. Afra Štrekelj roj. Ludvig, soproga. Amalija por. Sirca, sestra. Ljudmila Štrekelj, Marija Štrekelj, hčere. Fran Štrekelj, c. kr, car. viši nadzornik v p. v Trstu Adolf Štrekelj, uslužben pri dež. odboru v Gorici bratje. Anton Štrekelj, ravnatelj kmetijske šole v Gorici Andrej Štrekelj, vikar na Pečinah. C Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na g** ^TCC A ikS : 7 razstavah.: Q I CrAlM Glavna zaloga v Trstu, via Valdfrivo št. 32. — Telefon št. 2201. Vsi zdravniki ga priporočajo. Odlikovano na : 7 razstavah. : \ Izjava. Izjavljam s tem, da sem zavarovan zoper nezgode pri akcijski družbi za zavarovana zoppr nezgode, ulom in za jamstvo „Patria" v Pragi, gpneralno zastopstvo v Trstu, ulica Tor San Piero 12, od 1. junija 1912. Dasiravno sem bil zavarovan šele nekoliko dni, mi ie imenovana družba takoj likvidirala pripadaji čo svoto za ves čas moje nezmožnosti, za kar se jej tudi tem potom zahvaljujem, in toplo priporočam vsakomur to zavarovalnico. Barkovlje, dne 8. julija 1912. Jos. Cerkvenlk Obrtnijsko društvo v Barko vi j ah. UMETNI ZOB Plombiranje zodov Izdiranje zobov brs = vsaka bolečlos 0r. J. Čer mak V. Tuschsr zobozdravnik konces. zobni tehnik mmb TRST BTiBfr.T; ulica della Caserma štev. 13, II. n. i BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San Jtencesco š'^ssis! 2 Specijalist za popravljanje roulet »it oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmeti lamfil ?r- popolne deia in se ne hoji ksnkurence. *..VV zlatar = = Trst, ulica ^incenzi Bčilini št. 13 fldsfrol! cerns it. iona lorezc Botoit izbor ur y*te vrate, *akor tud uhanov , prstanot 2 tl.Ju-mautl in brez dljaatits tuv, žer-ake verižico, zlat? !u %rrbrny z* tDo£xt Vir imwi!r'ir(mfnth - - Čevljarnica - - Leonardo Reima Trst, ul. delle Acque 4. j Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev, i prejemajo se naričila m i opravila po zmernih cenafe jNo?a pekarna in slaflCičarna t Trstn A. JERIČ - Trst j ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sfadČiČarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in jkonfektura. — Likerji in raznovrstno vino I — ---v steklenicah. — ------------ Zdravljenje krvi! Čaj „Tisočeri cvet" (Mllleflorl) Cisti kri ter je Izvrstno sredstvo proti onitn slučajem, če peče v Želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemorofdam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hISa) — Telef. 877. Poitae pošiljatve se Izvršujejo takoj In franko ako ce dopošljekron 110. lans Scheidler == zobotehuik = bivši: prvi zobo tehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—/ In od 3—6. 575 Trst, Plazza C. Goldoni št II. SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNiH CENAH ^fS^ RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TMt Mnenje g. dr.a Barberowskega ladijskega zdravnika pri avstrijskem Lloydu Gosp. J. SERRA VALLO Trst. Že na svojem potovanju v Japonsko s parmkom „Nipponu sem konstatoval skupno s potniki, da je Vaše ŽELEZNA!O KINA -VINO SERAVALLO (Vino di Chlna Ferruglnoso Serravallo) Izborno tudi pospeševanje prebavljanjaf zlasti v tropičnfh krajih. Port Said, 18. 2. 1910. Dr. B A RB ERO WSKY. ■>i Ajistide Oualco - Trst via S. Servolp 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odllkoucna tmm («) ceu! in cementnih ■ 4 • • plotf, teraciM In umetnega kamna. 2J9 Sprejema vsakovrstno delo ▼ eementu. Cene smerne, delo točno. Stran IV. „EDINOST" št. 190. V Trstu, dne 9. julija 1912. druga določi cenet lahko primerjalo. Posa-rn.Lie dneve se je izplačevalo kmetom: 18/6 K 15 30, 19./6 K 15 30, 20./6 K 14, 21/6 K 14, 22.