Prvi slovenski dnevnik Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, y. Y., under trr Act of Congress of March 3, 1879. NEW YOEK, V TOREK, 31. LIAJA 1904. "Slavjanska Beseda." VSTANOVITEV SREDIŠČA VSEH V NEW YORKU ŽIVEČIH SLOVANSKIH NARODNOSTI. Slavjanska knjižnica, časniški biro in bolnica. TOZADEVNA SEJA SE VRŠI DANES ZVEČER. tvorili Med tem, ko nas je v New Yorku, <1 100,04)0 Slavjanov in imamo slo-nsko, rusko, poljsko, slovaško, če->. srbsko in hrvatsko kolonijo jedno : dn.-.-, .i«1 /o skrajni čas, da upo-amo jeden druzega, in da dokažemo m tu živečim narodnostim, da vsi skupaj le jedno samo veliko obitelj, kakor smo to dokazali prvi«*- j »v. dom rojstnega dne ruskega čara Nikolaja. Da se nam pa to za stalno posredi, moramo imeti pred vsem svoj dom v naše j metropoli, kakor tudi središče, v kterem se bodemo poM t «ovali Tesa nam je ukreniti glede nabili socijalnih potreb. Vstanoviti si moramo tudi svojo knjižnico, v katere j zamore vsakdo praktično pro v est i svoje proste večere. Radi t« _rn bi bilo pred vsem umestim. da za-topniki v New Yorku žive-č.!i Slavjanov vstanove centralno or-•_aniza<-i > imenom '"Slavjanska Be-» '. . 1 : • re naloga naj bode omisliti m nabaviti vse ono. česar newyorski Slavjani e nimamo. Kako potrebna in iva o koristna bode ta organizacija, 'i-' i iiak ni potreba še posebej pulti. \ endar pa smatramo umest ako navedemo, da bi morala lanska Beseda" pred vsem na- » knjižnico in čit d-bili član«»m in gostom mi slavjanski eastiiki in Azi.i«». A" knjižnici dela aiurležke knji-* ba\ i jo v Sla vjani. lanska Kinčaaje grobov. PROSLAVA VČERAJŠNJEGA DNE V GETTYSBURGU IN DRU-ZID MESTIH. Predsednik Roosevelt se je vdeležil slavnosti m bojnem poljn. SLAVNOST V CHICAGU, RICH-MONDU IN WASHINGTONU. vdai nini, Gattysburg, Pa., 31. maja. Na bojnem polju pri tukajšnjem mestu, kjer je pokopanih mnogo v boju padlih vojakov, vršila se je včeraj lepa slav-nost v spomin padlim vojakom. Slav-rosti je prisostvoval tudi predsednik Roosevelt, kteri se je v daljšem govoru na Cemetery Hill spominjal vseh onih, kteri so padli v boju za vzdrža-nje Zjed. držav. Slavnosti so se udeležili veterani iz vseh krajev Zjed. držav. Najpreje se je vršila služba božja, na kar so otroci okrasili vse grobove, kterih je tukaj na tisoče. Med drugimi je govoril tudi gover-ner Penny packer. Predsednik je odpotoval popoludne zopet nazaj v Washington. Chicago, 111., 31. maja. Včeraj smo imeli tukaj pravo zimsko vreme, toda kljub temu je bilo na vseh pokopališčih zelo živahno. V spomin onih vojakov in mornarjev, kteri so umrli nn morju, odkorakala je deputaeija veteranov k jezerskemu bregu, kjer so vr-•Ji par koščekov cvetlic v vodo. Tudi grobov vojakov konfederacije niso pozabili. Richmond. Yn.. 31. main. Tukii Je v*e preblivalstvo slavnostno prosla-vilo takjjjzvani Hollywood Confede-rate Dav. Slavnosti v Hoilwvood.i sta i prvnm-ovala ireneral Lee in guverner na zOiralis. e slav- , Montažne. Amerike m \Vashimrto,§3L maja. XaArlin-- ! -V i beseda * naj (tonskem pokopališču so kakor ohičaj-janske iro-te v svoje'no okrasili grobove. I Tudi v vseh drugih krajih repuhlike naj nabavi ča-ni jobha.iali so včerajšnji praznik kolikor KUROPATKIH »A POMOČ. Glarna ruska Tojska na poti proti Port Arthuru. Iz Kinchowa napredujejo Japonci proti severu. TUDI V MANDŽURU SO SE ZOPET NAPOTILI PROTI SEVERU. RUSI USTAVILI JAPONCE PRI WAFANGTIENU SO IN ZA HRBTOM JAPONCEV V KOREJI. Petrograd, 31. maja. Jedino poro-čiJo, ktero je prišlo včeraj iz bojišča na iztoku, da so se kozaki pri Aiyang Pienmenu umaknili potem, ko so po-streljali 32 Japoncev. Slednji so potem imenovano vas zasedli. Tokio, 31. maja. General Oku poroča, da so Rusi ostavili tri vasi blizu Feng-Wang-Chenga. Petrograd, 31. maja. Tukaj se za-tijuje, da so Japonci ustanovili svoje vojno središče na polotoku Liao Tun-gu, med Pieevem in rtom Terminal. London, 31. maja. Iz Tokio se br-zojavlja, da nameravajo Japonci pričeti z napadom na Port Arthur dne 15. junija. Poročevalci odpotujejo dne 16. junija iz Tokio, tako da bodo pravočasno dospeli na Ledo-Tung. Petrograd, 31. maja. General Kuro-patkii* poroča, da so dne 27. maja Rusi prepodili švadrono japonske konjiče pri Kinchowu. od dveh strani. Japonci dovažajo velike topove v Feng-Wang-Cheng. New-Chwang, 28. maja. Tukajšnje ruska oblasti izjavljajo, da je ruska podvodna torpedovka razdejala zopet jedno japonsko oklopno ladijo. Rusi imajo sedaj v Port Arthuru tri podvodne torpedovke. V Mukdenu imajo sedaj Rusi 20 tisoč mož in v Liao-Yangu 100,000 mož. Vendar pa prihajajo v Liao-Yang vsak' lian nove čete. Rusi so tukaj kupili 1500 sider, katere so pri Tung-Ching-Tsu potopili v reko. da tako preprečijo plovitbo po reki. Na ta način Japoncem ne bo mogoče dobiti provianta. Japoncem pred vsem pomanjkuje konjske krme. V tukajšnjej luki so Rusi izkrcali iz parnika "Bourbon" 00,000 vreč moke. \ ladivostok. 28. maja. V mestu in ču Xarslian 3500 vojakov in častnikov kteri so deloma usmrteni, deloma ranjeni. Chefoo, 30. maja. Neki Kitajee poroča iz Daljnega, da se je neka japonska patrulja pojavila v okolici Daljnega in sicer 10 milj severozapadno od imenovanega mesta. Oni topovi, ktere so Japonci pri Kin-Chow uplenili, so večinoma kitajski še izza časa vstaje Ihochanov (bokserjev.) Rusi so sedaj ostavili mesto Daljni in poslali vse streljivo v Port Arthur. Semkaj je dospela ruska topničarka "Bobr", ktero so Japonci zasledovali, ne da bi je zrmogli dohiteti. Petrograd, 30. maja. "Ruskemu Invalidu" se brzojavlja, da je v Koreji 5000 kozakov pod vodstvom generala Mišeenka. Kozaki so prejezdili v 14 dnevih 400 milj in so prišli v bližino Seoula, ktero mesto so hoteli na vsak način osvojiti. Toda dobili so povelje vrniti se v Wiju. Imenovani kozaki so sedaj za hrbtom japonske zadnje straže. Kozake, kteri so sedaj v Koreji, vodi hejtmau Mad rit o v. V Hamchengu v Koreji je sedaj 1000 kozakov v 12 topovi, kteri pa dobe te dni 4000 pešcev in še G00 konjenikov pomoči. Pred vsem nameravajo osvojiti mesto Gensan. Mestece Pukchong so že osvojili. Petrograd, 30. maja. Baltiško bro-dovje odpljuje v dveh divizijah na Iztok. Prva divizija odpljuje že dne 24. junija. v Liaovang prihajajo vsaki dan nove čete. erem zamore ameriško jmo ali natančna in zanes-> ameriških, evropskih beseda" naj uglednih ]>ot- m azijskih -m a vjani Petič: "Slavjan prireja večere v po. nikov in domačinov. To so glavne točke načrta na?"e osrednje organizacije in prepričani snio, da -rno v stanu vse to nabaviti. Tozadevna vseslavjanska seja se vrši danes zvečer v čitalnici češke "Sokolov ne", 420-424, istočna 71. ulica. e<-ano. Slovenske novice. Iz Pueblo. Colo., se nam poroča, da skoraj polovico tamošnjih naših rokov ostavilo Pueblo. Nekteri so od-ali v Evropo, drugi zopet v dra-republike. Med delavci v je-klarni vlada velika nezadovoljnost, kajti plače so jim znižali. V topilnicah poslujejo še dovolj dobro, toda delo je težko dobiti, ker je tudi tam malo dela. Radi tako slabih razmer s> tudi trgovci prizadeti. Dne 20. t. m. je bil tamkaj vihar in je padala tudi toča, kakor jajca debela. Škode je več tisoč dolarjev. Med otroci razširjajo ll0c(.