60100200 8554 AA osrednja knji*"«* PR.muhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,, .... .. Abb. postale I gruppo LeflE 4UU lir Leto XXXVIII. Št. 51 (11.179) TRST, sreda, 10. marca 1982 PR1MOKSK1 DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VLADNI PREDLOGI GLEDE DAVČNE RAZBREMENITVE DELOVNIH PREJEMKOV Postopni in pogojeni davčni odbitkiMapo Colli končal Pokrajina Kosovo potrebuje še ne zadovoljujejo sindikalne zveze ............ Ostaja odprto tudi nujno vprašanje reforme odpravnin in referenduma RIM — Vlada je pripravljena izvajati davčno razbremenitev delovnih prejemkov z odpravo posledic inflacije na zvišanje davčnih količnikov, a pogojuje ustrezne ukrepe dejanski uresničitvi njenih »strateških* smotrov, torej zajezitvi letošnje inflacijske stopnje pod 16 odstotki in državnega primanjkljaja (oziroma zadolžitve) pod 50.000 milijardami lir. Sindikati pa vztra- jajo na zahtevi, ki jo je potrdilo tudi nedavno zasedanje vsedržavnih svetov CG1L, CISL in UIL v Firencah, da je treba vsekakor zajamčiti dejansko vrednost delovnih prejemkov in torej odpraviti učinke davčne preobremenitve zgolj navidezno naraščajočih prejemkov, kot Možnost ponovne pocenitve bencina RIM — Dozoreli so pogoji za ponovno pocenitev petrolejskih proizvodov. Zaslužek italijanskih industrijcev je namreč presegel za 4 odstotke povprečne zaslužke petrolejske industrije v EGS, čemur bi moralo slediti avtomatično znižanje cen bencina ali plinskega olja, ali pa obeh. Kot je znano se je bil bencin od 5. februarja pocenil za 35 lir pri litru. Dokončno o-dločitev mora sprejeti medministrski odbor za cene, ki se bo verjetno sestal jutri. V krogih KD in sam minister Andreatta pa nasprotujejo pocenitvi in se zavzemajo namesto tega za o-hranitev sedanje prodajne cene ob povišanju davčnih dajatev, ki naj bi jili namenili produktivnim naložbam. bi morali do tedaj reformo odobriti obe veji parlamenta, nakar bi moralo še ustavno sodišče razsoditi, da novi zakon odpravlja razloge za referendum. Pri tem je treba omeniti, da vladnega predloga o reformi odpravnin ne odobravajo niti sindikati (ki zahtevajo več popravkov), še najmanj pa delodajalci, ki so se tudi včeraj sestali s posebno vladno komisijo, oziroma njenim predsednikom Giu-gnijem, in zatrjujejo, da bi taka reforma predstavljala zanje nevzdržno breme. Spadoiiniju bo torej težko doseči pri tem vprašanju soglasje «družbenih zastopstev* in bo moral voditi borbo v parlamentu Spadolini in Lama pred srečanjem med vlado in sindikati (APj S SKLEPNIM SREČANJEM S PREDSEDNIKOM KUČANOM OBISK PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ KRAIGHERJA obisk v Sloveniji Delegacija deželnega sveta F-JK obiskala Ravne in Titovo Velenje LJUBLJANA — Z, večerjo, ki jo je članom delegacije priredil predsednik slovenske skupščine Milan Kučan, se je sinoči v Ljubljani končal dvodnevni obisk v Sloveniji delegacije deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik Mario Colli. Delegacija deželnega sveta je včeraj d°P°ldne obiskala železarno Ravne na Koroškem. Potem ko so si ogledali nekatere obrate, je vodstvo železarne gostom predstavilo dosedanji razvoj te velike delovne organizacije in njene razvojne usmeritve. Predstavniki deželnega sveta so se zanimali za sodelovanje železarne z jeklarno v Aosti v Italiji, s katero ravenska železarna že nekaj časa uspešno sodeluje. Tja so pred kratkim predali kovaški stroj, ki je rezultat razvoja v železarni Ravne. Hkrati bodo Ravenčani šolali kadre iz Aoste, ki bodo delali na stroju. Gostje so se zanimali tudi za energetska vprašanja, za odnost železarne do okolja ter za sredstva, ki jih ta kolektiv namenja raziskovalni in razvojni dejavnosti. Obisk so zaključili z željo, da bi bili prijateljski stiki med Furlanijo - Julijsko krajino ter republikama Slovenijo in Hrvaško tesnejši, med železarno Ravne in jeklarno Aoste pa še konkretnejši. Popoldne je delegacija obiskala Titovo Velenje. Obiskali so občino, ogledali so si središče mesta in šoštanjsko termoelektrarno. Kasneje so se na pogovorih s predstavniki občinske skupščine, Gorenja in rudarsko energetskega kombinata zanimali za razvoj šaleške doline in njenega središča — Titovega Velenja, za sodelovanje delovnih kolektivov in tovarn pri reševanju težav, ki tarejo delavce, za razvojne možnosti Gorenja, pri tem še posebej za prilagajanje proizvodnje trenutnim komercialnim razmeram. Predsednik deželnega sveta Mario Colli je poudaril, da je bilo zanj in za ostale člane delegacije srečanje s Titovim Velenjem posebno 'doživetje. J. P. dosledno samoupravljanje PRIŠTINA — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je v ponedeljek začel dvodnevni obisk v SAP Kosovo. Z njim so dopotovali še član predsedstev SFRJ in CK ZKJ Fadil Hoxha, predsednik predsedstva SR Srbije Dobri-voje Vidič in članica sveta federacije Lidija Šentjurc. V ponedeljek se je Scrge.i Kraigher v predsedstvu SAP Kosovo pogovarjal o aktualnih vprašanjih s področja družbenoekonomskih odnosov in o politično-varnostnih razmerah v pokrajini. Včeraj pa ,ie obiskal nekatere delovne organizatorje in se pogovarjal z gospodarstveniki v pokrajini. V predsinočnjem pogovoru v predsedstvu SAP Kosova je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher med drugim dejal: -CK ZKJ .je sprejel izhodišča, vi ste prej sprejeli akcijski progam, toda zdaj mora nastopati konkretna akcija in delo. Ni mogoče osta ti pri splošnih političnih težah, lahko bi rekli celo geslih, marveč mora ZK vstopiti v vsakodnevno življenje, v vsakodnevne probleme Pogoj za omejevanje žalitev po po-. viških ob obnavljanju delovnih pogodb. Stališča vlade in sindikatov so si ostala tudi po včerajšnjem ponov-hem srečanju o tem \ prašanju. na katerem so sodelovali poleg Spado-linija še ministri La M*|fg, Di Gie-si in Formica, medtem ko so delegacijo enotne zveze \odili Lama. Carniti in Mattina (Benvenuto je na potovanju), precej narazen in bo bržkone potrebnih še več sestankov, da pride do sprejemljivega kompromisa. Razlika je že v oceni tega krivičnega klestenja kupne moči plač: Vlada ga ocenjuje na 4.000 milijard, sindikati pa na 5.300 milijard lir, ki bi jih bilo treba »vrniti* delovnim ljudem z davčnimi razbremenitvami. Ho običajnem Spadolinijevem u-vodu o nedotakljivosti 16-odstotne ravni inflacije in 50.000 milijaid zadolžitve, je predloge vlade obrazložil finančni minister Formica. Ponudil je različne rešitve glede na dejansko napredovanje inflacije in na gibanje plač. V primeru, da bi se tako inflacija kot plače dvignile za manj kot Ki odstotkov, bi vlada prinzala vsem davkoplačevalcem takoj nadaljnje davčne odbitke za ženo (72.000 lir) in za otroke (po 24.000 lir), za ustvarjanje dohodka Pri podrejeni delovni sili pa še 60 000 lir. S tem bi se vlada »odpovedala* 1.300 milijardam davčnega priliva. Ob koncu leta naj bi preverili, če so se zares plače povišale manj kot inflacijska stopnja jn v tem primeru bi prinzali še po 36.000 lir davčnega odbitka za ženo in otroke ter 30.000 lir za stroške delovnih ljudi pri ustvarjanju dohodka. Enake ugodnosti bi veljale tudi v primeru, da inflacija preseže 16 odstotkov, poviški plač pa ne. Če bi pa, narobe, inflacija obstala na 16 odstotkih in bi se plače Povišale za več, bi ob koncu leta Priznali manjše davčne odbitke. V primeru pa, da se tako plačni poviški kot inflacija povzpnejo prek 10 odstotkov, bi bili davčni odbitki Ob koncu leta prav malenkostni. V bistvu predlaga vlada omenjeno ta-kojšnjo razbremenitev za 1.300 milijard lir, ob koncu leta pa nadaljnjo, toda vezano na dosežene rezul-^e v boju proti inflaciji in pri omejevanju stroškov za delovno silo. Sindikati pa zahtevajo, da se v vsakem primeru ohrani dejanska kupna 'noč plač, torej popolno razbremenitev onih 5.800 milijard lir davkov, kj jili država dobi zgolj po »zaslugi* inflacije. Vprašanje davčne razbremenitve os*taja torej še odprto, medtem ko Postaja vedno bolj nujna rešitev drugega vozla, referenduma o ponovnem obračunavanju draginjske doklade pri odpravninah. Vlada namerava sprejeti predlog zakona o reformi odpravnin na svoji petkovi ®eji in je Spadolini zato spet sklica' za danes gospodarske ministre, če se hoče izogniti referendumu, ki bi lahko bil najkasneje 13. junija. Zaradi sindikalne skupščine tiskarjev in zaradi okvare na rotacijskem stroju je včerajšnja številka Primorskega dnevnika izšla z veliko zamudo in je mnogi naročniki niso prejeli ob običajni uri. Bralcem se o-proščarao in jih prosimo za razumevanje. DANES ZAČETEK URADNEGA DELA PERTINIJEVEGA OBISKA Politični pogovori v Tokiu z gospodarskim velikanom Z Japonsko ima Italija majhen primanjkljaj v izmenjavi TOKIO — Predsednik republike Pertini je na čelu italijanske delegacije, v kateri je tudi zunanji minister Emilio Colombo prispel iz Alaske v Tokio, kjer se bo danes začel uradni del njegovega obiska s sprejemom v cesarjevi palači. Med poletom je italijanski državni poglavar napovedal celo vrsto državniških obiskov, ki bodo sledili potovanju v Japonsko in ZDA. Pertini bo obiskal še Francijo in nekaj afriških držav. Uradni pogovori med italijansko delegacijo in japonskimi predstavniki sc bodo začeli daijs^V ospredju bodo vsekakor gospodarski odnosi med obema državama. Italija beleži v izmenjavi z Japonsko,'ki je sicer dokaj pičla, predvsem zaradi prepovedi uvoza za nekatere japonske proizvode, približno 600 milijard lir deficita. To pa ni prav nič čudnega, saj je japonska trgovinska menjava pozitivna z vsemi industrijskimi državami ter ima negativen saldo samo z državami, iz katerih uvaža petrolej. Ta gospodarski in industrijski velikan pa je skoraj nepomemben v svetovnem političnem merilu. To je v pogovoru z novinarji poudaril tudi italijanski zunanji minister Colombo. Politični pogovori med italijanskimi in japonskimi predstavniki naj bi služili za navezavo tesnejših stikov med Tokiom in državami Evropske gospodarske skupnosti. Pri tem dodajajo v italijanskih krogih, da so bila stališča Japonske glede najpomembnejših političnih vprašanj zadnjih let, kot n.pr. glede ameriških talcev v Teheranu, sovjetskega vdora v Afganistan, proglasitve vojnega stanja na Poljskem, vedno bolj sorodna evropskim. medtem ko je do nedavnega Japonska bila vezana na ameriško zunanjo politiko. ZARADI ŠTEVILNIH GOLJUFIJ MED NEDELJSKO IZBIRO PREDSEDNIKA TRIJE PORAŽENI KANDIDATI ZAHTEVALI RAZVEUAVITEVGVATEMALSKIH VOLITEV Salvadorski uporniki sprožili obsežne vojaške operacije