-25./6 K 12, 26 /6 K 10, 27 /6-3./7 K 11, 4/7 K 10, 5-/7 K 10. Primerjajoč pozneje te cene z onim?, ki jih bo plačevala Zadruga, si vsak zadružnik lahko sam proračuni, katera stran mu nudi več dobička. Glede prisotnosti dveh deželnih uradnikov na omenjenem shodu ki sta hotela tudi svojo povedati, pripominjamo le, naj bi raje govorila o tisti koruzi, ki je bila namenjena v olajšavo bede kmetom. Čemu farbati kmete, da se salata in bogsivedi še kaj prodaja na Du;iaju po K 30—70, medtem ko da mora tukaj ubogi kmet te pridelke prodajati po ničevi ceni, ter da se diferenca izteka v žep trgovcev, medtem ko bodo od sedaj naprej, ker Zadruga eksistira, kmetje sami dobivali te ogromne dohodke. To je tako debela laž, da se da kar z roko potipati. Konstatujemc le dejstvo, da je razvidno Iz neštevllnih brzojavk, da so dne 24. Junija oni od Zadruge ponujali krompir po K 10 z vrečami vred, med tem, ko so ti obsovrzženi trgovci pla čevali kmetom po 11 K. To je kratek obris te toli hvalisane zadruge, oziroma njenega delovanje v ko rist — kmetom. Mnogi. Konec šolskega leta na c. kr. goriški gimnaziji. Na tem zavodu je v soboto 6. t. m. končalo šolsko leto. Kakor se razvidi iz letnega poročila, je bilo začetkom šolskega leta 1030 dijakov in dijakinj (46). Tekom leta Je izstopilo 107 dijakov in 10 dijakinj. Po narodnosti je bilo 447 Slovencev, (brez pripravnice), 403 Italijani, 56 Nemcev. Odličnjakov je 111 ; pravi rekord so dosegle marljive deklice, ker je bilo oa 36 obiskovalk zavoda 18 odličnjakinj. Padio je 121 dijakov, zadosten uspeh jih je doseglo 525. Iz Gorice je 205, iz ostale Pri morske 595, iz drugih kronovin in Ogrske 98, iz inozemstva 13 dijakov. d Nadzorniku, ki gre, in nadzorniku, ki pride. Po dolgi dobi dvanajstih let za pušča okrajni šolski nadzornik Finžgar svoje merodajno mesto nasledniku, ki Je bil profesor na gimnaziji. Kako je učiteljstvo ljubilo bivšega nadzornika, Je dokazal banket, prirejen mu v slovo. S svojim blagim značajem in tupatam krepkim nastopom zatiranemu učitelj i t ^u v prilog je skušal podpirati njegove težnje in cilje. Novi šolski nadzordntk gosp. Pavlin je mlad profesor, ki se je jako zameril vsem krogom o priliki svoje izredno stroge letošnje klasifikacije v matematiki. Sicer ni to z njegovim sedanjim poklicem v nobeni zvezi, ali že sedaj mu svetujemo, naj bo z učiteljstvom pravičen in nič druzega kakor pravičen, da ne prikliče viharja v časopisju, kakoršnjega je izzval kakor profesor 1 Podružnica NDO v Gorici prosi narodna pevska društva, da blagovole sodelovati pri veselici, ki se bo vršila v nedeljo dne 14. julija, ob priliki izleta NDO iz Trsta v Gorico. Pevska društva, ki so pripravljena sodelovati na tej veliki slavnosti, naj pismeno naznanijo prijavo tovarišu: Fran Perko, predsednik NDO v Gorici, Stoln.-i ulica št. 11. Podružnica NDO naproša goriške slovenske krčmarje, da pripravijo za nedeljo zadosti kosil za izletnike, ker bo naval velik. Slovensko delavstvo v Gorici. V nedeljo ob 10 dopoldne se pripeljejo naši tržaški tovariši. Dolžnost naša je, da Jih sprejmemo častno, kakor se spodobi sprejeti sobojevnike za pravico. Razpis natečaja. Razpisan Je natečaj za dve mesti tehničnih asistentov pri goriškem deželnem tehničnem uradu. Plača je določena po statutu za deželne uradnike 11. plačilne vrste. Prošnje je uložiti do 15. t. m pri uložnem zapisniku deželnega odbora v Gorici. Nadaljna tozadevna pojasnila se dobivajo v uradih deželnega odbora