„„ ap>ostol zopet probudil. Vendar so jih i.' ponolnoma razdejal mestece isew ___1 / 1 1 • , . „ . pa v Crawfordsville pregovorili, da so Liberty v countvju Pope ob reki Ohio. jih dali pokt>pati Tudi ostaJih pfit ya Niti jedna hiša ni ostala cela. Usmr- ranih parov potuje sedaj peš proti domu. * ten ni bil nihče. Liaovang, 31» maja. V tukajšnjem ruskem glavnem stanu trdijo, da je glavni cilj Japoncev Port Arthur in da ne bodo iznenadeni, ako Japonci imenovano mesto tekom dveh tednov napadejo. Mukden, 31. maja. Kolikor je mogoče posneti iz koncentracije japonskih Čet, nameravajo slednji napasti pred vsem Port Arthur, kamor bode najbrže poslali vso drugo vojsko. Rusi imajo med Nanebanom in Port Ar-thurom štiri obrambene postojanke. Petrograd, 31. maja. Tz Mukdena se uradoma poroča: "Ker je bilo nemogoče braniti ozemlje južno od Kinchowa brez pomoči brodovja, je ruska obramba tamkaj zadobila značaj demonstracije. Topovi v Kinchowu so bili kitajski. Izguba Kinchowa ne spremeni položaja." Liaoyang, 31. maja. Podpolkovnik Spiridcnov od 4. bataljona amurskih železniških vojakov je popravil železnico severno od Kinchowa med postajami Siniuchen in Vanzalin. Kitajci se ponujajo za opravljanje vseh del. Rusi so zopet vjeli večjo japonsko provijantno kolono. Seoul, 31. maja. Kozaki, kteri so bili v Hanchengu, so odšli dalje proti jug"- Petrograd, 28. maja. Vest, da so Japonci zasedli San Shi Li Pu, zapad-no od Daljnega, ni resnična, dasirav-,no so tamošnje obrežje bombardirali. V Petrogradu zopet krožijo vesti, o večjih bojih, kteri so se vršili na polotoku Liao Tungu, toda ur tdnih poročil ni dobiti. Generalu Focku, poveljniku v Kinchowu, se je posrečilo priti med dve sovražni koloni, kteri-ma je napravil ogromno škodo. Iz Liao-Yanga se zopet brzojavlja, da so izgubili Japonci pri Kinchowu 15,000 mož, kajti Rusi so jih prijeli r-kolici je vse mirno. Megla je zginola | in sedaj je vreme krasno. London. 28. maja. Neki francoski j agent je kupil tukaj povsem novo kri- i žarko za Rusijo. Tudi je Rusija nedavno kupila v Angliji več hitrih tovornih parnikov, ktere bode rabila za prevaž je vojaštva. Rim, 28. maja. Iz Tokio se brzojavlja, da so Japonci napadli Liu-Shin-Tuo na polotoku Liao-Tung in tako tasedli glavno železnično pot. ktera! vodi v Port Arthur. Na ta način so Japonci zasedli pot, po ktere j bi se 7amogli Rusi umakniti v Port Arthur. London, 28. maja. Japonski poslanik baron Hayashi dobil je iz Tokio poročilo, da javlja general, kteri je osvojil Kin-Chow, v Tokio sledeče: "Naše izgube znašajo 300 in ruske 400 mrtvih in ranjenih. Dne 26. maja smo vplenili 50 topov in mnogo provi-janta. "Včeraj zjutraj smo osvojili Nah-Kwan-Lien. Rusi, kteri so se umaknili proti Port Arthuru potem, ko so požgali železniško postajo v Sanshi-lapa, severo-zapadno od Daljnega." Japonci nameravajo v kratkem napasti Port Arthur, kar bodo storili z 100,000 vojaki. Izgube bodo naravno ogromne. Paris, 30. maja. Iz Petrograda se brzojavlja tukajšnjemu '' Journal' da se je general Kuropatkin pričel ofenzivno pomikati proti jugu. Ruska prednja straža je le še 37 milj oddaljena od Kinchowa. Iz Mukdena se brzojavlja: "Dne 27. t. m. dospel je semkaj s posebnim vlakom general Kuropatkin in se je nemudoma napotil v glavni stan podkralja Aleksejeva, s kterim se je 4 ure posvetoval in zopet odpotoval. O posvetovanju ni nič znanega. Tokio, 30. maja. Uradoma se naznanja, da so Japonci izgubili pri gri- RESEN POLOŽAJ. Amerikanske vojne ladije pred Maro-kanskim glavnim mestom. Tanger, Maroko. 31. maja. Semkaj je došla ameriška oklopna križarka "Brooklyn", -ktera je zajedno tudi admiralska ladija. Splošno se smatra, da je položaj obeh vjetnikov, namreč Američana ohn Perdicarisa in njegovega posinovljenca Angleža Cromwel-la Barley, ktera so vjeli marokanski roparji in odpeljali, mnogo neugod-neji kot prej. Tudi križarka "Atlanta" je že tu; prihod dveh nadaljnih vojnih ladij se pričakuje v kratkem. Splošno se smatra, da ima admiral, kteri zapoveduje temu oddelku vojnih ladij, nalogo, pritiskati na marokan-ske oblasti v tem smislu, da bi sprejele pogoje roparskega glavarja Ras Ulija. Sultan je pripravljen piačati del zahtevane svote in spustiti vjete-ga prijatelja Ras Ulijevega, a ta zahteva sedaj .amerikanskega varstva za svojo naselbino. To pa je odvisno od odloka amerikanske vlade. Admiral Chadwiek je obiskal danes v spremstvu svojega adjutanta, konzula in dveh vojakov, >0spoda Tor-resa kot zastopnika sultanovega. Pogovor je trajal deset minut, potem pa je Torres vrnil obisk in sporočil zastopnikoma ameriške vlade, da je nemogoče izpolniti roparjeve zahteve. Washington, 31. maja. Ameriški konzul Gummerl v Tangeru je brzoja-vil vladi, da groze roparji jetnikoma s smrtjo, če se ne izpolnijo njih zahteve v polnem obsegu. V Tibeta. TIBETANCI SO MORALI VSTAVITI OBLEGANJE ANGLEŽEV V TABORU GYANGTSE. Po jednajst ur trajajočem bojevanju so Angleži premagali domačine. MNOGO DOMAČINOV USMRTE-NIH IN RANJENIH. Gvantse, Tibet, 30. maja. Tibetča-ni so prenehali z obleganjem angleškega tabora ekspedicije polkovnika Younghusbanda, tako, da imajo indij-sko-angležke čete zopet zvezo s zadnjo stražo. London, 30. maja. Poročevalec tukajšnje "Daily Mail" poroča iz Chumbi, Indija, da se je dne 26. maja vršil med angleško-indijskimi četami in Tibetčani ljut boj, pri vasi Palla. Boj je trajal jednajstur. Palla je blizu angležkega tabora v Gvangtse. Štirje indijski vojaki so bili usmrteni in 12 je ranjenih. Tibetčani imajo velike izgube. Palla je utrjena vas. NOVI PARNIK "MANCHURIA." Last Pacific Mail Steamship Comp. Parobr« dna družba Pacific Mail Steamship Co. je bila radi vedno na-rasl ujočeea prometa z Orientom, ponovno prisiljena pomnožiti svoje bro-dovje. Leta 1002 nabavila si je imenovana družba parnike "Korea" in "Siberia", ktera sta največja, kar so jih do sedaj zgradili v Zjedinjenih državah. Pred dvema meseci dobila je družba parnik "Mongolia", kteri je haš sedaj na potu med San Francisco in glavnimi lukami Kitajske, Japonske in Filipinov. Novi parnik "Manchuria" zgradili so v ladjedelnici New York Shipbuilding Co. v Camden, X. J. in bode v kratkem odpljul na Pacifik. Parnik je dolg 616, širok 65 in globok 52 čevljev ter nosi 27,000 ton. Na "Manchuriji", kakor tudi na vseh drugih parnikih Pacific Mail Co., skrbijeno je za potnike z vsem kom-fortom, kar potrjujejo vsi mornarski uradi. 'Manchuria" ima pet popolnih krovov. Prostori prvega razreda nahajajo se v sredini krog poveljniškega mostu. V obednici je 216 sedežev in se razprostira od jedne do druge strani parnika. Stene obednice so pokrite z temnim hrastovim lesom in okrašene z belimi in zlatimi okraski. Na vrhnem krovu nahaja se veliki salon. Na vsa-kej strani glavnega krova je krasna promenada. Parnik ima štiri jambore in dva vijaka. Stroji imajo 10,000 konjskih sil. Za ventilacijo je najboljše poskrbljeno. •c, J Petrovič kriv umora v 2. redu. 1 Washington, Pa., 30. maja. V pravdi proti Milivoj Petroviču, kteri je bil obdolžen, da je dne 25. septembra L L usmrtil pogodbenika Sam. T. Fergu-sona iz West Middletowna, spoznala je ury, da je kriv umora v drugem redu. Petrovič je rodom Hrvat. Njegov sodrug Kovovie je bil že pred par meseci spoznan krivim umora 1. reda. Našli mrtveca v nafti Whiting, Ind., 21. maja. V železniškem vozu, kteri je bil napolnjen z surovo nafto iz Philadelphije, našli so truplo necega moža. Njegova lobanja je bila razbita. Truplo je bilo črno in tako oteklo, da je ni bilo mogoče dobiti iz voza. Brezdvomuo je bil nesrečnik umorjen. Voz je odšel dne 21. maja iz Philadelphije. V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold K r u s h i t z. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in tva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr, Sakser. Ur ■ ■•■«■......ng - : ■ - "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER. 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3,00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 M p^j ieta.......2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NAftODA*» ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.901 Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in poSiljatvam naredite naslov: ««Glaa Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tslefont 379» Cortland. Kin-Chow. Generalni štab, kteri je ostal v Pe-trogradu, izdal je zatrdilo, da Kin-chow na polotoku Liao-Tungu ni v nevarnosti, in sicer v istem času, ko je dospelo poročilo, da so Japonci imenovano mestece že zasedli. Kasneje je pa bila vest o padcu Kinchowa vendarle potrjena. Imenovano mestece nahaja se neposredno na severu od zemske ožine Kwantung, ktera loči Port Arthur in okolico od severnega dela otoka. Nekoliko proti jugu, toda na drugej m rani polotoka nahaja se me^to Daljni, kamor bodo Japonci sedaj, ko je Kinchow v njihovej lasti, lahko prišli in mesto zasedli. S tem je toraj japonska vojska, katera operira proti Port Arthum, zavzela ono stališče, kakor v novembru leta 1894, ko je v kitajsko-japonske j vojni postal Kinchow tudi japonska last. Iz tega sledi, da se poslužujejo Japonci tudi sedaj one iste taktike, kakor pred desetimi leti proti Kitajcem. Pred desetimi leti so se napotili Japonci iz Kinchowa najpreje v 10 milj oddaljeni Talienwan, ali da našnji Daljni, in od tu v Port Arthur, ktero mesto se nahaja 20 milj daleč ti jugu. Takrat je minolo od osvojitve Kinchowa do zavzetja Port Ar-thura le štirinajst dni. Toda takrat so branili Port Arthur Kitajci in sedaj ga branijo Rusi, kteri so ga spremenili v trdnjavo prvega reda. To nam pa tudi jamči, da Japonci sedaj ne bodo tako hitro s svojim napadom na Port Arthur vspeli, kakor v vojni proti Kitajcem, dasiravno je njihov cilj oni isti, kakoršen je bil takrat. General Stoessel, kteri je vrhovni poveljnik v Port Arthuru, je sedaj popolnoma isoliran in odvisen od svojih lastnih moči ter pripomočkov, kajti vojska generala Kuropatkina je še 200 milj daleč proti severu in ima dovolj opraviti z dvema tamošnjima japonskima vojskama, tako, da za sedaj še ne more prepoditi Japonce iz polotoka Liao-Tunga. Toda krog Port Arthura bode teklo več krvi, nego pred desetimi leti, pa naj že bode osoda mesta kakoršna-koli. Iz Srbije. — Belgrad. Radikalci so preprečili, da kralj Peter ne bode kronan, kakor je bilo nameravano, temuč samo maziljen. Voditelji radikaleev ko namreč izjavili, da io prineipialni republikanci, ki priznavajo le demokratično kraljestvo. Kraljestvo "po božji milosti" nima smisla, ker je izvir kraljestva utemeljen edinole v ljudski \o]ji. — Belgrad. Vlada je sklenila, da podere stari konak (kraljevi dvor), kjer se je izeršil v noči 1L junija lanskega leta umor kraljeve dvojice. — Osemdeset gojencev tukajšnje podčastniške šole, ki so večinoma črnogorski, deloma turški podaniki, je bilo nenadoma odšlo vi jenih na željo dotičnih vlad. Poljaki na Praškem. Nemški dr-ii zbor je imel dne 10. maja prvo ■ anje o zakonskem načrtu gle-nase 1 bin v pokrajinah, kjer ii Poljaki Poslanec Roeren i) je izjavil naj se predloga odkloni, ker zadene Po-mozga. Poslanec Starzynski protestiral proti predlogi, jske kmete izriniti iz zem-5je, na kteri jim je tekla zibelka. Mi-notranjih zadev in poljedelski pa sta predlogo toplo pripo-in zagovarjala, češ, da se bode prepovedalo naseljevanje le prepoveduje sylošnim in- r'S. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 16. maja. Zelo radosten glas nam prihaja iz Celja. V petek dne 13. maja so se pričele volitve v okrajni zastop celjski. Volilo je veleposestvo in zmagali so Slovenci. Slovenci so dobili 29 glasov in Nemci tudi 29. Odločil je žreb. Izžrebani so bili v komisijo vitez Berks, dr. Z. Dečko in Rakusch. Ker sta Brks in dr. Dečko Slovenca, glasovala sta za Slovence in tako so zmagali Slovenci 1 glasom večine. Borba je bila huda. Nemci so ponujali slovenskim kmetom po 1000 kron, celo 5000 kron, ali Slovenci se niso dali podkupiti, glasovali so vsi za slovenske zastopnike. Na volišče so prišli vsi naši pristaši, le dveh ni bilo. Ostal je doma celjski opat Ogradi in izneveril se nam je Jakob Janič; tudi njega ni bilo na volišču. Radost je zavladala po vsem Slovenskem. Okrajni zastop celjski je zopet naš, ves celjski okraj je zopet naš in kar je glavno, okrajno šolstvo ostane v slovenski oblasti. Celjski Nemci so radi tega jako poparjeni. Imeli so že pripravljeno godbo in bak-ljado, a vse je moralo izostati! A čigava je zasluga, da so zmagali Slovenci t Zmagala je slovenska zavednost, zmagala je narodna disciplina in volitve nam svedočijo, da so celjski Slovenci trdni narodnjaki. — Nemci še niso nikoli imeli tako ugodnega položaja, kakor letos. Izkoriščali so Kosmovo afero, očitali so Slovencem, da ne znajo gospodariti. A nič ni pomagalo. Tudi to obrekovalno orožje sta iztrgala Nemcem iz rok dva požrtvovalna rodoljuba. Vso ponever-jeno svoto, to je 27,159 kron 51 vin., sta plačala v okrajno blagajnico dr. J. Srnee in dr. Ivan Dečko in tako poravnala škodo, ktero je prouzročil okraju Kosem. Gotovo je to velika narodna požrtvovalnost in domoljubna žrtev, ktero sta prinesla narodu odlična slovenska prvoboritelja na Štajerskem. Celjski Nemci so obetali slovenskim kmetem, kako dobro se jim bode godilo, ako pride okrajni zastop v nemške roke. Te dobrote so jim dobro znane. Godilo bi se jim tako, kakor Sloveneem v Ljutomeru, kjer imajo vso oblast v občinskem zastopa in v uradih Nemci. Tu v popolnoma slovenskem kraju, v domovini velikega Miklošiča in pesnika Stanka Vraza vladajo brezobzirno Nemci. Kmeta sicer ne morejo strahovati, ker ni od njih odvisen, ali tem bolj čuti nemško šibo slovenski uradnik. Na sodišču in davkariji so sami nemški uradniki. Ako slučajno pade v to družbo Slovenec, pikajo ga dotlej, da ga prepode iz Ljutomera.1 Evo vam značilnega primera! V Ljutomeru je služil še leta 1902. sodni uradnik Kocuvan, kteri ni zatajeval svojega slovenskega mišljenja. Ko je dijaško družtvo "Bodočnost" imelo ustanovni shod leta 1902., popisal je ta sestanek neki akademik v listu " Suedsteirische Presse" v Mariboru. Sodni sluga je ovadil Kocuvana na sodišču, da je ta dopis spisal Kocuvan, in posledica