v treh večjih mestih V ZDA se širijo zahteve po miroljubni rešitvi srednjeameriškega zapleta CIUDAD DE GUATEMALA. SAN SALVADOR — Po preštetju več kot polovice glasov vodi na volitvah v Gvatemali še vedno s precejšnjo razliko vladni kandidat, general Atiiba) Guevara. V njegovo izvolitev za novega gvatemalskega predsednika ni mogoče več dvomiti. Kljub temu, da si ne bo zagotovil absolutne večine, ga bo za predsednika naknadno potrdil parlament, kjer lahko računa na dve-tretjinsko podporo. Njegovi privrženci, ki so veliko prispevali k u-spehu volitev, saj so uspeli preprečiti skoraj vse gverilske napade, so včeraj že vzklikali zmagi. Guevarova tekmeci na predsedniških volitvah pa so se pritožili, da so bile volitve ena sama goljufija in so zahtevali njihovo razveljavitev. Volilno komisijo in tudi tuje novinarje v Gvatemali so seznanili KER NI HOTEL RAZKRITI SVOJIH INFORMATORJEV ARETIRALfČASNIKARJA BUFF0 Napisal Je članek o domnevnem nasilju policije med zasliševanji BENETKE — Piera Vittoria Buffo, urednika tednika «L’Espres-so», so včeraj aretirali, ker ni hotel sodstvu povedati, kdo mu je poskrbel gradivo za članek objavljen v predzadnji številki tednika o nasilnih metodah policije v Venetu pri zasliševanju domnevnih teroristov. Zaman se je Buffa skliceval na poklicno tajnost, za namestnika beneškega državnega pravnika Albanella je urednik zagrešil s svojim molkom kaznivo dejanje. Čisto drugačnega mnenja pa sta uprava in redakcija tednika «L’Espresso*. ki sta aretirancu izrazili vso podporo in solidarnost za njegovo resnost, strokovnost in družbeno zavzetost pri opravljanju svojega dela. V komunikeju uprava in redakcija poudarjata. da se je sodstvo nonovno zneslo nad časnikarjem, namesto da bi.sprožilo preiskavo o dogodkih. ki jih je časnikar navedel. Komunike obenem napoveduje, da bo tednik z doslednostjo nadaljeval delo, ki ga je Buffa začel. Še odločneje je obsodila aretacijo Piera Vittoria Buffo poslanka radikalne stranke Adele Fac-cio. ki je izjavila, da je med informatorji aretiranega urednika in .je zaželela, da bi jo beneški sodniki zaslišali, saj bi jim posredovala vse potrebne informacije o zadnjili primerih mučenja med policijskimi zasliševanji. Radikalni poslanci so tudi napovedali, da bodo zahtevali od pravosodnega ministrstva pojasnila o bodočih ukrepih vlade, s katerimi bi omogočili takojšnjo osvoboditev aretiranega urednika, ki je kriv samo, da je v svojem članku opisal nasilne metode pri zasliševanju nekaterih teroristov in o-sumljenih teroristov. Podobno kot uprava in redakcija tednika «L’ Espresso* tudi radikalni poslanci ugotavljajo, da je sedanji primer že klasičen, ko sodstvo raje prizadene novinarje, kot da bi ugo- tovilo, če so objavljene informacije resnične ali ne. Poslanci radikalne stranke navajajo tudi, da sedanji primer meče temno senco na vprašanje nasilnega zasliševanja in mučenja, ki že zaskr-blja številne novinarje, neglede na njihovo ideološko pripadnost. Časnikarska zveza pa ie izrazila zaskrbljenost zaradi aretacije Pier Vittoria Buffe, ker iz tega izhaja spoznanje, da država ni sposobna rešiti pomembnega in zapletenega vprašanja poklicne tajnosti v sredstvih javnega ob veščania. Zveza ugotavlja, da niso zalegli niti pozivi ustavnega sodišča, ki je opozorilo na protislovje med zakonom, ki predvideva poklicno tajnost za časnikarje in kazenskim zakonom, ki ne dopušča, da bi časnikar pred sodnikom zamolčal vire svojili zaupnih informacij, številne re dakcije pa so že sinoči izrekle aretiranemu Buffi svojo solidarnost in podporo. s celo vrsto volilnih prekrškov, zaradi katerih naj bi bili ob večje število preferenc. Torej novi dokazi, da se je v nedeljo v Gvatemali še enkrat odigrala volilna farsa. Ne samo, da> so bile že prej izključene vse levičarske in napredne sile, ampak tudi med tremi fašističnimi in enim centrističnim kandidatom, ki so si stalno metali polena pod noge. Obenem pa so potrdili že ustaljeno prakso, da postane predsednik države bivši obrambni minister, torej minister, ki obvlada represivni aparat in edino dovoljeno silo, ki zagotavlja veleposestnikom sedanje privilegije. Večje pričakovanje kot za dokončne rezultate volitev velja sedaj reakcijam v VVashingtonu. Od tega kako bosta Reaganova administracija in ameriško javno mnenje ocenila omenjeno volilno farso, bo v marsičem odvisno kakšno vojaško in gospodarsko pomoč bo dobil novi režim. Carterjeva administracija je namreč gvatemalski vojaški hunti prekinila pomoč zaradi nespoštovanja temeljnih človekovih pravic. To sicer še ne pomeni, da jo je zapustila, v bistvu je bila le prisiljena ji priskrbeti južnoafriško in izraelsko pomoč. Vsekakor velja ponoviti, da se je hunta tudi tokrat vse prej kot potrudila, da bi si pridobila naklonjenost ameriške javnosti. Prav včeraj se je na obmejnem mehiškem območju ob Gvatemali razširila vest, da so huntini morilci ubili duhovnika Arcea, ki je bil znan po tem, da je nasebično pomagal gvatemaLskim beguncem. V Salvadoru pa se je v zadnjih dneh še okrepil oboroženi upor pro ti Duartejevim enotam. Radio Ven-ceremos poroča o bojih v treh večjih mestih: Santa Ana, San Mi-guel in San Vincente, Pripadniki oborožene fronte Farabundo Marii naj bi z manjšimi napori zavzeli nekaj četrti in prisilili yladne enote v defenzivo. Obenem naj bi preprečili dotok vsake pomoči tem enotam. Po radiu Venceremos sodi napad na tri mesta v okvir začetka širše ustaje proti osovraženemu fašistično-demokristjanskeniu režimu. Točni podatki o uspehih upornikov še niso znani. Da je Duartejeva vlada v resnih težavah bi se dalo posredno sklepati tudi iz postopnega vendar še kar očitnega spreminjanja ameri- škega stališča do salvadorske krize. Tudi od nekaterih Reaganovih svetovalcev je vedno pogosteje slišati zahteve, naj ZDA prispevaju h koncu državljanske vojne v Salvadoru in naj prepričajo na^iiCO-tujdče si strani, da se bodo začele pogovarjati. '' • Ribičič sprejel pronuneija Ccceliinija LJUBLJANA — Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič in podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slove-venije in predsednik komisije za od noše z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj sta včeraj v Ljubljani sprejela apostolskega pronuneija v SF RJ Michela Cecchinija, ki se nahaja na obisku v Sloveniji. Razgovoru je prisostvoval tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Pomemben sporazum o obdavčenju med Italijo in SFRJ BEOGRAD — Zvezni sekretar za finance SFRJ Petar Kostič in italijanski veleposlanik Pietro Calamia sta podpisala sporazum, ki odpravlja dvojno obdavčenje istih dohodkov, ki jih ustvarjajo fizične ali ju-ridične osebe obeh držav. S tem se olajšujejo nadaljnje možnosti razvoja gospodarskih in trgovinskih odnosov med obema državama. delavcev v združenem delu, v njihove medsebojne odnese v boju za reševanje proizvodnih problemov, v probleme kmetov na vasi, v zadruge, v njihove odnose z mestom Tu morajo najti svoje mesto take inteligenca kot srednješolska in študentska mladina. Mislim, da takšna konkretna obdelava obstoječih programov manjka. Druge možnosti ali tretje poti. kot pravijo nekateri, razen samoupravljanja, nimamo, Tudi v najlažjem položaju se lahko in se tudi mora poiskati izhod skozi samoupravljanje, s krepitvijo položaja delavcev, kmetov, pa tudi izobražencev — vsak na svojem področju. Pri nas včasih lahko slišimo mnenja. da samoupravljanje lahko pride v poštev v nekakšnem normalnem položaju, ko se stvari medijo, ko bomo premagali inflacijo, ko bo zadosti deviz itd. Po njihovem mnenju bi tedaj lahko uresničevali samoupravljanje. Sam pa menim, da bi tako vse globlje bredli v krizo. Z doslednim uresničevanjem samoupravljanja se bomo lažje borili tudi proti indoktrinaciji, ustvarjali bomo množično in široko osnovo za boj proti sovražnim silam, ki niso le nacionalistične in iredentistične, marveč so predvsem proti socialistični samoupravni demokraciji in proti naši nemrščeni politiki. Sergej Kraigher je govoril “tudi o problemu izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova. »Menim, da je izseljevanje eden najtežjih zunanjih izrazov velikih nepravilnosti pri uresničevanju našega družbenega sistema v odnosih med tukajšnjimi ljudmi. Razen dejstva, da je del srednješolske in študentske mladine in del inteligence zaslepljen z neko birokratsko vizijo svoje prihodnosti, je tudi izseljevanje znamenje, ki kaže. kako daleč so odšli pri odpravljanju temeljnih vzrokov takšne zaostale reakcionarne zavesti, ki je odpravljena ne le pri nas, marveč tudi v svetu. Tudi geslo Kosovo - republika pomeni usmeritev k državi, ki rešuje vse nerešene probleme, tudi odnose med ljudmi. Pri Izseljevanju pa gre prav za odnose med ljudmi. Tu ne pomaga sklicevanje na ZK in njegovo avtoriteto. Tu ne pomagajo lepo zveneče ideje o socialističnem samoupravljanju in socialistični demokraciji. Te zvenijo kot fraze, če se ne povezujejo s konkretnimi odnosi, v katerih so Albanci. Srbi, Črnogorci. Turki in drugi v vsakdanjem življenju, navajeni na medsebojno spoštovanje, na spoštovanje nacionalnih, kulturnih in drugih vrednot. Andreotti, Tanassi in Rumor pred parlamentom imiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiuitMuiniiiiiiiiuiiiiimMiiMiimiMMiiiiiiiiiitiiiiiiiuiuiiiiuiiiiiiiiita MED VČERAJŠNJO VOLILNO SKUPŠČINO BORČEVSKE ORGANIZACIJE Priznanja ZZB Sežana dvanajstim bivšim borcem iz tržaške pokrajine Ploden obračun štiriletnega družbenega angažiranja borčevske, organizacije sežanske občine - Za predsednika ponovno izvoljen Jože Grmek RIM — Sredi prihodnjega tedna se bedo člani obeh vej italijanskega parlamenta če trtič v zgodovini zbrali na skupni seji, da bi razsodili 0 prekrških nekaterih svojih kolegov. V torek, 16. marca, bodo namreč senatorji in poslanci začeli proces proti bivšim ministrom Andreottiju, Rumorju in Tanassi iu v zvezi z afero o bivšem neofašističnem agentu SID Guidu Giannettiniju. Vprašanje, na katero bo moralo odgovoriti 952 članov parlamenta, se glasi: »Ali so se obtoženci res udeležili seje, na kateri so odločili, da bodo "zaščitili” agenta tajnoobveščevalne službe pred vsiljivim vmešavanjem sodstva, ki je vodilo preiskavo o pokolu na milanskem Trgu Fontana?