med uradnimi urami. C. kr. višja realka v Gorici je zaključila šolsko leto 1911/12 minolo soboto Dijakov je bilo koncem leta 376, iz Gorice 99, z Goriškega 127; Slovencev 149, Italijanov 144, Nemcev 71, Hrvatov 7, Čeh1 3, Ogra 2. Z odliko Je dovršilo Soško leto 15 dijakov, sposobnih za pristop v višji razred je 243, sploh sposobnih 26, nesposobnih 56, neklasificiranih 7 ; po-navljavni izpit bo delalo 29 diskov. Katoličanov je bilo 364, luteranov ' 7, židje 4 pravoslaven 1. Druge slovenske deže-e Iz Postojne. Ljudska vesel'ca v prid skladu za „Sokolski dom" v Postojni se bo vršila že prihodnjo nedeljo 14. t. m. Zani manje za to veselico je že prav veliko in opravičeno je mnenje, da veselica prinese skladu za zgradbo „Sokolskega doma" v Postojni lep dobiček. Pri vesel,ci bosta so delovala postojnski orkester in pevski zbu — za razvedrilo pa bode preskrbljeno turi* v muzeju, na kegljišču in strelišču V pa viljonih, ki belo stali pod vodstvom vrlih narodnih dam postonjskih, „se bo točilo različno pivo in izvrstna vipavska in do lenjska kapljica. V ostalih paviljonih p& bodo lačni nasičeni z dobrimi mrzlimi Jedili. Urejeno je vse tako, da ne bo pritožne v nikakem ozlru. Veselico obiščejo v velikem številu tudi Slovenci z Reke, ki obi ščejo objednem tudi našo podzemeljsko krasoto — našo jamo, ki bo ta dan — na kar opozarjamo vnovič — otvorjena za znižano vstopnino po 1 K. Vstopnina na vele-lico Je določena na 50 vin. — tako, da bo udeležba omogočena vsakomur. Ravnateljem tobačne tovarne v Ljubljani Je imenovan podravnatelj tamošnje tobačne tovarne Josip Pros. Razne vesti, C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna Iadlja „Cesarica Elizabeta" dne 7. t. m. priplula v Barcelono, kjer ostsne pet dni. Na ladiji vse zdravo. Grozna rodbinska tragedija. Z Du naja poročajo, da je 321etna šivilja Katarin? Objosek vsled bede svoja dva mala otroka Iyana in Anico vrgla z Donavo in se potem sama Javila policiji. — Otroka sta utonila. 781etni defravdant. Iz Kodanja poročajo, da se je 78letni ravnatelj v Hjormi-neju, Christensen ustrelil, ker je hranilnico ogoljufal za 1 in pol milijona. DAROVL — Za podružnice CMD v Rojanu nabralo se je na ženitovanju g.ce Amalije Peric (sedaj Turk) 9 kron 30 stot. Po po- m3ii zabasnjeno. NAROČBE za oglase naslovite na „Inseratni oddelek Edinosti", ako želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu. j ! ocul&i » pm 4 rijt. fcffMrfo. jfejteti tlaku« to- u- jen se nahaja pri meni. Matija Gorup mlinar Mihele p. Draga pii Trstu. 1455 Olfit/Ofli kfJi ne veste, da imate svojega OlUVdlllj brega zidarja za vsako delo in popravke. Specijalist ca S.ednjak Slika sobe in stopnice kakor vsak uobni slikar. Priporoča se vsem hišnim lastnikom in privatnikom. Obrnite se ustmeno j.H \ ismeno ul. del Bosco 18, vrata 7. 1456 pftiiftp +j želi trgovski d jak čez počitn če uUl/Bvflll na deželi, proti prehrani in ma i o^šsodaioi. Prednost imajo otroci c. kr. gozdarjev v Trnovskem gozdu. Naslov povo Edinost 1457 nriHh Be takoj snažno stanovanje. Štiri aobe, UUUU vebka predsoba, kopalna soba, je iilna shramba. Krasen razg ed Balkon. 700 K letno z voeo vred. Ulica Gian Rinaldo Carii 8, IV. 1459 Sp etsn korespondent "SEJEg; nemškega in laškega jezika, stenograf in etrojep:sec, 28 let star, samec, dosle v tujini, želi primernega mesta v Trstu. Eventuvelno samo za dopoldan oi 8. do 1. ali 2. popoldan. Genj. ponudbe pod »Trst 1460" na Inseratni oddelek Edinosti. 