je bila, da je Koeuvan moral takoj iti v pokoj. Nedavno sta davčna uradnika, Kulia-rič in Tajnik, bila v gostilnici, v kateri je bilo tudi nekaj nemčurjev. Ker sta govorila slovenski, napadli so ju Nemci. Bil je pretep, da se je vse kadilo. — Vidite, tako se godi Slovencem tam, kjer gospodujo Nemci! Da, nemški moramo govoriti v družbi, v gostilnieih in na javnih nastopih. Tako mislijo vsi višji krogi, in tako misli tudi načelnik c. in k. gene ralnega štaba feldeajgmajster baron Beck in, žal, tako modrujejo tudi slovenski župani. Dne 7. maja se je mudil v Vipavi naš generalni štab.. Vsa Vipava je bila v zastavah. Župan Anton Hrovatin je pozdravil njega vzvi šenost, govoril je najprvo nemški, a svoj govor je zaključil s par sluven-skimi besedami. Ne vemo, čemu je župan govoril nemški. Nato je slovenska deklica, učenka Marija Kobal izročila feldcajgmajstru šopek rož in je tudi govorila nemški. Baron Beck jo je za to pohvalil govoreč: Lepo je, da se nemški uče naši otroci. Zakaj pa mož ni pohvalil dekleta, da je Slovenka, da ljubi slovenski jezik in da govori slovenski f To bi bilo umestno in je-dino pravilno. Skrbeti nam je, da bi nas drugi spoštovali zato, ker smo Slovenci, in nastopati nam je javno tako, da dajemo slovenščini prvo mesto. Sploh pa mislimo, da se ni jeden vojaški dostojanstvenik nima vtikati v naše jezikovne razmere. Ali Slovenci niso trdni in neizprosni. Vipavski Slovenci so morda zato napravili baronu Becku zvečer bakijado, ktere so se udeležili gasilci iz Vipave in Št. Vida, a pevci so zapeli tri slovenske pesmi. Odpeli so slovenske pesmi, a baron Beck ni pohva'i? naših pevcev, da so mu peli slovenske pesmi. Iz c. kr. cinkarne v Celju nam prihajajo vesti, katere nam razkrivajo vso bedo tamošnjih delavcev. Upravitelj cinkarne je češki odpadnik, kteri nima srca za slovenskega delavca; KT7RZ. cinkarna je v državni upravi, a tudi 100 kron avatr. veljave treba Je!zdaj se je pokazalo, da država skrbi in k temu še 15 centov sa še slabše za delavce nego zasebni pod-k*r mor* biti denarna poti- jetniki. Zborovalo je te dni v Celju I "Slovensko delavsko podporno dru- štvo". Zbora se je udeležil poslanec Žičkar. Govorili so delavci in tu smo slišali stvari, ktere niso na čast državni upravi. V Avstriji se rado zabavlja drugim državam, kako nečloveški postopajo s podložniki. Mislim, da ima GROF IN HTTDIO Nekdaj je bil glavar hudičev grozno slabe volje. Udrihal je z repom po kotlih, da se je tresel ves pekel. Naposled vzame v roke velike črae bn- Kranjsko slovensko katoliško v tem oziru Avstrija prednost. Prito- •, , , - , . , , - , . , A , • kve in pregleduje, ce so vse duše re-zevali so se delavci, da je v bratovski skladnici primanjkljaja 93,000 kron, da upravitelj postopa z delavci dno zapisane. "Tristo zelenih, kaj je pa to", za-reži in spije nekaj vrelega žvepla, da se lažje odkašlja. "Tu je cela vrsta m da upravitelj postopa z prav nečloveški. Po pravilih ima oboleli delavec pravico do 60% od zad-i T-T"'" " C , , . , , • a .i ! dus izpuščena, ki so ze zdavnai zrele nje place. A kako se mu men? Ako I J . - , . . , , , _ , za nase loparje. Halo, vsi skup. oboli delavec, računa se mu prispevek i m i • u i • t . , V , „ m , • - Tacoj se zbere krog njega en mah 60% od temeljne place. Tako je pn- .... , ,-v . , , . J 1 , -, • , , !milijon hudičev, velikih in majhnih, krajsan delavec ravno tedaj, kadaru - .. ,r , , , ,J .. ,. . . .sepastih in ravnih, v prvah vrstah podpore najboli potrebuje. Ne poma- . .... , ,.v. , . . „ , 1 .r „, 0 .K . J . , ^ „ 1 so stalivisji hudiči, ki so imeli ze poln gajo pritožbe, ali sai se delavec se! _t„ " . . . .: .. v . rep odlikovanj in redov. Poglavar jih pritožiti ne more. Ako se pritožuje,' , , . , , ... 1 „ .. . , '.pogleda, da je kar vsem vroče prišlo, zavrača ga upravitelj cinkarne z be- Nekterim ]e bilf> kar slabo Mora]i sedami: Ako ti ni prav, pa pojdi! i ,. , ... v , _ ,.. •, , so vzeti nekoliko goreče smole s pe- Godijo se kri vice, a delavec ne sme da ^ ^ ničesar reci Upravitelj prestavlja de-| Med tistimi po^y^i duSami je lavce k slabsim plačam, kadar se mu ... , ,. » „ ... { i- X.- n , , , , . . .bil tudi grof Stefan Frakelj, grase ak poljubi. On vlada kakor turški pasa. ,,, -f . m -i , . , f . . . ' . ,v Zdravih vodah. Ta človek je pil kot in vse se mu mora pokorno klaniati.' , „ , . , -, , , . . v , . --i,.- goba. Pravijo, da ni spal nikdar dru- l Delavec ga je srečal, ni ga videl mm. , , , f , XT ., ,. , gace, kakor pod pipo, da mu je vino v ga pozdravil. Upravitelj ga je kazno- ugta tek,o Nog ime] kot k ito; . val z 1 krono globe! Država ne stori) ,j .. . ; , svetil se mu je od same pijače tako. za delavca v zdravstvenem oziru čisto nič. Misli si, za delavca je vse dobro. da ni po noči sploh potreboval nobene ^ . . , , , luči. Po tega človeka pošlje poglavar .Delavci morajo piti ostudno vodo, v j , , . . ,, , . * . , . , . ^ ,_. 'oberhaicarja Mukamahiio. Ta ie ta- kten plavajo gliste ni trakulje: vse to , • j , i , , , . , i , . J, . . koj vedel, kako težka naloga ga čaka, , se nahaja obilo v vodi. Ali to ni vse. • • , ; , - , , . v . ■ , a., a ni si upal ugovarjati, da ne zgubi | Se več je shsal državni poslanec Žic- garže Pokrtači si rep vzame gnofto. kar, cigar skrb in dolžnost boai sedaj, -n e da se oglasi z ostro besede v korist de-| aNeke^eob!aSne v^era trka pri lavstvu. r> aj poprej pa je potrebno, da kteri je sedeI za mizo pri vedru uprava spodi krivičnega upravitelja, • v^na da uredi plače in da se delavci stalno V1? kdor je znnaj-, Ka. vpije grof in si namoči grlo z nekaj litri vina. Hudič vstopi, ga pozdravi v imenu celega pekla in mu kar naravnost Graščak se či namestijo, da ne bodo odvisni od mi-jlosti brezvestnega upravitelja. Povsod imamo svoje sovražnike. Kamorkoli se oziramo, povsod naha- jot društvo jamo ljudi, kteri nas zatirajo in kteri J pove, po kaj je prišel, tlačijo naš slovenski jezik. Na Gori-jst0 nič ne gane, ampak pokliče hlapce, škem so tri četrtine prebivalcev naše zapove zapreti vsa vratainvreči jim zapove zapreti narodnosti. V Gorici se govori sloven- ključe skozi okno. ski, pravzaprav vsa Gorica govori slo-| "Tako", pravi hudiču, "jaz sem že odpravljen, radoveden sem le, kod me venski. Vendar pa je trgovska zborni v Gorici italijanska, je zavod, v ca kterem prezirajo slovenščino. Italijanov v Gorici ne prešinja duh, kteri se je vzbudil v italijanskej mladini na velikih šolah dunajskih. Italijanska mladina se tain brati s slovensko mladino in tam si zagotavljajo mladi ljudje, da vladaj med nami jednako-pravnost. Ali drugače sodijo italijanski veljaki v Gorici. Goriška trgovska zbornica je ravnokar razpisala službo podtajnika. Služba je lepa, plača je 2600 kron, doklade 600 kron, potem pa četirr četiriletnie po 400 K. Kdor hoče dobiti to službo, mora znati italijanski in nemški, in če je mogoče, tudi slovenski. To je, prosilec mora biti Italijan. To se godi v deželi, katera je po ogromni večini prebivalstva naša. In trgovinska zbornica, kateri je zastopati koristi vse dežele, upa se reči, da hoče im.