* Obtožnica pa ni za vse ministre enaka. Andreottija obtožujejo namreč samo lažnega pričevanja, ker je na znanem catanzarskcm procesu zanikal obstoj tiste seje. Rumor in Tanassi pa se bosta po- leg lažnega pričevanja morala zagovarjati tudi pred obtožbo, da sta Giannettiniju s pomočjo SID omogočila beg v tujino. Parlamentarci bodo o tem žgočem vprašanju, ki je za časa prvega procesa v Catan žaru, z znanimi medlimi pričevanji »pozab ljivih* ministrov (Rumorjevi »ne spominjam se* in »ne vem*), razburilo vso javnost, najbrž razpravljali tri dni in odločili, ali je tre ba ministre dokončno oprostiti ali pa prijaviti ustavnemu sodišču. Kot znano je posebna parlamentarna komisija avgusta lani ves postopek proti mi nistrom arhivirala. Šlo je za očiten poskus, da bi prikrili resnico, ki so ga narekovali strankarski interesi. Vendar pa so oktobra istega leta opozicijske stranke z zbiranjem podpisov med parlamentarci dosegle, da se o celotni zadevi ponovno izreče parlament. Včeraj so tudi objavili vsebino večinskega in manjšinskih poročil. Uradno bo torej zagovarjal ministre demokristjan Beorchia, vlogo «javnih tožilcev* pa bodo prevzeli komunist Lugnano, radikalec Stanzani in rni-sovec Franchi, seveda z različnega zornega kota, saj je neofašistom predvsem do tega, da bi razbremenili vsakršne odgovornosti bivšo obveščevalno službo, katero je vodil njihov prvak Miceli. V svojem poročilu je Lugnano zapisal, da so bili ministri seznanjeni s politično-vojaško tajnostjo celotne zadeve, da so bili pristojni, da to tajnost odpravijo, a da tega niso storili, kar je sodnikom v bistvu preprečilo, da bi dokazali povezavo med Giannet-tinijem in SID z vsemi posledicami, ki jih je to dejanje imelo za catanzarski proces o milanskem fašističnem pokolu 1969. leta, začetek krvave »strategije napetosti*. SEŽANA - Bivši borci NOV in POS sežanske občine, povezani v Zvezi združenj borcev NOV občine Sežana, so včeraj na volilni skupščini v veliki sejni dvorani skupščine občine Sežana podali obračun svojega delovanja v zadnjem štiriletnem obdobju, kolikor je trajal mandat izvoljenih organov ZZB občine Sežana. Pod delovnim predsedstvom Jožeta Korošca je uvodne misli k poročilu predsedstva za minulo mandatno dobo podal predsednik ZZB NOV občine Sežana Jože Grmek. Dotaknil se je vseh vprašanj, ki zanimajo bivše borce in njihovo organizacijo kot pomembnega družbenopolitičnega dejavnika v prizadevanjih celotne skupnosti državljanov občine za uspešno premagovanje sedanjih gospodarskih težav in za konkretno reševanje ne samo problemov, ki se tičejo borcev neposredno, pač pa problemov s katerimi *se soočajo kot aktiven del socialistične družbe. Predsednik Jože Grmek je govoril tudi o zelo napetem mednarodnem položaju, za katerega je značilna nevarna oboroževalna tekma velesil z neposredno nevarnostjo za svetovni mir. Dotaknil se je tudi dobrososedskih odnosov ob meji med Italijo in Jugoslavijo, ki jih bivši borci in aktivisti NOB podpirajo, posebej pa je govoril tudi o zavzetosti bivših borcev za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in izrekel vso podporo prizadevanjem za dosego globalnega zaščitnega zakona. Glede odnosov ob meji je v poročilu predsedstva dan velik poudarek sodelovanju med VZPI-ANPI in ZZB NOB, pri čemer so navedeni tudi medsebojni stiki in obiski ob raznih priložnostih kot so na primer podeljevanja odličij in priznanj bivšim borcem in aktivistom, proslave raz- nih obletnic in dogodkov, odkrivanje spomenikov itd. Številni udeleženci voli hi e skupščine so potem živo posegli v razpravo in izčrpno predsedniško poročilo, ki odraža razvejano in vsestransko bogato angažiranost borčevske organizacije, dopolnili s konkretnimi primeri pozitivno rešenih ali še odprtih vprašanj, ki se tičejo tako posameznih borcev kot celotne organizacije. V imenu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije je udeležence pozdravil Rado Pišot-Sokol. Sprejeli so program dela za prihodnje štiriletno mandatno obdobje in izvolili novo U-člansko predsedstvo. Za predsednika ZZB NOV občine Sežana je bil ponovno izvoljen Jože Grmek, za podpredsednika Jože Korošec, za sekretarja pa Anton Ostrouška. Za delegata v republiško skupščino in republiški odbor so izvolili Jožeta Grmeka in Rozo Škrk. Predsedstvo ZZB občine Sežana je v smislu svojega sklepa in v duhu povezanosti z bivšimi borci čez mejo. na koncu podelilo «Priznanje ZZB NOV - Sežana* dvanajstim bivšim borcem s Tržaškega kot priznanja za »velik prispevek k bogatemu in plodnemu sodelovanju med Slovenci na obeh straneh meje in za zasluge v družbenopolitičnem delu v zamejstvu*. Priznanja so prejeli: Boris Bandi, Srečko Colja, Dušan Furlan, Vladimir Kenda, Ema Kerše-van, Oskar Kjuder, Jože Koren, Dušan Košuta, Boris Race, Andrej Re-nar, Anica Udovič in Armid Ukmar. V imenu vseh se je za priznanja zahvalil predsednik SKGZ Boris Race. Izrekel je pohvalo ZZB NOV občine Sežana za uspešno delo. poudaril velik pomen sodelovanja in povezanosti med bivšimi borci ob meji in zaželel občini Sežana in njenim občanom nadaljnjih uspehov pri gospodarskem razvoju, kar je velikega moralnega pomena tudi za slovenski živelj v zamejstvu. BRZOJAVKE V RIM Senatorju Antoniu Murmuri, predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja »Ob 8. marcu zahteva openska sekcija ZŽ1 - UDI, da se takoj začne razprava o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki živijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. » * * Občinski svet občine Sovodnje ob Soči, občine, katere prebivalstvo je pretežno slovenske narodnosti, vas poziva k pospešenemu in stvarnemu nadaljevanju razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Občinski svet opozarja n« nujnost uresničitve ustavnih določil in mednarodnih obveznosti ter zahteva enako zaščitno raven za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Občinski svet zahteva, da se sprejmejo take zakonske norme, ki bodo narodnostni skupnosti omogočile in zajamčile obstoj in nemoten razvoj na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem področju. V BOUUNŠKEM GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN> V nedeljo občni zbor Kmečke zveze Glavna tema tega v sedanjem trenutku tako važnega letnega zborovanja naših kmetov bo vprašanje razlastitev, ki ponovno izpodjedajo slovenski teritorij Naša strokovna organizacija, Kmečka zveza, bo v nedeljo podala pregled svojega delovanja v preteklem letu in zastavila osnove svoji dejavnosti za bližnjo in daljšo prihodnost. V gledališču France Prešeren bo namreč v nedeljo, ob 9. uri, redni občni zbor KZ, na katerega so, spričo zadnjih dogodkov, ki se tako neposredno dotikajo življenjskih problemov slovenske narodnostne skupnosti, vabljeni vsi njeni člani. Dnevni red občnega zbora predvideva izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročilo tajništva, poročilo nadzornega odbora, pozdrave in diskusijo, volitve ter razno. O poteku občnega zbora je glavni svet Kmečke zveze razpravljal na svoji zadnji seji, ki je bila prejšnji teden. Kot je že bilo na seji poudarjeno, je povsem jasno, da bo glavna tema nedeljskega občnega zbora KZ — kakor na žalost vedno doslej v teh zadnjih letih — vprašanje razlastitev. Znano je, da se v zadnjem času načrtujejo veliki posegi na teritorij (za gradnjo hitrih cest in za uresničitev Centra za znanstvene in tehnološke raziskave), katerih negativne posledice bo predvsem občutila slovenska narodnostna skupnost, odtujili ji bodo okrog 2. milijona 600.000 kvadratnih metrov teritorija, ki ji ne bo nikoli povrnjen. Velik del tega teriro-rija pa ji nameravajo odvzeti tudi v pomanjkanju vsakršne točne vizije (kot na pr. za izgradnjo Centra za tehnološke raziskave) s strani odgovornih oblasti, za uresničitev teh «javnokorist-nih* infrastruktur. Kljub vztrajnim naporom Kmečke zveze za pravičnejši odnos odgovornih do slovenskega te- ritorija in slovenskih specifičnih problemov, le ti še niso spremenili odnosa in načina, ki sta ju v vsej bridki zgodovini povojnih razlaščanj slovenske zemlje, sistematično uvajali in ki sta bila in ki sta še osnovana na izključevanje naše skupnosti od odločanja in izbir, čeprav se le te nanašajo na slovenski življenjski prostor. Vse te zahteve so doslej naletele na gluha ušesa; do zahtevanih sestankov s pristojnimi oblastmi, posebno pa z deželnim odborom, žal še ni prišlo, kar jasno priča, kako odgovorni gledajo na vse to. Ravno tako še niso bila dana jamstva glede pravičnih odškodnin neposredno prizadetim, glede trajnih protivrednosti krajevnim skupnostim in širši narodnostni skupnosti. Obstajajo torej številna nerešena vprašanja, ki bodo na nedeljskem občnem zboru KZ imela velik odmev. Poleg teh pa bo govor tudi o drugih, čeprav ne tako aktualnih, a seveda ravno tako važnih problemih. Urbanistična vprašanja, kmetijska politika nasploh, razvojni načrti, vprašanja zadružništva, razne akcije, ki jih je na vseh teh področjih izpeljala KZ ter odnosi javnih uprav in političnih strank do vseh teh problemov, zahtevajo ravno tolikšno pozornost, kot sedaj najbolj aktualno vprašanje. Kmečka zveza zato poziva vse svoje člane, naj se občnega zbora udeležijo polnoštevilno, da bi čimbolje uspel in dal konkretni doprinos sedanjemu naporu celotne slovenske narodnostne skupnosti, da bi ji bile zagotovljene najosnovnejše pravice. NOVA POLEMIKA MED KPI IN PSI NA DEŽELNI RAVNI Deželni tajnik KPI Rossetti odgovarja na izjave De Carlija KPI: sedanji položaj je mogoče spremeniti samo s širokim in jasnim soočanjem med obema strankama ne samo o posa meznih problemih ampak tudi o splošnih perspektivah Z VČERAJŠNJE JAVNE SKUPŠČINE ZVEZE GRADBINCEV FLC Izhod iz gradbene in stanovanjske krize mogoč le z demokratičnim programiranjem V Trstu 233 brezposelnih gradbincev, stanovanjska stiska pa se zaostruje V državni blagajni neizkoriščenih 12.000 milijard lir od prispevkov Gesta! Že itak skrhane odnose med komunisti in socialisti na deželni ravni je v zadnjih dneh razburkala nova polemika. Na zborovanju sek-cijskih voditeljev, ki so ga v ponedeljek socialisti priredili v Čedadu, je bilo med glavnimi temami razprave prav vprašanje odnosov s komunisti. O teh so govorili tako deželni tajnik Bravo kot deželni odbornik Renzulli, največ in tudi najbolj polemično je o teh odnosih govoril podpredsednik deželnega odbora De Carli. Med drugim je rekel, da je med KPI in PSI v teku pravo tekmovanje, ker v levici ni nobene enotnosti. Potem je obtožil tako KD kot KPI, ki sta po njegovih besedah s svojima politikama zaustavili demokracijo v državi, se je treba sedaj obnoviti in prenoviti. Odgovori pa morajo biti jasni in konkretni, je dejal De Carli in pristavil, da