1460 kupiti ali v najem vzeti malo posestvo £at>sllll v tržaški ali goriški okolici. Ponudbe naj se pošljeio poštnoležeče pod imenom Franc, giatna pošta Trst. 1461 Pmria Odda se koncesija za gostilna. Naslov I I U Ud po%e ios. oddelek Edinos-.i pod št. 1466 Stalni krajevni agenti ^^f™ sprejmejo ali pa na-tanijo s stalno plačo za proda janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbt pod „Merkur", Brao Neajrtspe 20. 244 Vino Kolo istersko, najfinejše, v partiji, ugodna cena se prod*. Klet Goriup, Opčine. 1434 s prostim tekom prodam za K 70. Šalita Gretta 4, vrata 7. 1436 11 PA lir 21 nek°ttko vajenega v trgovini jestvin U UDI IL d ge sprejme takoj. — Pisati „Jasmin-pošta Barriera. 1446 iosip Gregorič, S, i;.; nu občinstvu tu m na deželi svojo dobroznano trgovino jestvin in zalogn \sakovrstnega olja; po na 'očilu se pošilja tudi ua dom ; hvaležni pozdrav. 1160 Dobro jutro! Kam pa kara? „Grem kupit par čevlje?." — „Ako hočot biti dobro postrežen, Vam svetujem, da grostf v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operalo") tam dobite vs&ko vrstno obuvalo od ncjfiii9jlc do najc&vadnejše vrste po nizki ceni." SVOJ] K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. IVANCl C /fflnsnnB Meti za planince f Knhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaSe, čepice iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice In aogovice. Za člane športnih in planinskih druitev POSEBNE CENE. ICST Odprla se je nova pekarna s prodajo sladeic, raznih vin in likerjev v botiljkali v Trstu, ulisa Raffineria 9 Priporoča se udani voditelj Serafin Siega Zaloga obuvala --in lastna delavnica — Palior :: :: TK3f :: :: ulica Arcata 19 Velika izbera Čevljev za moške, žensk-in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: p*, jako H-zfclll ž d zmernili ceiiah. —— Športna trgovina StruKel ulica S. AnioEio 12 (nasproti Kređ. Dosloujii) Zaloga obuvala ■aaiE iu lastn;> delclnioa hbb ITIIII 'rst, cl. Glosiffi Cordocd 31. Velik*, izbtra. moških in žfasbth ćtvljev. - IV-prave 'icvr^r.jejo t □o is nnliduo po zmernih cenah Dne 24. avgusta se preseli v isto UliCO Št. 27 blizu hot la M< ncenUio m -o 1 C 3' \7* 1 J 1 ■ 1 i -1 1 m j Pri zdravju + filla Saiute GIOVANNI SAMBO TliHT - borzni trs št. 14 - TliST (zraven kavarne Fran^-ai-") Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski premeti tucat po kron 2, 4, 6, 8. 10-lei Diskretne pošiljatve na d'želo, poštnine prosti), Ce Be poMje dtrar naprej. Na«lalje : ehatičae nogavice n obveze za skrčene žile, pa* >vi, auapensorji, vzra*-nalci, Predm« ti za bolnike. Vsakovrstni predmeti ir gumija, pet-?, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, banje in posode, cevi ie gumija, irigatoiji itd rC MAVER - THST žgakiica ka^e TELEFON 1743. ' Nejbo JSl vir za dobivanje počene kave. Cržašlio posojilnica in hranilnica T lastni hlSL reglstrovana zadruga z :: omejenim poroitvom:: Telefon št. 1 )52. I cah). Trst, Plozza Caserma Z, 1. n. (nhod po Slavnih stopnl Hranilna vlog* sprejema od vaškega, če tudi nI ad in ^^Vte JB lj 01 jih obrestuj« j4 |0 Btntiil davek od hranilnih vlog plačuje »svod sam. Vlaga s« lahko po eno krono. Posojila Aaja na vknjiibo po dogovoru Na menjioe po 6 "/o* aa ssstsv« po 51///. in na amortlzaoljo aa dalj-i o dobo po dogovora o o o o Uradna nrm: od ».—12. ure dopolodne in od 3.—5 popoludne. Izplačuj® vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je arad tiprt Poštno - hranllnlčni račun 816 004, rv« u inriDDI Vr«anM\ pipiriOV, llttlB ti kakor tudi krasilo« puilm, ■ ksteriau m najnapetneje navaja Stediti itojo deco