^ti uradnika, kteri mora ;.nati italijanski in nemški, aslovenski le, ako je mogoče! Za naše potrebe ne skrbi država in ne lode skrbela nikoli, dokler je sami v to ne prisilimo. Vedno pravi: daj, p. nikoli se ne domisli, da bi stopila k nam in rekla: evo, to imaš, to ti prinašam, to ti dajem, da bodeš lažje živel. Slovenci to dobro vemo in čutimo. Ravnokar so bili razočarani naši zastopniki v delegaciji. Zaprlo je sapo tudi vsem državljanom najnovejše poročilo. Vojna uprava zahteva za-se £0 milijonov kron in za mornarico 75 milijonov posebnega kredita! Tolažijo pa nas, da je to le delec posebnega kredita in da se bode še več zahtevalo. Lepa tolažba to! Toraj le daj in daj, a za to, da daješ, ne smeš zahtevati ničesar. Z Dunaja prihajajo vesti, da ta kredit iznaša 337 milijonov kron! Morda še več. Denar se bode rabil za topove in puške, a čemu se bodo rabile puške, tega nam ne bode povedala vojna uprava. Okrog Avstrije je vse mirno, zatrjuje vlada; v Macedo-niji je vse mirno, in vendar, zakaj rožljamo s sabljami? Srbi in Bolgari so se sporazumeli, sestanek v Nišu je velikega pomena. Oba vladarja sta podpisala pogodbo, ktera ima obramben! značaj. Bosna in Hercegovina je že naša. A dalje doli? Tam je velik zaklad, tam je zakopano zlato runo. A kdo bi vedel, kaj mimsli vladat Mnogo topov, mnogo pušk potrebuje mo, ali ne proti — Slavjanomf (Dalje prihodnjič.) Posledice vojske na Iztokn postajajo že sedaj jako občutne Japonski. Industrialni in komercialni krogi tožijo radi popolne stagnacije njih kupčij. Oni govore o neizogibni potrebi, da se grade nove železnice. Ali ni denarja! Vlada se je odločila zaprositi tuji kapital za sodelovanje. Prepričani moremo biti — pravi 'Charbin-ski Vestnik' — da bodo japonske železnice le po imenu še japonske, v resnici pa bodo v amerikanskih rokah. To bode začetek procesa, ki napravi iz japonskih Filipinske otoke. Najgorkeji kraj v Evropi Malaga, kJer je grorkeje nego v Alžiru. Najvišja vročina je 43:3 stopinj Celzija, najnižja toplota tega kraja je stala na ničli, in v to nenavaduo hudi zimi leta 1885. Srednja letna temperatura je 19:1 stopinj C., srednja temperatura meseca avgusta pa 27:1 stopinj C. V okolici Malage rasejo banane in njih sadje dozori ter uspeva tudi sladkorna trstika, dočim ne rase skoraj nikjer v severni Afriki zaradi premajhne gorkote. boš nesel iz grada tje v tvojo prijazno domačijo/' Hudič se takoj spomni na dimnik, koji je vendar patentirana pot za ves njegov rog. Brž priveže graščaku jermen okrog pasa in ga začne vleii gori. A dimnik je bil preozek in vse napenjanje ni nič pomagalo. Tudi okna so bila preozka. Kaj je storiti. Hudič si beli glavo ter si briše žveplo in smolo z znojnega čela. Graščak pa sede zopet za mizo in pije dalje. Hudič misli in misli, trga si dlako iz repa in Fkrta, da se mu iskre kažejo pod zobmi. "Poslušaj", pravi graščak, "večno se ti itak ne bom mogel braniti. Prej ul i slej se pridem evreti v vaše kotle in vživat vašo dobro hrano. Narediva midva sledečo pogodbo: spremeni ti mene v velik vinski sod in daj me kakemu človeku, ki ima lina vina, da bom tako vedno v blaženi pijači, oziroma da bode pijača v meni. Kadar sod razpade, pa me nesi tja, kamor že zdavnaj spadam." Hudiču ni nič druzega preostajalo. 1-odpiše je pogodbo in spremeni gra-ščaka v velik vinski sod. "Glej", pravi se zadnim glasom, "da me daš v dobre roke". Hudič se zasmeje, zvali sod ven in ga nese nekam na Dolenjsko. Tam je stal v kleti nekega župnika, poln dobrega cvička. Hudič Lukamatija se vrne zadovoljen v pekel. Če je bil on zadovoljen, je že vedel zakaj. Hudiča se ne da tako lahko speljali na led. Ni še minolo štirinajst dnij, ko zazvoni v peklu telefon, da so kar vsi hudiči popadali po tleh. Oglasi se slaboten, komaj slišen glas: "Dragi Lukamatija! Ah — ah — pridi brž pome, Usmili se me, dragi prijatelj Lu-lu-lu-kama-ti-tija. Meni je sla-slabo. Napolnili so me ah — ah — z vovo-do!'' Hudič skoči n i oni svet in privali sod — grofa Štefana Frakelj — v pekel, kjer ga protokolira in mu odkaže zanj pripravljeno mesto. Evropejske in druge vesti. Paris, 30. maja. Ameriški praznik kinčanja grobov so tukaj proslavili z slavnostjo na pokopališču Piopus, kjer se nahaja grob Lafayetteja. Njegov mauzolej so okrasili s cvetkami in zastavami. Slavnost je vodil poslanik Porter, kteri j\> v svojem govoru slavil ameriško-francoske junake. Tudi Washingtonov spomenik na Place des Etats Unis so okrasili. Dunaj, 31. maja. Tukaj so slavili SOIetnico obstanka železnice preko Severnika (Semmering). Ziirich, Šviea, 31. maja. Znani *pro-rok' Elija Dowie, kteri je pred par meseei doživel tak fiasko v New Torku, je sedaj v tukajšijem mestu pridobil že 200 o sob za svojo novo vero. Paris, 31. maja. Dne 29. t. m. vršila se je tukaj hoja za stavo, ktere se je udeležilo 2000 vojakt>v, kteri so morali prehoditi razdaljo med Place de la Qoi-corde do St Germain in nazaj. Posledica 28 milj dolge poti je pa ta, da se 42 vojakov pogreša in splošno se trdi, da jih je več vsled utrujenosti umrlo. Razun onih, ktere pogrešajo, poslali so 34 vojakov v razne bolnišnice. Šest vojakov je smrtno bolnih. Radi tega so v poslanskej svete Barbare v Forest City, Penna, Inkorporirano <3n6 31. januarja 1902 v PennsjIvanJJL ODBORNIKI: Pre^?ednfk: Josip Zalar, p. O. Bo* 547, Forest City, Pa. Podpredsednik; Josip Zidan, P. o. Box 478, Forest City, Pa, L tajnik: Ivan Tklb^n, P. O. Box 607, Forest City, Pa. ' IL tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box 575, Forest City, Pa, Blagajnik: Martin Muhič, P. o. Box 537, Forest City, Pa, GOSPGDABSKI IN RAČUNSKI ODBOB: Josip Bucuteli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kaeol Zalak, T. O. Box 28, Forest City, Pa, IVAN Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Pbimož Mato-^ P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se po&ljajo L tajniku: John Telban, P. O. Box 60Z fafttt City, Pa. Društven« glasil« je "Glas Naroda?1. PRAVA SREDA JE ZA NAS NAROD, | ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- [t mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popoi- ® noma ozdravljen od svoje bolezni. (ii Vse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega iakušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo nfišem narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. |n [Ti Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh- li -3 urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, i^t prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemog- p lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje iz ^ ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, Šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. ('olliiis je jJ jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SP0LSKE BOLEZNI PRI MOŽKiH IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode 'od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica želodca in slabo prebavanje že- Qd srca louca ozarav- ijujem za posiana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor 111 mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov m ' tudi ta mi ni