bi tudi komunisti morali biti jasni; v njihovih vrstah naj kar pride do evolucijskega procesa, nikar pa naj ne pripovedujejo o neki «tretji poti*. ki ne obstaja — je dobesedno dejal — in ki nam je poleg vsega predstavljena v precej megleni obliki. Na tako ostre polemične trditve je včeraj odgovoril deželni tajni« Ali se kaj premika glede slovenskih TV oddaj RAI? Včasih .je novica tudi to, da se nič ne zgodi. Potem ko .je preteklo več kot deset dni od takrat, ko bi morali RAI in država podpisati konvencijo za televizijske oddaje v slovenščini, se nič m zgcdilo, vsaj novinarjem in javnosti ni znano, da bi se kaj bistvenega premaknilo. Težko je vedeti, kaj se giblje — če se sploh — v neskončnih hodnikih rimskih vladnih palač in palače RAI. Vendar moramo zapisati, da bomo neved-neži budni in da bomo zadevo vzpodbujali. Pravica do informacije v materinem jeziku je osnovna pravica ljudi. Malokdo bi si upal na glhs osporavati takšni pravici; med dolgimi hodniki in v zavetju sobic, ki so ovite v tapisone, postane vse lažje; tudi odrekati pravice. Velikokrat smo že napisali, da so dani vsi pogoji, da pride do slovenskih TV oddaj na tretji deželni mreži RAI. Obstaja zakon, ki to predvideva, to .je predvidevala (rok naj bi zapadel) splošna konvencija med državo in RAI. Politični predstavniki raznih strank, tudi tistih, ki .jim slovensko vprašanje ne diši, govorijo o pravici do informacije. Torej, kaj bo iz vsega tega? Odmevi iz hodnikov rimskih palač, ki so nam prišli pred kakim tednom na uho, so bili uglašeni na drugačne strune. O tem smo tudi pisali. Pisali smo, da obstaja osnutek dodatne konvencije, v katerem predsedstvo ministrskega sveta predlaga, naj bi se vprašanje slovenskih 'TV oddaj rešilo s posebnim zakonom. Oddaje naj bi bile omejene na Tržaško in Goriško. Kontrolo nad njimi naj bi imela posebna komisija predsedstva vlade in ne parlament, kot je v zahonu. pa še kakšna cvetka je verjetno v osnutku konvencije. Verjetno, ker uradne nihče ni predstavil osnutka. Da bi lahko o zadevi diskutirali in jo torej poznali, je prosil tudi deželni nadzorni odbor za radiotelevizijske oddaje RAI dežele F JK. Ne vemo za kak pozitivni odgovor. Čemu obnavljamo vse to? Prvič, ker ne zaupamo skrivnostim palače in bi radi, da se takšni problemi rešujejo odkrito, predvsem pa, da se rešujejo in da akti ne zaspijo v zaprašenem predalu. Drugi razlog za naše pisanje o tem, da se nič ni zgodilo, je. da je bila na dnevnem redu senatne komisije za ustavna vprašan ia razprava o zakonski zaščiti slovenske manjšine. KD je pred tem predstavila svoj zakonski osnutek za zaščito Slovencev, tudi osvale stranke zavzemajo stališča (od včeraj je stališče deželnega vodstva republikanske stranke), ki se tičejo vprašanja Slovencev. Na podlagi osnutka KD in nekaterih stališč, ki nas najbolj ne razveseljujejo, predvsem pa na podlagi nekaterih negativnih pojavov, kot je bila na primer bitka ob dvojezičnih napisih na Goriškem, lahko sklepamo, da spada tudi zavlačevanje s slovenskimi TV oddajami v določen načrt. Če upo rabimo domišljijo, bi lahko bil na črt v tem. da se ob usodni uri postavi vse na tehtnico in da se prične barantati za vsako drobtinico. Hočete to ali to? Skratka, šlo bi za obnašanje očeta, ki ponuja pred polno izložbo sinčku igračo; »to ali ono*. mu pravi. Le da Slovenci nismo od potrošnje zaslepljeni sinovi, saj so igrače v tem primeru pravice, to je nekaj krvavo resnega. Upamo, da so predvidevanja resnično sad domišljije; vendar se nam takšne misli rade ponudijo, saj smo vajeni, da nam ponudijo kamnito pot, preproge pa skrijejo, kot gospodinja, ki vidi. da pri ha.ja v hišo kmet z umazanimi čevlji, (am) «Že nekaj desetletij ni gradbena stroka pri nas doživljala take krize, kakršni prisostvujemo danes. Najhuje pa je, da se kriza še zaostruje, in to v trenutku, ko postaja tudi stanovanjski problem vse bolj dramatičen, ko se nadaljuje praksa sodnih izgonov in ko na zasebnem nepremičninskem trgu ne dobiš v najem enega samega stanovanja, ampak ga moraš — če moreš — kupiti, zato da prideš do dostojne strehe. Tako -imaJ^OJ'V mestu in predmestnih četrtih danes nič manj kot okrog 7.090'eveda se bodo s to problematiko podrobneje seznanili še na prihodnjih sestankih. Udeleženci sestanka so zatem izrazili mnenje in tudi pripravljenost izdati ob prilik1 svečanosti poimenovanja lično brošuro, v kateri bi bila zaobjeta zgodovina slivenskih šol v mestu ter zgodovina sedanje šole. V tej brošuri naj bi bilo seveda nekaj tudi o Otonu . Župančiču, o gradbenem postopku sedanjega šolskega poslopja, sodelovali pa bi s svojimi deli tudi učenci šole. Vse stvari so seveda šele v povojih, vendar vse kaže, da bo prireditev poimenovanja zares nekaj posebnega. Seveda bo za vse to potrebnega precej denarja. Zaradi tega so pričeli z akcijo nabiranja prostovoljnih prispevkov. Prav v ponedeljek so se starši obvezali, da prično s to nabiralno akcijo. Obiskali bodo slaven-' ske dražtne in trgovce v mestu in upa jo..na. jupoijifjen odziv. Izleti Kmetijska zadruga v Trstu priredi izlet v Verono na «Kmetijski sejem* v nedeljo, 14. t.m. Vpisovanje na upravi in v poslovalnicah v Ul. Foscolo 1, Ul. Flavia 62, Ul. Tonel-no 6 v Miljah ter v mlekarni v Boljuncu. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavi ja sta VZP1 (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI - 1)1 Crispi 3/n. Razprava o oblikah boja proii uživanju mamil Naraščanje števila uživalcev mamil, posebno med mladimi na območju Tržiča, je spodbudilo občinsko upravo v tem kraju, da se je odločila za organizacijo javnega zborovanja o posegih, ki naj preprečijo uživanje mamil. Pobuda je naletela na ugoden odmev zlasti pri krajevni zdravstveni enoti, ki je zagotovila udeležbo svojih strokovnjakov. Pobudo sta nadalje podprla šolsko skrbništvo in pokrajinska koordinacija za zdravljenje zasvojencev. Zborovanje bo 19. marca v Pa-lazzetto Veneto v Tržiču, in sicer s pričetkom ob 9. uri. Po pozdravu predstavnika oblasti bo prima rij za psihiatrijo krajevne zdravstvene enote v deželi Veneto prof. Vittorio Andreoli govoril o smotr- nih posegih za odpravljanje zasvojenosti mladih. Dr. Gioia Giovanni Pepino, ki je pri KZE v Turinu odgovoren za uživalce mamil, bo govoril o organizaciji službe za preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacijo zasvojencev. Dr. Andrea Flego iz Pordenona pa bo spregovoril o javnih posegih, da bi preprečevali vdor mamil v šole. Popoldne se bodo udeleženci zborovanja razdelili v tri skupine. V prvi bodo govorili o preprečevanju uživanja mamil, v drugi o načinih zdravljenja, v tretji pa o rehabilitaciji in o ponovnem vključevanju zdravljenih mamilašev v družbeno življenje. Zborovanje bodo sklenili s poročilom o delu treh komisij, o katerih bodo tudi skupno razpravljali. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10. V Kulturnem domu predvajanje filma ob ženskem prazniku V okviru proslav 8. marca bodo pod pokroviteljstvom pokrajinske u-prave, občine Gorica in posoške AC LJ v petek, 12. marca ob 20.30 v Kulturnem domu predvajali film «Una donna chiamata moglie*. Pobudo so podprla ženska gibanja naslednjih demokratičnih strank: KD, KPI, PLI, PRI, PSDI, PSI in SSk, kakor tudi kulturni krožki Frontie-ra aperta, Rinascita, Salvemini, U-manita, ARCI, odbor za izvajanje zakona 194 in za delovanje posvetovalnic ter Ženski iniciativni odbor za Goriško. Stavke v avtobusnem prometu? Morda bo prišlo do zastojev v medkrajevnem avtobusnem prometu kajti enotna sindikalna zveza trdi v svojem letaku, da upravna sveta pokrajinskega avtobusnega podjetja (APT) in medobčinskega avtobusnega konzorcija v Tržiču nista spoštovala nekaterih točk delovne pogodbe za delavce na tem področju. Zato utegne priti do stavk šoferjev in drugega osebja teh podjetij. V SOBOTO V GORICI Študijski dan o problemih slovenske manjšine Prireja ga zavod za deželne pravne vede ISGRE V soboto, 13. marca bo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici študijski dan o problemih zaščite slovenske manjšine, ki ga organizira inštitut za deželne pravne vede (IS GRE). Najprej bo predsednik pokrajine (ob 10. uri) Silvio Cumpeta pozdravil udeležence, potem pa bo imel uvodno poročilo prof. Sergio Bartole, ki poučuje ustavno pravo na tržaškem vseučilišču. Govoril bo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino po opravljenem delu Cas-sandrove komisije. Univerzitetni profesor v Pavii Gianfranco Mor pa bo govoril o rabi jezika manjšin v odnosu do javnih uprav. V popoldanskem delu bo profesor na pedagoški fakulteti v Trstu Leonardo Trisciuzzi govoril o šolah jezikovnih manjšin. Študijski dan, ki bo imel opoldanski premor, se bo zaključil ob 18. uri. V Doberdobu bo danes popoldne ob 15. uri izredna seja domačega občinskega sveta. Poleg poročil žu- PRIZADEVANJA PŠD «NAŠ PRAPOR« Želje po živahnejši dejavnosti na kulturnem področju v Pevmi Poleg otroškega zbora naj bi ustanovili tudi pevski zbor za odrasle - Morda v kratkem na razpolago dodatni prostori Prejšnji večer je v prosvetni dvorani v Pevmi PŠD «Naš prapor* sklicalo razširjeno sejo, ki se je je udeležilo lepo število domačinov. Najbolj razveseljivo pa je to, da so se tega razgovora udeležili zlasti mladi, kar je nedvomno zelo pozitivno. Pogovor je v glavnem potekal o-krog tega, kako v bodoče še bolj popestriti in obogatiti delovanje društva. V zadnjih letih se je namreč delovanje društva prevečkrat omejevalo le na organiziranje raznih prireditev, kjer so v glavnem nastopale skupine iz drugih krajev. Izjemo predstavlja le otroški pevski zbor, ki že več let redno vadi in nastopa. Na športnem področju pa vrsto let delujeta sekciji za otroško telovadbo in lokostrelstvo. Vse to je vsekakor hvalevredno, je pa, preveč raztrgano in ne zajema širšega. kr-oga , ljudi. Z. eno besedo povedano, pri društvu manjka tisto pravo društveno domače vzdušje, tista življenjskost, ki bi društvu dala svoj pravi pečat. Do neke mere je tako stanje tudi razumljivo, saj razen dvorane, društvo ni razpolagalo z nobenim pomožnim prostorom. Zdaj pa se odpirajo možnosti, da društvo do takih prostorov tudi pride, in to v neposredni bližini prosvetne dvorane. S primernim popravilom bi lahko te prostore preuredili v društveni sedež, ki bi nedvomno s časom postal prava duša vsega društvenega delovanja in vaškega življenja na sploh. Urejeni prostori sicer še ne predstavljajo rešitve vseh problemov; so pa eden od poglavitnih predpostavk za razvoj neke dejavnosti. Skrb odbornikov in širšega članstva društva bo torej smotrno uporabiti te prostore, da bi zares postali zbirališče za domačine, zlasti pa za domačo mladino. Na torkovi seji je prišla tudi na dan želja, da bi v bližnji bodočno- RTV LJUBLJANA IN MLADINSKI ODBOR SKGZ priredita v soboto, 13. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici radijsko kviz oddajo SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Sodelujejo ekipe iz Doberdoba, Sovodenj. Gorice in Nove Gorice. Po tekmovalnem delu bo na sporedu še zabavno-glasbena prireditev. VABLJENI! sti poskušali ustanoviti pevski zbor za odrasle. Vedno bolj se namreč opaža, da so se ljudje dodobra naveličali preživljanja večine svojih večerov pred televizijskimi zasloni in si žele tudi drugačnega razvedrila. Pevske vaje bi tako vsakomur dale možnost, da nekaj ur na teden preživi v družbi prijateljev in bi pri tem vsakdo zadobil občutek, da je tudi sam soustvarjalec neke dejavnosti. Obstaja tudi želja, da bi v sklopu društva ustanovili stalno recitatorsko - igralsko skupino, ki bi s svojimi nastopi obogatila razne društvene prireditve. Sestanek je bil, po našem mnenju za bodočnost društva velikega pomena. Upati je torej, da bo društvu uspelo uresničiti vsaj nekaj načrtovanih pobud. , . , ............-Vili Prinčič ifl J - Na Vrhu je umrla Kristina Grilj Poslovanje ambulant v Ul. Bona in Roma V veljavi je novi urnik bivše ambulante INAM v Ul. della Bona in bivše ambulante ENPAS v Ul. Roma, ki sedaj sodita v krajevno zdravstveno enoto. Bivši sedež INAM je odprt vse dopoldneve, vštevši v soboto od 7.30 do 13. ure, popoldne pa, različno od dneva do dneva, med 14.30 in 19. uro. V soboto je zaprto. Bivš^ ENPAS in INAM poslujeta .dopove,,,bivši, INAM pa je popoldne od -ponedeljka -do vštevši petka iod -14.30 »do- 18/30, V Ul. della Bona so naslednji oddelki; kardiologija, kirurgija, okulistika, odontostomatologija, v Ul. Roma pa dermatologija, ginekologija, ortopedija, otorinolaringoiatri-ja, pediatrija in urologija. Inhalacije in injekcije je mogoče opravljati samo v Ul. della Bona, in sicer vsako jutro (razen nedelje) od 9. do 12. ure. Množica sorodnikov, vaščanov in znancev je v soboto popoldne pospremila na zadnji poti Kristino Grilj por. J uren z Vrha. Od pokojnice, ki se je rodila pred 77 leti v znani družini Štefkovih na Vrhu, so se poslovili tudi pevci domačega pevskega zbora ter Sovodenjskega noneta. Kristina je bila predstavnica tiste generacije, ki je šla skozi grozote in preizkušnje dveh svetovnih vojn. Kot otrok je trpela lakoto in pomanjkanje v begunstvu na Štajerskem v prvi svetovni vojni, kot mati številne družine pa je trepetala za usodo svojih med drugo svetovno vojno. Izhajala je iz kmečke družine in temu poklicu je ostala zvesta celo življenje. Z možem Poldotom sta trdo delala na kmetiji več kakor petdeset let ter vzgojila devet otrok, štiri sinove Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM psa pasme doberman starega tri leta z rodovnikom. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/817931. SPREJMEMO v družbo samostojnega trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Samostojen društvenik*. SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom) do 15. marca ali do zasedbe delovnega mesta. UNIVERZITETNA študentka išče zaposlitev otroške negovalke. Telefon ,(040) 224407. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ljubi Petaros, Boršt 76. Toči pristno belo in črno kapljico. PRODAM fiat 131 racing, 70 tisoč prevoženih km, v dobrem stanju. Telefon (040) 227-284. PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 kilometrov v od ličnem stanju. Telefon (0481) 882016 od 19. do 20. ure. OSMICO je odprl Ignac Straln, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidHiiiiiMiimiMiiiiniininiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiMniiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Začetek del za spomenik padlim na Peči Konec prejšnjega tedna so domačini pričeli urejati zemljišče, kjer bo stal spomenik padlim partizanom Peči. K akciji vabijo pobudniki vso vas in pet hčera. Vsi so živi in zdravi. Dva, Dominik in Vida, sta si ustvarila dom na Vrhu, drugi živijo razkropljeni po raznih krajih. En brat živi v Ljubljani. pana bodo svetovalci razpravljali o vprašanjih ki zanimajo občinske uslužbence, ponovno bodo preučili obračun za leto 1980, družbi ENEL bodo odstopili površino za gradnjo električne 1/bine pri Devetakih. Govor bo tudi o jusarskih zemljiščih, ter o spremembah gradbenega pravilnika in zazidalnega načrta. Erno Ghinazzi v dvorani UGG V telovadnici V GG na Trgu Bat-tisti bo v petek, 12. marca, ob 21. uri koncert kantavtorja Enza Ghi-nazzija, ki je na prvih mestih rang lestvice italijanske lahke glasbe. Njegov goriški koncert bo zadnji v državi pred turnejo po Švici, Franciji, Španiji, Nemčiji in Avstriji, ki bo trajala mesec dni, Enzo Ghi-nazzi je napisal besedila tudi za nekatere znane pesmi drugih skupin, kot npr. Ricchi e poveri. Na goričkem koncertu sodeluje tudi kitarist Niel Young. Predavanja v krožku Mazzolari V krožku Mazzolari v Podturnu so sinoči imeli drugo letošnje predavanje. Prof. Benvenuti je govoril o Atlantskem zavezništvu in Varšavskem paktu kot o dveh vojaških organizmih, ki sta neposredna posledica razdelitve Evrope na ameriško in sovjetsko interesno področje. Prejšnji torek je o jaltskem sporazumu govoril prof. Silvio Cumpeta. V torek, 23. marca pa bo družbenopolitični delavec v Novi Gorici prof. Rajko Slokar govoril o neuvrščenosti in o vlogi Jugoslavije v tem gibanju. Padec s kolesa v Krminu V krminski bolnišnici so pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo 76-letno Mariso Bon iz Ul- Raffaello 10. Ženska je padla s kolesa na državni cesti št. 56. ko je mimo nje zapeljal avtomobil in jo je verjetno prav narahlo oplazil. Pri padcu se je udarila v glavo. Razstave V videmski umetnostni galeriji La Loggia bodo v soboto, 13. marca, ob 18.30, odprli kolektivno razstavo treh priznanih jugoslovanskih naivcev. Svoja dela bodo razstavljali Josip Generaiič, Nikola Kovačevič in Moj-mir Mijanovič. Razstava bo bdprta do konca meseca. Gledališča V Park hotelu v Novi Gorici bo v priredbi PDG gostovalo danes, ob 20. uri. Narodno pozorište iz Beograda z igro P. Perišiča «Strah in upanje Nadežde Mandelštam*. MED SCARANOM IN BACICCHIJEM Pogovor o sodelovanju med Gorico in Tržičem Vzpostaviti boljše prometne zveze Senator KPI Silvano Bacicchi iz Tržiča se je včeraj delj časa pogovarjal v goriškim županom Antoniom Scaranom. Osrednja tema pogovora je bila okrepitev sodelovanja med tema dvema občinama. Družbenopolitična delavca sta govorila o bližnji senatni razpravi o ponovnem financiranju zakona o o-simskem sporazumu, o italijansko-jugoslovanskem industrijskem sodelovanju in o perspektivah goriške prometne mreže, zlasti še o posledicah, ki jo bo nanjo imela možna izgradnja premogovnega terminala v Trstu. V sklepnem delu svojega pogovora sta se predstavnika sporazumela o komplementarnosti Gorice in Tržiča in poudarila v preteklosti večkrat izraženo potrebo po industrijskem in prometnem sodelovanju. NOTIZIE-NOVICE bilten goriške KPI Mestni odbor KPI izdaja številko mesečnika «Notizie - Novice*. Njegova naloga je širjenje informacij in razmišljanj o zadevah, ki se tičejo predvsem Gorice. V njem objavljajo pobude predstavnikov stranke v izvoljenih telesih, o življenju v tovarnah in šolah, o delovanju rajonskih svetov, občine, mladine, o vprašanjih zdravstva, kulture, gospodarstva, slovenske narodnostne skupnosti itd. Izgubljeni in najdeni psi Ustanova za zaščito živali sporoča lastnikom psov, da se v sedanjem času, ko se parijo, radi izgubijo in povzročijo resne skrbi. Štiriletna nemška ovčarka, ki ima kovinsko ovratnico, črne barve z belo liso na prsih, je v nedeljo 28. februarja zbežala gospodarju v Marjanu. Kdor jo je našel, naj obvesti ustanovo. Klateškega psa so pred enim tednom ujeli v Ul. Terza armata, Mali križanec ima okoli vratu rdeč pas. Našli so. tri do štiriletnega škotskega ovčarja. V nedeljo ga je na Tržaški cesti povozil avtomobil. Lastnik naj ga pride iskat h konjedercu, tel. 84293. Za vsa pojasnila je na voljo urad ENPA, tel. 82173, dopoldne od 10.30 do 12. in popoldne od 17. do 18.30. Razna obvestila SPD Gorica vabi č'-.ne - smučarje, naj se čimprej prijavijo za tekmovanje Kanin 82, ki bo 21. marca. Uvrstitve na omenjenem tekmovanju bodo veljale tudi za sestavo društve-ne lestvice. SPD Gorica vabi v nedeljo, 14. marca, na prvi pomladanski pohod -sprehod. Dobimo se ob 8.30 na Travniku. Maršruta: gostilna Hrast, Danber, Ravnica, Preval, Kekec, Hrast. Kdor ne bi utegnil priti zjutraj na Travnik, se lahko okrog poldne pripelje na Kekec. Pohod ni prezahteven! (•oricti VERDI 18.00-22.00 «Bruce Lee — la vendetta del drago nero*. Barvni film. CORSO 18.00 — 22.00 «L'avventura delTuomo e cominciata 80 mila an-ni fa — La guerra del fuoco*. E-verest Gill. V1TTORIA 17.00-22.00 «Le calde dive del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Irzič EXCELSIOR 17.30-22.00 «Porno ex-citation*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Amore sen-za fine*. Mo iv/ (lori ra in okolica SOČA 18.00—20.00 «Begunke». Nemški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Kaj se dogaja ko otroci odrastejo*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Bruce Lee občudujemo te*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v T žiču dežurna lekarna bolnišnice, U Terenziana 26, tel. 44-387. NAUTICAMP 82 - NAUTICAMP 82 - NAUTICAMP 82 ■ NAUTICAMP 82 Prikolice in kamperji dostopni vsem Nauticamp 82 ponuja celo vrsto počitniške opreme, opreme za taborjenje in oblačil za prosti čas žal >■ Med kamperji razstavljenimi na letošnjem Nauticampu je tudi Kollerjev autoroller Vedno dražje hotelske storitve in privlačnost življenja v tesnem stiku z naravo sta najbrž bistvena elementa, ki sta povzročila velik uspeh kampiranja v zadnjih letih. To toliko več pri nas v Trstu, kjer je prekrasna istrska obala oddaljena le dobro uro vožnje in nudi ljubiteljem kampiranja celo vrsto dokaj dobro organiziranih avtokampov. Pri tem je seveda treba omeniti tudi drugo plat problema in sicer vedno večje število turistov, ki se gnete v premajhne kampe in pa naraščajoče cene, ki so najbrž nesorazmerne s storitvami. Kakorkoli že, Nauticamp je odraz tega vedno večjega zanimanja za smotrno izkoriščanje prostega