mogel pomoči, J Janko pl.Krilcic tako da sem se odločil da i| Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravni-kom tudi "e iednega centa. Collins-ovaj se Vam zahva- Ijen. Bolezen na plu facli naduha in kronične bolečine v želodcu 0-zdravljene. I! i P 1 p - I Simon Luzar, 41 North Frontst Reading Da. Ko sem se na Vas obrnu in začel Vaše zdravila raou sem oci- [n mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem j« priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku [p Vaš M. Meden j ak, jp 120 Central Ave, Kansas City, Kansas, jjl Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno fi boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite rrl točno svojo bolezen v matemim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. I l'rof. Collins Vam J>ode dal na podlagi diagnoze najboljša nI j| zdravila, po katerih se u^J^te trotovo popolnoma ozdravili Paris, 31. maja. Tukaj so zaprli ne-cega častnika, kteri je v zvezi z Drey-fusovo afero. Omenjeni častnik je baje med pravdo proti Drevfusu dobival večje svote denarja za pričanje. NAZNANILO. Rojakom v Ohisholm, Minn., in okolici, kteri so vzeli tikete za mojo hišo, naznanjam tem potom, ad je ŠTEVILKA 45 dobila hišo. .Objednem se vsem, kteri so vzeli tikete, presrčno zahvalim. Chisholm, Minn., 25. maja 1904. Frank Arko. —: VABILO :— Društvo sv Alojzija št. 43, J. S. K. J., v East Heleni, Mont., priredi dne 12. junija v dvorani Nik. Maronica.. veselico s plesom. .. Pričetek ob 8. uri zvečer. .Uljudno zbornici vojnega ministra zelo kriti- vabimo vse Slovence in Hrvate tukaj-zirali. šaje okolice. ODBO&. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „TriglaviTf 817 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" r'' o, izvrstni whiskeyr najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje ]• vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišČe in igraln« miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prrej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeU Končno priporočam ožjim rojakott, da me blagovolijo vsčkrat počastili s svojim obiskom ! Mohor Mladič. 617 So. Center Av., bliao 19. CHICAGO, ILLINOIS. TdcpboMi ijst! Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, lradnuhj Predsednik: JOHN TTABJAN", P. O. Box SOS, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŽNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JUKI J L. BROZICH, Ely, Minn. n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 179C St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. B„x 114, ETeletk, Minm. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 11* 7th Su Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittaburj, P«. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj te biagov®lijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozich, Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poeiljatv« naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gevie, F. O. Bex 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Požar uničil je dne 12. maja vas Pristavo, v župniji Podsrrad. Kakor en jemo, je zprorelo 11 liis z vsemi hišnimi opravami in gospodarskimi poslopji in tudi 2 vola. Revščina in beda že itak ubogih ljudij je nepopisna V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo meseea marca 14(5 bolnikov, koncem februarja 1004 jih jc ostalo 91, skupaj 237. Od teh se jih je odpustilo: f»7 ozdravljenih, 46 zboljšanih in 3 neozdravljeuL Umrlo jih je 7. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 2049. V oskrbovanju jih je o-tnlo .^4. V trebuh zabodel je v HruŠici ia Gorenjskem 251 e t ni čevljar Anton Pe-roza iz Kopra delavca Alojzija Prozi-nnrjn iz Stra?.e pri Novem mestu. Pro-zinar je smrtno ranjen. Novice iz litijskega okraja. Zgradba nove cerkve v Polšniku se bode v teku tega meseca pričela. Dela krepko napredujejo. Zvonik bode ostal prejšnji. — Pri zatrradhenih delih Save v Ponovifab pri Litiji delo počasi napreduje. Po dva ali tri dni se dela, potem pa zopet eel teden počiva. Pač slab delavski zaslužek. — Umrla je v Gradcu pri Litiji Marija Kokalj v starosti 33 let. Pokojnica zapušča pet nedoraslih otročičev. Z Dobrove. (Različno. ^ Dne 4. maja zvečer ob 8. do 0. ure imeli smo tukaj hud vihar z nalivom, med kterim je bilo tudi nekoliko za grah debele toče. Piš je napravil pri strehah — slamnatih in opečnik — osobito v vasi Šujoa j.recej škode: polomil je pa tudi nekaj drevja. Sadno drevje, posebno jabolčno, je letos v naši občini v tako obilnem cvet ji. kakor od 1. 1SSG več bilo ni. Da bi bilo pač v jeseni tudi kaj tresti! Poljski in travniški oddelKi obetajo — brez posebne nesreče — dobrega pridelka. Železniški prodor pri Bohinjski Bistrici bode koncem tekočega meseca predrt. Predor je dolg C kilometrov 300 metrov. Zanimiv je. da je vsled \elike množine vode to tretji predor, kar jih pozna do sedaj tehnika. Ko je kopnel snejr, jc v jedni uri prišlo iz predora 2,300,000 litrov vede. Vsako padavino na Črni prsti se v prodoru pozna. Vode je vedno toliko, da bi zadoščala za električno razsvetljavo. Prišli so tudi na zemeljsko plast, ki na zraku eksplodira sama od sebe. Do februarja prihodnjega leta bode prodor popolnoma gotov. Velikanska nevihta je bila nedavno v Poljanski dolini pri Starem trgu. Med silnim nalivom je padlo v nekaj trenutkih toliko toče, da je bilo kmalo vse pobeljeno od nje. PRIMORSKE NOVICE. Nevarna ljubezen. .261etni kurjač Nikolaj Candido, ki stanuje v ulici Cavazzeni št. 3 v Trstu, je bil areto-van zato, ker je grozil a smrtjo svoji ljubici Margareti Budičin, ki stanuje v ulici della Corte št. 1. Ker se mu je Margareta skrila, zaprši se v svojo sobo, je on razbil vrata sobe. K sreči pa sta ga zadržala dva druga moža. Ko so potem prišli redarji, da ukrote tega nemarnega ljubeeka, je ta poslednji dejal proti Margareti, da ne bode za d o\oljen poprej, da jo ubije. Da se m« oliladi vročo kri, so ga redarji odpeljali v senco v ulico Tisror. Veletatovi zopet na delu. Dne 8. o ob zori so redarji našli, ?ovine zlatarjag. Mon-Sv. Boštjana v Trstu rali so takoj lastnika kteri je konstatoval. da so e~>Ii iz blagajne — pre-iste na način, že kon-tatvinah zadnjih časov nosti v skupni vred->k ron. Tatovi so se- nasilstva je bil areto- Salustio, kapetan jednojarbolne ladije "Teregesteo". >Ta Josi]>ovem pomolu je namreč Salustio pobiral kamenje, a vodniku finančne straže Alojziju Varagasonu se je to zdelo sumljivo, zato se mu je približal in ga povabil na finančni urad. — Varagason je namreč mislil, da hoče Salustio utiho-tapiti v mesto kako blago, ki je podvrže^ carini, in da se pripogiblje v s vrh o, da bi laglje skrival. Ko ga je Varagason povabil, naj mu sledi, ga je Salustio udaril s pestjo po obrazu. Radi tega je bil aretovan. Spravljen je bil pod ključ v ulico Tisror, kjer bode moral čakati, da ga deželno sodišče obsodi radi javnega nasilstva. Otrok padel iz druzega nadstropja. V Tržiču je padci 31etni otrok Ivan stri. — Sofija. Po celi deželi je napravil knezov obisk v Nišu najugodnejši utis. Vladarja sta baje v Nišu podpisala komercialni dogovor in vojno