časa, dopusta itd. Na 12 tisoč kvadratnih metrih razstavljajo počitniške prikolice, šotore, kamperje, šotorske prikolice, terenska vozila, opremo za življenje v naravi, obleko za prosti čas, najrazličnejša plovila od cenenih kajakov in jadralnih desk do dragih jaht. ki veljajo okrog sto milijonov lir. Največ je seveda šotorov, počitniških prikolic in kamperjev. Izbira je, po našem mnenju, večja kot je bila v preteklih letih, še zlasti na področju vozil prirejenih za kampiranje. Tudi tukaj so cene kar se da različne. Naj omenimo samo skrajne primere: razstavljen je majhen kamper «ma-scotte», ki so ga zgradili na podvozju fiata 900, ki ima dovolj prostora za dve osebi in velja približno 12 milijonov lir, drugi ekstrem pa je nekaj ameriških kamperjev za šest in več oseb z vsemi mogočimi pritiklinami, od klimatske naprave do hi-fi sistema in požrešnega motorja, ki popije po dvajset in več litrov bencina ali plinskega olja na sto kilometrov. To udobje vas seveda primemo stane in za tovrstno vozilo boste morali odšteti petdeset In več milijonov lir. Vmes pa je cela pahljača najrazličnejših modelov, ki utegnejo biti zanimivi tudi za poprečnega kupca. Je namreč nekaj kamperjev, katerih cena se suka med 15 in 20 milijonov lir, kar prav gotovo ni malo, ki pa v zameno nudijo veliko mero udobnosti. Skoraj vsi so prirejeni tudi za zimsko kampiranje, se pravd da so primerno izolirani in opremljeni z dvojnimi* šipami, ogrevanjem, z dvojfiffrf akumulatorjem itd. Razstavljajo tudi skoraj vse najpomembnejše tovarne prikolic od novomeške Adrie, ki se vedno bolj uveljavlja tudi na italijanskem tržišču predvsem zaradi dobre stopnje dodelan, • i in udobja ter izredno konkurenčnih cen, do italijanskih Roller in Royalcar in nemških Tabbert, Burstner in Dethleffs. ZARADI ŽE KRONIČNEGA POMANJKANJA PRIVEZOV V Trstu še vedno ponujajo predvsem manjše gliserje in napihljive čolne Temu primerno bogata izbira krmnih motorjev - Jadralna deska v polnem razmahu Do nedelje b 62 razstavljavcev v predstavništvu 250 obratov iz Italije in tujine razstavljalo na sejmišču pri Montebelu izdelke namenjene navtiki in kampiranju. Letošnji jho-i • led prebit, žc 21. ■* Barkovljah poskusili, so možnosti za uveljavitev precejšnje. Ni namreč nobenega dvoma, da se bodo ti čolni dobro obnesli tudi med plovbo, konkurenčna cena in smotrna konstrukcija pa bosta omogočila pravo poplavo teh čolnov. Trst se torej odloča za napihljive čolne in manjše gliserje, zato ni nič čudnega, če smo na letošnjem Nau- ticampu videli pravo poplavo krmnih motorjev vseh svetovnih znamk. Letošnja novost pa so predvsem japonski krmni motorji, ki že ogrožajo ameriške, saj je njihova cena konkurenčna, tehnološko pa niso nič slabši, v marsičem celo boljši od motorjev z drugega brega Atlantika. Kot zadnje naj omenimo izključno rekreacijsko navtiko. Jadralne deske gredo še vedno dobro v promet. Cene desk za začetnike postajajo zanimive, dostopne vsakomur. Regatne jadralne deske so seveda dražje, a to kot kaže ni večja ovira za kupce. Manjše povpraševanje je za kajake, ki so jih tokrat precej razstavljali. Plovba s kajaki in kanuji zahteva namreč precej spretnosti. Nizka cena od 300 do 500 ti-1*5»aristtone-kajake pa bi moram prej' alf sleTVžbuditi zanimanje pri vseli tistih, ki se hočejo med letovanjem tudi športno udejstvovati. Po vsem tem je treba povedati, da so razstavljavci posvetili posebno skrb navtični opremi, ki ni namenjena samo domačim kupcem temveč tudi Jugoslovanom, ki prav v Trstu kupujejo večino navtičnih pritiklin. ilH Gostje med ogledom razstavišča po sobotni otvoritvi Nauticampa 82» MOTORJI ZA ČOLNE IN NAVTIČNI PREDMETI SOLA ZA JADRANJE 34133 TRST - Ul. Torricelli 6-10 - Tel. 040/567868 mare šport,, nautica Marco Cosoli MOTORNI ČOLNI, POPRAVILA, PREVOZI SESLJAN 54 — TEL. 299231 Bazovica - Ul. Dragotin Kette 2 - Trst NAVTIKA IN PROSTI ČAS SESLJAN 59/L — Tel. 208-700 DA ZMAGAŠ NA REGATI ZA UDOBNO KRIŽARJENJE ... «TEMAR 94» KIT - 10.000.000 lir dolžina 9,40 m širina 3,30 m KIT - 2.000.000 lir dolžina 5,50 m širina 2,30 m CENT30 NAUTIC0 TEMAH S, n* c« NAVTIČNE KONSTRUKCIJE TRŽIČ (GO) muggiao O dl laacco veglia | port % m Mi,ie rst): Ul- *mte Tel. 271363 5 vormnd v 40* i jJ xt>[ razstavlja od 6. do 14. marca na sejmu NAUTICAMP v Trstu VSE ZA SURF IN SUB dimenioneport _ ~ od 6. do 14. marcor^ POPUST SURF 10% LETOS NE RAZSTAVLJAMO NA SEJMU NAUTICAMP RAZSTAVIŠČE V UL. MILANO 21 (Obv. občini dne 26. 2.) ADRIMAR s. n. c. LUCIO FASOLA Vse naprave za plovila na jadra ali motor Jambori iz lahke zlitine — poševniki — jadrne vrvi Izvenkrmni motorji Notranji motorji VVhitehead Moto Fides - Volvo Penta - Evinrude - gumijasti čolni Eurovinil Sedež: Ul. Verdi 38/A - 34074 TRŽIČ -Tel. 0481/72889 Skladišče: Ronke ■- Ul. Volontari della Liberta 25 Tel. 0481/778224 NAUTICARAVAN Strada della Stazione 3 - Milje RIO OSPO - Tel. 27 12 56 UVOZNIK POOBLAŠČENI PREDSTAVNIK ZA prikolice ADRIA - TABBERT - TE camper GRAND SOLEIL verande CALLEGARI - MEHLER RAZLIČNE PRIL02NOST! ZA NAKUP RABLJENIH PREDMETOV ANTONIJA KOLARIČ: BIL JE SV. IVAN IN NI GA VEČ Naši domačini so prišli večkrat v stike z Istrani in ker se navadno «kuato špuota puanve«, so se tudi porogali njihovi govorici. Istran je bil v gosteh in se je pobahal, da so jedli .fižole kako mandole i polentu kako štrukoli — i bilo je takč lepo a malo je duralo!« Pa še dve malo »prfrknjane« z italijanskimi besedami; -Joj, joj, joj. pasta e fažoj, slane ribe jemuo jn vseleh je dobriil* in še druga; »Če ceste voleste če česte kolače, hojla Marička skače hojla Marička skače! Če česte voleste, če česte kolače hojla Marička skače poskače na senu!* Gosta niso nikoli zapodili od hiše in ker niso bili «u-žurne« (skopi), so vedno kaj ponudili, če drugega niso i-meli, vsaj tako imenovano kavo. Ta je bila navadno mešanica kave, cikorije kdaj pa kdaj še ječmena. Skoraj v vsaki hiši je bila navada, da so jo skuhali zjutraj, da so jo pili s kruhom in popoldne, vsakokrat veliko «kogomo» (lonec za kavo). Če je prišla v hišo strina, tudi nepovabljena, so ji gotovo ponudili. S’na Vanča, ki je po svoji navadi morala «b’t pr’ vs’ke svinjske pr’cesje» in je bila zato «zmire na ceste, ku kuanjska figa«, je rada hodila po hišah, da je pogledala v tuje lonce. Če ponujena kava ni bila po njenem okusu, se je «sprenavedala»: «Buh me ne zapiše za greh, ta’šen kafe je ščuhala, de be ga l’hko zlila kuaze za vrat!« Kava je bila pri naših nonicah v velikih čislih,, tako da so celo zapeli njej v čast; «Uana je kafč cedila rom pom pom kafš cedila rom pom pom! Uana je kafe cedila rom pom pom kafe cedila rom pom pom!* Na ta napev so v mojih otroških letih dodali: •Uana je u rebiduo pala rom pom pom...» V slovenski šoli smo nekdaj peli «jesen rumena dobra žena...» in otrokom je bila res dobra, vsaj nam, ki smo imeli vrt ali njivo. Pri nas so rasle češple in slive — sedaj med Slovenci ni več besede češplja, so samo slive — (škoda). Imeli smo ronglo, cimbore, amole, fige. breskve in še drugo sadje. Bolj redko jabolka, ker se pri nas niso obnesla. Dovolili so nam, da si tega sadja naberemo, le grozdja se nismo smeli dotakniti. Tu pa tam smo vseeno na skrivaj •uedščjenle rapluo«. Trta in grozdje je bilo poglavje zase. Naš okoličan je trto skrbno gojil, okopaval, škropil skozi vse leto. Vsak gospodar je imel večji ali manjši vinograd. Če drugo ne, je trto zasadil pred hišo in jo speljal v latnik. Svojo ljubezen do vinskega trsa je zapel tudi v pesmi; •Bodi zdrava vinska trta, na zemlji najsvetejši les. Večno sije bleda luna, sonce nima te moči. Nima take mile strune, kot rodiš jo trta ti! Vendar kakor trda skala, pred viharjev trdo stala, večno boš Slovencem v čast, večno boš Slovencem v čast!* Ce je naneslo, da so trto prepozno obrezali, ko je že poganjala in se je iz sočnih poganjkov pocedila voda. so rekli, da se trta joče. To vodo so navadno prestregli v stekleničko in hranili, da so si z njo izpirali bolne oči. Rekli so tudi «kouc pa trte se zmire najde«, če sta se našla dva, ki sta bila za njihove pojme čudna svetnika. Ne smemo misliti, da je bila vsa slava namenjena izključno trti. Na žalost ne. Vino je bilo našim ljudem v veselje. Tudi v korist, kadar so ga pridelali večjo količino, da so odprli «osmico» in z izkupičkom plačali dolgove, davke in krili druge nujne stroške. Mnogokrat pa je bilo tudi v veliko škodo in žalost za posameznika, kakor tudi za družino. Kadar so se ga dobro «natreskale», je prišlo na dan tudi v raznih pesmih: Mi smuo Jevanske fantje, tuočemuo kuartine, gremuo na Brčine jn pijemuo petet/» Nacejali so se ga tudi doma in peli: «Smuo ga u glš nalile, ga buomo še papile, ne huod’te še, ne huod’te še Ust'nte še p'r n'sJ» so gostoljubno vabili. Še druge take pesmice so prepevali pri Sv. Ivanu kot to, ki jo je povedal oče Škamperle. •Te n's je ana dftinca, ke us’n dopade vinca. Ne grjemuo z uoštarije, duk'r ne spraznemuo kuartince. Us'k ke pride h n'n, rirdl an konfetjuon, t'n pije, puaje, plješe za zadnje patakuon. Ojld nej pride vino kranjsko, ne j pride še frlansko. Bus buon bjeu palete, bus buon bjeu pazimel* NOGOMET V1. JUGOSLOVANSKI LIGI LJUBLJANSKA OLIMPIJA DANES V NOVEM SADU Igrala bo proti Vojvodini - Mestna derbija v Beogradu in Sarajevu ■ Jutri po TV Teteks - Dinamo Za jugoslovanska moštva se danes začenja pravi «nogometni maraton*. Odslej se bo namreč praktično igralo neprenehoma v nedeljah in sredah, tako da se bo prvenstvo končalo že 2. maja in se bo tako tudi omogočilo državni reprezentanci, da se čimbolje pripravi za svetovno prvenstvo v Španiji. Že danes in jutri bo torej na sporedu 22. kolo. Ljubljanska Olimpija bo danes gostovala v Novem Sadu, kjer se bo spoprijela z Vojvodino, ki ima točko manj od ljubljanskega moštva. Gugljovi varovanci bi se verjetno zadovoljili tudi s točko. Poleg tega srečanja bo na sporedu še nekaj zanimivih tekem. V Sarajevu bo mestni derbi med Željezničarjem in Sarajevom, v Beogradu pa se bosta spoprijela mestna tekmeca C. zvezda in Beograd. Vodeči Dinamo pa bo igral jutri v gosteh proti Teteksu. DANAŠNJI SPORED Radnički - Rijeka; Vojvodina - 0-limpija; Zagreb - Vardar: Sarajevo -Željezničar; Sloboda - Velež; Hajduk - Budučnost; C. zvezda - Beograd. Jutri, 11.3.: Partizan - Osijek; Teteks - Dinamo (po TV). POLFINALE ITALIJANSKEGA POKALA Drevi v Milami Inter-Catanzaro V prvem polfinalnem srečanju se bosta drevi ob 20.45 v Milanu spoprijela Inter in Catanzaro. Inter je v četrtfinalu izločil Romo. Catanzaro pa moštvo Napolija. Doslej so že igrali eno polfinalno tekmo, v kateri je Sampdoria premagala Torino z 2:1. Spored povratnih polfinalnih tekem: 31. 