konvencijo med obema državama. — Knez je podelil kralju Petru Aleksandrov red, kralj pa knezu novoustanovljeno Karagjorgjevičevo zvezdo. Jokai dvobojevalec. Pokojni Mav-ro Jokai je ustanovil eel o vrsto časopisov in revij, pri kterih seveda ni redno sodeloval, vendar je prevzel odgovornost tudi zato, kar so pisali lc njegovi Sotrudniki. Nekega dne_ mu je poslal poslanec Polszky, ki {rca je je-den Jokai je vih časopisov ostro napadel, svoji priči. Jokai je brez obotavljanja prevzel dvoboj. Po končanem dvoboju pa je pristopil Jokai k svojemu nasprotniku, mu stresel krepko desnico, rekoč: "Ali bi mi pa sedaj ne povedal, zakaj sva se bflat Zakaj jaz članka, ki te je razžalil, nisem riti pisal, niti eital, niti ga le videl. Nimam niti pojma, kaj je bilo v tistem članku!' Vlom v muzej v Velikem Varadinu. V noči dne 22. aprila so neznani zli-kovci vlomili v muzej ter pokradli najboljše dragocenosti. Pokradenih je bilo mnogo zlatih in srebrnih križcev, ki so bili okrašeni z briljanti, smaragdi in rubini. Nadalje je bilo vzetih mnogo zlatih prstanov, v ktere so bili vdelani dijamanti in smaragdi, več korald, zlata zapona p. pristnimi biseri, na kteri je podoba sv. Vladi-slava z letnico 1880, srebrc pozlačen kelih, okrašen s pristnimi dragimi kamni in biseri, izgotovljen leta 1885 v Budimj>ešti. Tatovom bode najbrže težko priti na slad. Različni uazori o lepoti. V Evropi j morajo biti zobje beli, da veljajo za lepe, na Japonskem rumeni, v Indiji rdeči, pri nekterih arabskih plemenih pa celo črni. Pri nas morajo biti zobje mali, da veljajo za lepe; pri Indijancih in Hotentotib imajo le veliki zobje pravico do lej>ote. V Evropi morajo šteti zobje lepo v ravni vrsti, pri Pa-puvaneih morajo moleti končniki postrani ven. Pri nas zahtevamo popoi 110 zobovje, sicer gremo po nove k zobozdravniku. Indija ni v Mehiki in Pe- ■ . .■ . , . . . ,ruvu zahtevajo, da manjka ženski, ki, Pieinjak skozi okno 1Z druzega nad- hoJ5e bm lepa y lnji na t ki vajenec Hason umoril svoje- ■ i ^ f I vsaki strani P° jeden zob. V Evropi si ga gospodarja, trgovea Bezlojo, nje- jih prepeljali v Prago. — Proge sa nove alpske železnice morajo fužine izgotoviti najpozneje do konca t. I. — Samomor pred poroko. V Pragi se je ustrelil kapitan italijanske mornarice Enrico Doleini, ki bi bil moral drugo jutro stopiti pred oltar s hčerjo pod-maršala Conte Corti alle Catene, praškega divizijonerja. — Poneverjenje. V sirotišniški blagajni županije Ma-ros - Forda manjka 70,000 kron. — Proti jezuitom. V jezuitskem zavodr v Barceloni se je razletela bomba ter poslopje zelo poškodovala. K sreči p>a so bili gojenci in patri takrat ravno na sprehodu ter je le vratar ubit. — Roparski napad. Na Margitskem otoku v Budimpešti je neki hudobnež zahrbtno napadel 84letnega člana mag-natske zbomiee grofa Zichyja ter ga hotel ustreliti. Ker pa se ni revolver sprožiti, pobil je starčka z revolverjem do nezavesti, ga izropal in zbežal. Grof je smrtno nevarno ranjen. — Velika vojvodinja Alice Toskanska je pri lovu na divje peteline padla ter si zlomila nogo. — Generalni štrajk zdravnikov. 14,000 zdravnikov zveze nemških zdravnikov namerava z Novim letom 1905 uprizoriti splošni štrajk. Nabranih imajo v ta namen že dva milijona mark- — Rodbinska (Lama. V Gossengruenu pri Toplicah je tkalec Klotz umoril svojo ženo, smrtno ranil sina ter si nato razparal trebuh. — Strašna žena. V Csepreyu (Ogrsko) je tržanka Ambrosi zaradi ljubosumnosti vrgla svojemu spečemu možu zanjko okolu vratu, da bi ga zadavila. Mož se je zbudil ter sta se začela z ženo boriti za Življenje in smrt. Pri tem je dosegla žena škarje na mizi ter iztaknila možu obe očesi, vsled česar je mož kmalu na to v bolnišnici umrl. — Tri komtese zgorele. V Cortini pri Paviji je zgorel grad grofice Perduea-Pitti. Zgorele so pa tudi tri male hčerke grofičine. — Afera Nasi. PisarnL ?i ravnatelj naučne-ga ministra je zaprt kot sokrivec pri sleparijah bivšega naučnega ministra Nasija. Tudi sina in heer ubeglega eksministra zaprejo. — Sedem osob je utonilo v Marici blizo Sofije. Vračali so se s semnja v čolnu, ki se jim J je sredi reke prekucnil. —- Mlad morilec. V Pozorčiču pri 1 pri Brnu je ponoči je otrok odprl okno ter gledal na trg, r>otresajo dame na obraz bel -ek kn tem pa je prišel ob ravnotežje ter|ter si lice barvajo v Grenlandiji si padel skozi okno kakih 8 metrov glo boko. Otrok je pobit in polomljen, a baje mu vendar rešijo življenje. Težek kamen je padel na M. Brajdo delavca pri železnici v Solkanu ter ga I>oSkodoval po telesu in po levi nogi tako, da so ga morali prepeljati v Gorico v bolnico. barvajo obraz zeleno ali modro. Fid-šijske Tndijanke si narišejo na obraz rdeče in črne proge, Arabke pa rumene arabeske. Belo si "lepotičijo" obraz .Taponke in Kitajke. Mulatinja zakriva rumenkasto barvo svoje kože na obrazu, prsih in rokah z belim, rož- X,., , ^ . T , natim praškom. Deklice Džaje srce brani vse nezgode. men in v viharjih življenja iz-n je bil možak in vendar preslab, da b* se bil mogel ustavljati prof j ji in ukazu v^cega pogleda. "Ne boj se za-me, Jela! Pri tebi bodem, ako sem tudi daleč od tebe. Veselim se neizmerno trenotka, ko raju ne loči nihče več", tolaži potem mladi triumvir Hijevo hčer ter jej poboža lice, po kterem so lile 5e pred kratkim časom grenke solzice. Molče je sfcnela nekaj ča3a deklica ob svojem tovariši s pogledom va-nj oprtim, nato pa odgovori: *'In ako vas ogoljufa črtež, o kterem ste sklepali nocoj, ako žanje sad Gubec in zlorabi.vaš trud ter o —t"J ti si čula o našem sklepanji nisi-Ii zadovoljna a njim, da bi si ne upala izreči popolno svojega strahu. "Posebno za-me se bojiš, Jela?" popraša jo nemirno tovariš in nadaljnje : "Ali tudi veš, da ne pospešuješ s svojim neopravičenim strahom mojega obilnega .dela in da me le ovira tvoja skrb in tvoja prevelika —" "BojeČnost", mislil si je pristaviti Guzetič, ali on ni hotel žaliti svoje neveste. "Moja ljubezen, moja prevelika ljubezen te ovira, to dobro vem; saj sem sama prepričana, da ljubeče srce ne nahaja zasluge v možkem, resnem delu, da mu je le — napotje." Polglasno govorila je deklica te besede in videlo se jej je, koliko moči potrebuje, da ne daje duška preveli-kej notranjej žalosti. Preresne pa so se dozdevale poslednje besede Guzeti-ču, da bi bil skušal z nežno ljubeznji-vostjo utolažiti tovarišieo, temveč vprašal jo je: "Jela, govori odkrito, kakove uzro-ke imaš, da si postala kakor črez noč črnogleda v vsem, kar je v zvezi z našim črtežem, akoravno si se poprej ob vsakej priliki navduševala za naše zadeve ?'' Molčala je nekaj časa tovarišica. a nato je pristavila še bolj otem. kakor te je volja!" Guzetič stopi dalje od vežnega praga na prosto, da bi v jutranjem mraku bolje videl podano mu stvar. Ko opazuje nekaj časa poslednjo pa pravi: Lepo darilo je to, komur je na menjeno. Srečna in imenitna mora biti nevesta, ki bode nosila ta kinč v podobi krone pri poroki na glavi. Ta obroček je menda iz čistega zlata in Površje je okinčano z dragim kame njem in biseri.'' 'In vendar bi ne bila srečna vsaka, ako bi morala vzeti od svojega ženina tako nevestno darilo. Ljubša bi bila raarsikterej deklici trn jeva krona iz kro ženina, ki ga ljubi, kot zlatnina in srebrnina od človeka, ki se jej vsiljuje!" ____ (Dalje orihodnili.) večjimi odmrri, do polnoči. V gledališče Japonci ne prihajajo posamezno, ampak v celih družbah, ter prinašajo tudi košarice z jedili seboj. Ko pride čas kosila, ravno tako kosijo, kakor bi bili doma. Gledališče ni posemno luksorijozno opremljeno. Na parterju je videti le nekaj lesenih sedežev, lože so majhne in ker je ventilacija slaba, kadenje pa dovoljeno, ni čudno, da je gledališče med igro polno dima. Dve čudni navadi v japonskih gledališčih vzbujati pri tujcih posebno pozornost. Ženske sede vedno ločene od moških in proti malemu plačilu si pridobi poslušalec pravico, stoje ne oziraje se na za njem sedeče, prisostvovati predstavi. Gledališki oder je na valjih, in ako je potrebna izprememba, se odstrani oder z vsemi igralci. Ženske ne ^mejo nastopati na odru in tudi ženske uloge imajo moški. Zažetek predstave se naznani z zvoncem ali kladivom. Pojoči zbor spremljajo godci s samizarni, z nekakimi kitarami na tri strune. Čim več kričanja in vpitja je na odru. tem bolj ugaja igra gledalcem. Ploskanje v jSponskik glediščih ni v navadi. Med odmori se krepčajo gledalci z jajci in drugimi jedili. Med odmori ponujajo strežniki gledalcim čaj in druge sladkarije. Najbolj priljubljene so japonskemu občinstvu igre z mnogimi melodramskimi prizori in zgodovinske drame, kterihsnov je vzeta iz starih časov japonskega kraljestva. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galena; staro belo ali črno vino 50 centov galona, Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj Lakor 50 jrulon vina, mora dati $2.00 za posodo. D rožnik od $2.25 do $2.75 galona , fllivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett. California. Contra Costa Co. I4—11-A4 w W Dr. Nad 30 let se je obnašal R1CHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljči le k zoper REUMATIZEM. POEOSTNICO, PODAGRO itd. In razne ren matične neprilike. »Ano t 25c£. in 5Oct. v vseh lekarnah ali pri P. Ricliter & Co. 215 Pearl Street, New York. "GLAS NAROBA* prodaj« H 1 Mat številk«: A a tea Be k« k. poelevodja družniee Frank 8 a k«er, 177« Bt. Clair SU Cleveland. Ohio. John Suftaršii. 1208 N. Oea tre St.. Joliet, HL Frank Qabrenja. $19 Pow« St.. J*haftovn. Pa-Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, naj se oglasi pri uprav-aiitvu "Glaa Naroda". Rojaki, podpirajte rojaka 1 Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proste, ako ae nam znesek naprej pošlje: Molitvene k d j i (e: Spomin 11* Jezusa 35 ct. Jezus doLtri pastir 60 ct. P res veto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene masne knjig« so s zlat»» obreze. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ci. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, breširane, $0 ct. Skozi širno xndijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60-Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Pred jamski 15 ct . Naaelnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri VrbovČem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 «t-Najdenček 20 jt. Grof Radecky 20 ci-Lažnjivi kljukec 20 ot. Repoštev 20 ct. Vrtomiror prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., in gy^ zek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan 1., 20 ct. Sv. Genovefa 20 e-. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 et. Spominjski listi iz avslrijske r*edo- vine 25 ct. Doma in na tujem 20 «t. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 90 ct Kako je zgorel gozd 20 ct-Šaljivi Slovenec 90 et. Četrto berilo za ljudske šole 50 et. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni £inet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računa r 40 ct. Sanje v podobah IS ci. Koledar za leto 1904 25 et. v kterejitočlm vedno SVEŽE riVO, prodajam DORRK S.MODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d ibi vsak dan DOBRA HRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa." naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene ic do znancev. Ako kedo po- g^Cafb5r:t>na)Senameobrne- NaSe 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. svoji k svojim! Martin Mubič. ustnik. JOHN KRACKER JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Torka traja manj nego tri ^Ini; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M.C0X, h. c. post, Ass'l Ticket Afent, City Ticket A feat, 313 PS. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakeerju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu t New York na kolodvoru. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. 'Radeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00, Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti način, kakor doma na Kranjskem. NAROČBAM JE PRILOŽITI DENAR Za obila naročila se priporoča JOHN KRACKER 1199 St Clair St., Cleveland, 0«1 telefon kadar dospe« na kako postajo v Ne^ York in ne ve? kako priti k Fb. Sakskbju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. OcmpagniB Generale Transatlanfique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SViCO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO t h dta rljaka_______________ ,,L» Lorraine", &,L.S«»oie»......... £L» Touratne', „ „ „ ---- L'Aquitaine", „ „ >|L* Bretagne",................... i,L* Champagne",. ............ .... „La Gascogne moči. »5.000 konjskih 25.000 „ „ la.ooe Jf „ 46.000 „ „ 9.000 „ „ „ H S.000 „ „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih c> ari dopoludne. Parniki odpljujejo Ii priitaniiča itv 42 North River, ob Morton Btreett ia.000 ton, ia.000 „ 10.000 „ 10.000 ,, 8.000 8.000 , 8.000 .. *La Touraine *La Lorraine La Gascogne *La Savoie La Champagne 2. junija 1904. 9. junija 1904. IG. junija 1904. 23. junija 1904. 30. junija 1904 *La Lorraine La Gascogne *La Touraine L a Bretagne ~La Savoie 7. julija 1904. 14. julija 1904. 21. julija 1904. 23. julija 1904. 4. avgusta 1904. Parniki 2 zvezdo zaznamovani imajo pc dva vijaka. filtru agmijas Sf 8R0ADWAY, NEW V»aR. Holland-America Line (H0I-LAN D-A ME HIŠK V l1 RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sar-Mer. NOORbAM, parnik z dvojnim vijakom. 12,500 ton. RYNDAM. parLlk z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik 2 dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ■SP Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:] DUNAJ, I. Kolowratring lo.jlNOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. iBRNO. 21 Krona. Iz ROTTERPAMA Pa rn i ki od pij 11 j e jo: vsak četrtek in iz NEW YORK A ob 10. uri zjutraj. —■ .= vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekouiorska parobrodna družba ,,Ru0?°4 8teV" 14 ob vznožJu Fulton Street. — Iz PHILA-JJ.fc.Li lil J k vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. • i. ^iede yPraSani ali kupovanja vožnjih listkov se ^e obrniti na: Office,(J)! Broadway, New YVk City. 90—«6 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT JLOUia, tl Post Street, SAN FRANCISCO, — ali na njen« *arU»s>nik% __