3.: Torino - Sampdoria; 10. 4.: Catanzaro - Inter. Kamerun — Gana 0:0 TRIPOLI — V prvem srečanju afriškega nogometnega pokala sta Kamerun in Gana igrala neodločeno brez zadetkov. pn KOLESARSTVO DIRKA PO KORZIKI Hinault zmagovalec AJACCIO — Francoz Bernard Hinault je osvojil končno prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki po Korziki. Poslednjo etapo pa je osvojil Francoz Dominique Garde. KONČNI VRSTNI RED 1. 2,- 3. 4. 5. Hinault ((Fr.) Simon (Fr.) Lemond (ZDA) Laurent (Fr.) Zoetemelk (Niz.) 14.52’32” po 5” po 18” po 20” po 34” KOŠARKA POLFINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA Ljubljančani danes proti Šibenčanom Danes bosta polfinalni srečanji jugoslovanskega košarkarskega pokala. Ljubljanska Iskra Olimpija se bo doma pomerila s Šibenko. Ljubljančani imajo lepo priložnost, da se u-vrstijo v finale, saj bodo igrali pred domačim občinstvom, poleg tega so Šibenčani znatno slabši, ko igrajo na tujem. V drugem polfinalu pa se bosta danes v Zagrebu spoprijeli Cibona in Jugoplastika. Srečanje bo dokaj zanimivo, saj bo prva resnejša preizkušnja za Spličane pred nastopi v «play-offs». V prvi B ligi Jugoplastika namreč nima enakovredne konkurence. Finale jugoslovanskega pokala bo 24. marca v Novem Sadu. SMUČANJE NA BALKANSKEM PRVENSTVU Jugoslovani brez tekmecev Na Kopaoniku so v veleslalomu zmagali v vseh konkurencah Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je predsedniku tržaškega prvoligaša OECE Cosulichu dosodila naknadno kazen 15 dni izključitve zaradi izjav, ki jih je le ta dal tisku na račun sodnikov. KOPAONIK — Na 14. balkanskem smučarskem prvenstvu na Kopaoniku so Jugoslovani zabeležili v veleslalomu pravo zmagoslavje, saj so pobrali večino najboljših mest. V moški konkurenci je bila lestvica taka: 1. Križaj (Jug.) 2'20"89 2. Benedik (Jug.) 2'23”25 3. Cerkovnik (Jug.) 2’24”44 4. Hadžijev (Bol.) 2’24”70 itd. Bronaste« kolajno je osvojil Ha džijev, ker je Cerkovnik tekmoval izven konkurence. Še večjo premoč kot v moškem veleslalomu je pokazala .Jugoslavija v ženskem, kjer so vse tri kolajne pripadle «plavim» dekletom. Lestvica je bila taka: 1. Leskovšek (Jug.) r30”04 2. Jerman (Jug.) 1’30”60 3. Mavec (Jug.) 1’32”01 itd. Uspeh Jugoslovanov je dopolnil še Erbežnik, ki je zmagal med mla- niiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii ATLETIKA «GOLDEN GALA» DANES V MILANU ZOPET ATLETSKA POSLASTICA Na dvoranskem tekmovanju bo nastopila vrsta najboljših atletov z vsega sveta - Rekordi tokrat v nevarnosti MILAN — Za «Golden gala*. ki bo zbral danes v milanski športni palači cvet svetovne dvoranske atletike, lahko res rečemo, da bo prava poslastica za ljubitelje te športne zvrsti. Dve uri atletskega sporeda bo pripravilo vrsto napetih trenutkov, akterji dogajanja pa bodo najboljši udeleženci sobotnega in nedeljskega evropskega dvoranskega prvenstva, poleg njiji pa tudi najboljši atleti z dčuge strani oceana. Glede na «težo» nastopajočih lahko upravičeno pričakujemo, da bo morda padel tudi kak svetovni rekord ali pa bo vsaj v veliki nevarnosti. Take rekordne dosežke bomo morda videli predvsem v treh disciplinah. Skok v višino bo gotovo med tistimi točkami, ki bodo vzdušje dvignile na raven vrelišča. V nevarnosti je štiri leta stari Jaščenkov rekord 2,35 m. To višino so skušali premagati v soboto kar trije skakalci (Mogenburg, Dalhauser in Trzpi-zur), zdaj pa se jim bodo pridružili še Sovjet Sereda, Nemec Nagel in Američan Goode (2,31 m). Skok s palico bo gotovo na najvišji ravni in to tudi dobesedno, ne le v prenesenem pomenu besede. Koza-kievvicz, Spasov, Volkov in Krupski sestavljajo štiriperesno deteljico, kateri bo hodil v zelje še Američan Langford. Najresnejši napad na nov svetov-j ni rekord pa bodo verjetno sprožili tekači na progi 200 m. katero so v zadnjem trenutku vključili v spored te prireditve. Lattany je namreč že izjavil, da bo skušal teči bolje od Skamrahlovega dosežka 20”99. Zelo kakovostno bo verjetno tudi tekmovanje v skoku v daljino, kjer je Myricks, kajpak, največji favorit, toda boriti se bo moral z najboljšimi evropskimi »daljinarji* in z Brazilcem De Souzo. Zanimiv bi bil lahko tudi tek na 5,000 m (Abramov, Fjedotkin, Cum-mings, Ortis), pa tudi ženski tek na 200 m, kjer bo vlogo glavne zvezde skoraj gotovo odigrala Kratochvilo-va; posebno zanimanje vlada tudi za ženski tek na miljo, kjer se bo Do-riova pomerila (na zanjo nekoliko nenavadni razdalji) z Romunko Pui-co (ki si je na EDP pomagala ne le z nogami, ampak tudi s komolci). Svetovnega rekorda tu, seveda, ne bo, v nevarnosti pa je evropski rekord Sovjetinje Zajčeve (4’30”1). Skratka, paše za oči bo dovolj, pa ne le za prisotne na tribunah, ampak tudi za televizijske gledalce, ki bodo lahko delu tekmovanja sledili v neposrednem TV prenosu. Primorec (na sliki med srečanjem proti Aurisini) je bil med redkimi enajstericami, ki so v nedeljskem kolu kljub neugodnim vremenskim razmeram stopile na igrišče. Njegov trud pa je bil dobro poplačan, saj je proti solidni Esperii SG izbojeval dragoceno točko ZA MARATONSKI TEK Prvi tekači že v Rimu RIM — Dva maratonska teka, bosta v nedeljo povsem blokirala promet v italijanski prestolnici, V teku po mestnih ulicah se bodo najprej na množičnem tekmovanju pomerili na 12 km dolgi progi meščani, poleg tega pa bo na sporedu tudi tradicionalni mednarodni maratonski tek na 42,195 km dolgi progi. Prvi tuji udeleženci te prireditve so že prispeli v Rim (med temi celotna finska dolgoprogaška ekipa), v prestolnici sami pa tečejo zadnje priprave ze manifestacijo, ki je postala že del ustaljene rimske folklore. HOKEJ NA LEDU «Azzurri» za SP ORTISEI (Bočen) — V okviru pri; prav na bližnje svetovno prvenstvo A skupine v hokeju na ledu bo italijanska reprezentanca igrala vrsto prijateljski^ srečanj. «Azzurri» bodo danes v Arosi in jutri v Luganu igrali proti Švici, v nedeljo in ponedeljek Da bodo v Italiji igrali proti Poljski. NOGOMET Chumpitaz poškodovan LIMA — Peruanska nogometna reprezentanca bo na svetovnem prvenstvu v Španiji skoraj gotovo igrala brez svojega standardnega igralca Chumpitaza, ki si .je huje poškodoval nogo. dinci (na članski progi) s časom 2 26 ”67. Bolgari so se svojim zanodnim sosedom delno oddolžili za poraze z nastopi v nordijskih disciplinah, kjer je v teku na 15 km med člani zmagal Hlebanov, tudi ostali dve kolajni pa sta bili bolgarski (Bar-zanov, Petrov), medtem ko je bil na 4. mestu Jugoslovan Podlogar. V teku mladincev na 10 km je bil 1. Bolgar Simčev. pred Jugoslovanom Kršinarjem, med mladinkami pa so Jugoslovanke v teku na 5 km oobrale obe prvi mesti no zaslugi Mlakarjeve in Smrekarjeve. PRVENSTVO SLOVENSKIH ŠOL Naši učenci v Ravasclettu Jutri bo v organizaciji slovenskega strokovnega zavoda iz Trsta prvo smučarsko prvenstvo slovenskih šol na Tržaškem. Odziv na to prireditev je bil zelo dober, saj se je priglasilo več kot 170 mladih, smučarjev, od osnovnošolcev pa do višješolcev. Tekmovanje bo v Ravasclettu. Največ bo osnovnošolcev in. sicer skoraj sto, pol manj bo nižjesolcev, ostali pa so dijaki višjih šol. Organizatorji bodo podelili po trem najboljšim posameznikom v vsaki kategoriji (in tudi vsem šolam) diplome, najboljšim ekipam pa tudi pokale, katere so prispevali SK Devin, ŠD Mladina in SPDT. ODBOJKA NA GORIŠKEM Tudi dijaki slovenskih šol na mladinskih igrah Goriško šolsko skrbništvo je te dni objavilo koledar odbojkarskih tekem za ženske in moške v okviru mladinskih iger. Pokrajinskega dela prvenstva se bodo udeležili tudi dijaki in dijakinje nižje srednje šole Ivan Trinko ter slovenskih višjih šol. Poglejmo sedaj podroben razpored tekmovanj. NIŽJEŠOLKE Petek, 19. marca, v telovadnici šole Locchi: ob 14.30 SŠ Perco (Loč-nik) - Sš I. Trinko; ob 16.30 SŠ I. Trinko - SŠ Favetti GO. NIŽJEŠOLCI Sreda, 17. marca, v telovadnici šole Locchi: ob 16.00 SŠ I. Trinko -SŠ Favetti GO; sreda, 23. marca, ob 16.00 SŠ San Luigi - SŠ I. Trin- ko; sreda, 31. marca, ob 15.00 SŠ I. Trinko - SŠ Gradišče. VIŠJEŠOLKE Torek, 20. aprila, v telovadnici liceja Buonarroti v Tržiču: ob 15.30 Slovenske šole - licej Buonarroti; ob 16.30 IPC GO - Slovenske šole. VIŠJEŠOLCI Petek, 16. aprila, v telovadnici šole ITI v Gorici: ob 14.30 licej Abruz-zi - slovenske šole; torek, 20. aprila. ob 15.30 ITG GO - slovenske šole: torek. 27. aprila, ob 14.30 slovenske šole - ITI GO: petek, 30. a-prila. ob 14.30 ITC GO - slovenske šole. Peru v Italiji RIM — Perujska državna nogometna reprezentanca, ki bo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji tudi nasprotnik Italijanov, bo v začetku aprila opravila krajšo turnejo po Italiji. Med 7. in 14. aprilom bo Peru odigral tri prijateljske tekme, vendar imena nasprotnikov še niso znana. V OKVIRU OSNOVNOŠOLSKI OLIMPIADE V TRSTU Tudi letos «med dvema ognjema» Športna šola Trst organizira tudi letos turnir v igri med dvema ognjema. Turnir spada v okvir osnovnošolske olimpiade, ki bo na sporedu 29. maja letos. Za letošnji turnir, na katerem bodo nastopile vse slovenske osnovne šole iz Trsta in Milj, vlada precejšnje zanimanje, saj spada v širšo paleto proslav, ki jih bo organizirala osnovna šola F. S. Finžgar iz Bar-kovelj v okviru poimenovanja le te. Prav zato je barkovljanska osnovna šola prevzela pokroviteljstvo nad tem turnirjem, ki iz leta v leto žanje vedno več uspehov. Glede na dejstvo, da bodo Barkov-eje imele svoje slavje, so želeli imeti v svoji skupini vse šole, ki spadajo pod isto didaktično ravnateljstvo. Prvo skupino bodo sestavljale tako sledeče osnovne šole: F. S. Finžgar. Bazoviški junaki, O. Župančič in F. Milčinski. Ta skupina bo svoje kvalifikacijske tekme odigrala 27. 3., 3. 4. in 17. 4. Ostalih šest šol je organizator razdelil v dve skupini po tri ekipe. Po četrtkovem žrebu pa izgleda koledar tekmovanj takole: Druga skupina bo igrala v Boro- vem športnem centru dne 13. mar- pine. ca s pričetkom ob 15. uri in sicer: Milje - M. Gregorič Stepančič; Milje - I. Grbec; M. Gregorič Stepančič - I. Grbec. Tretja skupina bo igrala v Borovem športnem centru dne 20. marca s pričetkom ob 15. uri, in sicer: J. Ribičič - D. Kette; J. Ribičič - K. Širok; D. Kette - K. Širok. Po tem kvalifikacijskem delu se bodo tekmovanja nadaljevala takole: 24. aprila (vedno v Borovem športnem centru) bodo srečanja od 7. do 10. mesta. Tu bodo nastopile ekipe ki so se v prvi skupini uvrstile na tretje in četrto mesto ter tretjeuvrščena ekipa druge in tretje skupine. Dne 22. maja, ko bo na stadionu «1. maj* olimpiada za vse vrtce, se bodo srečale ekipe, ki so v svojih skupinah bile druge. To srečanje bo veljalo za uvrstitev od 4. do 6. mesta. Veliki finale pa bo na dan osnovnošolske 'olimpiade, to je 29. ma.ia; na tem srečanju se bodo pomerile vse tri prve ekipe iz posameznih skupin. Na četrtkovem sestanku so se organizatorji domenili tudi za skupni pravilnik, ki bo veljal za vse sku- KOŠARKA NASI V MLADINSKIH PRVENSTVIH Boru oba slovenska derbija «Plavi» so premagali Nabrežince (kadeti) in Kontovelce («propaganda») Bor — Sokol 67:48 (28:21) BOR: Zaccaria, Tremul 16, Žerjal 6. Vascotto, Komar 2, Maver 18, Tavčar 8, Semen 4, Furlan 9, Volk 4. SOKOL: Pertot 6, Busan 10, Sedmak 9, Pahor 19, Stanissa 4, Ba-gozzi. Sedmak. Zadnji kadetski derbi med Borom in Sokolom je bil res slab. Zmagali so borovci zaradi telesne premoči nad gosti. Sokolovcem sta manjkala oba ključna igralca Ušaj in Bandel- li. S tema na igrišču-si upamo trditi, da bi lahko Nabrežinci poskrbeli za presenečenje. «Plavim» ni šlo od rok. Slabo so napadali in še slabše branili. Vse sokolovce pa bi pohvalili zaradi požrtvovalnosti, še zlasti Pahorja. V Borovem moštvu pa so, z izjemo Furlana, vsi razočarali. «PROPAGANDA» Bo.' — Kontovel 72:50 (42:24) BOR: Kovačič 5 (1:3), Sedmak, Žetko 5 (1:3), Lippolis 33 (1:2), Barut 4, Barini 5 (1:3), Civardi 6 (0:3), Mosetti 6 (2:3), Pertot 6, Grahonja. KONTOVEL: Kompare 8, Venier 2 (2:3), Škrk 2 (2:3), Sterni 6 (0:3), Pertot, Gruden 2, Terčon 24 (2:7), Ban, Cingerla 6, Floreančič. Borovci so prepričljivo premagali Kontovelce v prvem letošnjem slovenskem derbiju. Moštvi sta se na igrišču predstavili v popolni postavi. Gostje so bili nekoliko višji od domačinov, ki so igrali zelo hitro in kmalu strli odpor Konto-velcev s hitrimi protinapadi, predvsem po zaslugi odličnega Lippoli-sa, ki je bil pravi junak tekme. Pri Kontovelu sta dobro igrala Terčon in mali Cingerla, ki je poskrbel za nekaj duhovitih akcij. Ob koncu bi še povedali, da je slab sodnik večkrat oškodoval Kontovelce. (Cancia) niniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA nutte SLOVENSKE PETERKE V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM VSE TRI NAŠE EKIPE USPEŠNE Podvig borovcev in poletovcev - Lahka naloga za Kontovelce - Na Goriškem poraz Doma NA TRŽAŠKEM Bor — Don Bosco 72:67 (31:31) BOR: Čok 7 (1:4) Koren 4, Zobec 4 (2:2), Ražem 13 (2:6), R. Kneipp, B. Kneipp 16 (3:6), Race 12. Pegan 10, Corbatti 6. Verjetno so si pred začetkom tekme med Borom in Don Boscom številni gledalci mislili, da bodo gostje brez težav odpravili «pla-ve», ki so letos večkrat igrali poprečno. Naši fantje pa so se tokrat spomnili lepih časov, ko so bili med boljšimi in igrali kot prerojeni. Junaka tekme sta bila Karel Ražem, ki je dobesedno gospodaril pod košema, predvsem pa Bruno Kneipp, ki je vse svoje koše dosegel v drugem delu tekme in tako spravil nasprotnike na kolena. Po tej zmagi bodo borovci prav gotovo bolje razpoloženi tudi v nadaljnjih nastopih. Očitno je, da je bila zmaga prepotrebna, saj je bil položaj Borovega moštva vse prej kot razveseljiv. Gostje so s svoje strani storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. celo še več, saj so v poslednjih minutah igrali zelo grobo, s privoljenjem obeh sodnikov, ki res nista bila preveč gotova v odločitvah. Uspeh naše vrste pa je razveseljiv, če pomislimo, da je že vse kazalo, da se bodo morali borovci braniti pred izpadom. (Cancia) Polet — Časa del Frigo 59:55 (25:24) POLET: Ferluga 7 (1:3), Tavčar, Kerpan 10 (2:3), Sedmak 5 (1:2), Gantar 4, Sosič 12, Hrovatin 21 ((7:12) Tavčarjevi varovanci so se tudi proti miljski Ederj predstavili na igrišče v omejenem številu, tokrat pa so kljub negativnim predvidevanjem zasluženo slavili. V odsotnosti centra Viteza in Daneva so poletovci ponovno igrali zagrizeno in odločno. Miljčani so «krvavo» potrebovali točki v borbi proti izpadu, vsekakor niso pokazali take volje do zmage kot naši fantje, pri kate- rih je izstopal Hrovatin, ki je bil tokrat igralec tekme. S to zmago so se poletovci približali ostalim moštvom, tako da ni izključeno, da bedo do konca prvenstva še presenetili. Kontovel — CUS 116:92 (59:46) KONTOVEL: Gulič 18, Vremec 15, Velussi 9, Vassallo 7, Ban 14, Starc 2, Emili 16, Rauber 22, Pu-pis 12. Kontovel je v nedeljo na domačem igrišču gladko premagal šibko ekipo tržaških univerzitetnikov in si tako tudi prislužil dve prepotrebni točki za končno lestvico. Kontovelci so od vsega začetka srečanja krepko povedli in prednost tudi obdržali do konca. Za Kontovel je tokrat prvič nastopil mladi Damjan Starc, ki se je tudi vpisal med strelce. Za Kontovelce je bila tekma le dober trening pred težjimi srečanji tega prvenstva. Luxa .....................................................................................liiiiniiiiniiiiiHHi*iiiiiHi»»inii»iiiiiiiiiiiiiiniiin»«»*i*i»iiiiiininiiiiiMiniMiMiiiiinini»iiiiiill,i,»iiii»i»»i»liimif„iiumi»iiii»iiiiiiini»iiiiiiiiiiiiiiii»»iHiiii»MMi*iiii»ii V' Svetoivančan Igor Škamperle na Aconcagui, najvišji gori Južne Amerike Pred kratkim je vsa zamejska laninska pa tudi splošna javnost velikim zadoščenjem sprejela est, da je mlad slovenski alpinist ?or Škamperle s primorsko alpi-istično odpravo dne 28. januarja 3ga leta osvojil vrh najvišje gore Južni Ameriki, 7035 metrov vi- IGOR ŠKAMPERLE Rojen v Trstu 21. novembra 1962. Vpisan v prvi letnik Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Začel je plezati pri SPDT na alpinističnem tečaju Janka Furlana leta 1975. Za sabo ima že nad 100 vzponov. Nekaj važnejših imen: severna stena Les Curtes (3851 m) v skupini Mont Blanca, prva zimska ponovitev Ljubljanske smeri v severni steni Triglava, prvenstvena smer v severni steni Planje, čopov steber in Tržaška smer v severni triglavski steni, nekni težjih smeri v Paklenlcl ter drugo. Soke Aconcague. Njegov kratkotraj oi povratek v Trst (študira nam reč v Ljubljani) sem izkoristil za Pogovor o tem izrednem podvigu ter o njegovem planinskem in alpi hist.ičnem delovanju na splošno. Upr.; Pred kratkim si z osvojit-vho Aconcague opravil izreden al pinistični podvig. Gotovo si se moral prav pošteno potruditi, pred-no si dosegel sedanjo alpinistično formo in prepričan sem, da začetek ni bil lahek. Kdaj in kako pa si se navdušil za hribe ter nato še za alpinizem? Odg.: Hribe sem spoznal že od mladih nog, saj sem najprej va nje zahajal z družino, nato s tržaškim planinskim društvom ter ta borniki Rodu modrega vala, želja po osvojitvi vse večjih in težjih ciljev pa me je skoraj avtomatično pritegnila k alpinizmu. Že pri trinajstih letih sem se udeležil al pinističnega tečaja SPDT, vendar sem se resno lotil plezanja le ko sem se dve leti kasneje preselil v Postojno. Tam sem namreč študiral na -srednji gozdarski tehnični šoli in sem se takoj vključil v Alpinistični odsek krajevnega planin skega društva, ki se je šele razvijal. In res moram reči, da sem tu našel idealne pogoje, za udejstvovanje v alpinizmu. Vpr.: Slovenci smo v alpinizmu, lahko rečem, prava svetovna velesila. Veliko pa je tudi odvisno prav od decentralizirane organiziranosti posameznih društev oz. odsekov, dobrih internih odnosov, predvsem še od navdušenja in dobre organi zacije društev. Kaj meniš o tem? Odg.: Prav gotovo je tako. V Po stojni sem dobil idealne pogoje. Takoj sem se povezal s tovariši, material (torej vrvi, kline itd.), ki je sicer zelo drag, je sproti posojalo društvo, pri tem pa je odsek tudi finančno pomagal pri turah in važnejših odpravah. V takem am bientu nisem mogel drugače kot naglo napredovati. V stalni navezi sem bil skupno z Bogdanom Biščakom, najraje pa sem nato še plezal z Radom Fabjanom ter drugimi. Vpr.: Na kratko nam oriši svoje alpinistično napredovanje sezono za sezono, saj si v dveh, treh letih dosegel zavidljivo vsestransko ji žično in psihično alpinistično rast, ki te je pred mesecem dni pope- ljala na vrh Aconcague. Odg.: Najprej bi dejal, da je bilo to naglo napredovanje sad velikega truda in požrtvovalnosti. To pomeni plezati praktično vsak konec tedna in skoraj ob vsakem času ali sezoni, med tednom pa trenirati v telovadnici, z utežmi in s tekom v strmino. Sedaj pa vzponi: spomladi leta 1979 sem veliko plezal na Kleku, poleti pa v Julijcih. Naslednje leto sem se posvetil predvsem klasičnim alpskim turam, torej Špiku. Jalovcu. Šitam. Martulj-kovi skupini in Triglavu, lani pa sem skupno z Briščakom. Fabia Igor Škamperle (v sredini) skupno z Bogdanom Briščakom in Slavkom Svetičičem na vrhu Aconcague dne 28. januarja 1982 nom, Janezom Benkovičem ter Ines Božičevo plezal v okolici Chamo nixa v skupini Mont Blanca. Vpr.: Kdaj se ie pravzaprav ra dila pobuda o taki veliki odpravi, kot je primorska na Aconcaguo? Odg.: Idejo sta brata Peter in Pavel Podgornik in Nove Gorice imela že pred leti, kmalu nato pa se je tudi uresničila. Razpisalo so selekcijo samo med primorskimi al pinisti, saj .je to bila primorska odprava. Le tri mesece pred odhodom smo izvedeli izid tega razpisa: z veseljem in presenečenjem sem opazil, da so izbrali tudi mene. Odprava je štela 15 članov skupno z zdravnikom Andlovičem, denar pa smo nabirali direktno pri delovnih organizacijah, saj žal pri osrednji organizaciji Planinske zveze Slovenije nismo imeh finančne podpore, ker je ves denar že šel Lhotse in Daulaghiri. Vpr.: Sedaj pa na kratko opiši odpravo samo, ki je bila zate prav gotovo nepozabna. Odg.: Iz Zagreba smo se odpra vili 2. januarja, v Buenos Airesu pa smo doživeli neverjeten sprejem slovenskih izseljencev. Hitro smo dosegli bazni tabor pod goro. ki je na meji med Argentino in Čilom. Kar me je najbolj neprijetno presenetilo, je bila puščava, ki nas je v bazi obdajala ter hrana, ki je .je bilo na koncu vedno manj. Največji uspeh je dosegla naveza Peter in Pavel Podgornik, Zlat- ko Gantar in Ivan Rejec, ki so preplezali mogočno steno te gore v prvenstveni, sedaj imenovani Jugoslovanski smer. Plezali so devet dni v alpskem stilu (brez taborov in fiksnih vrvi, samo z bivaki), jaz pa sem v navezi z Bogdanom Briščakom, Slavkom Svetičičem in Milanom Črnilogarjem preplezal Francosko smer z novo vstopno varianto v osrednjem delu stene ter z izstopom v Messnerjevi varianti. Plezali smo štiri dni, v skali pa smo premagovali tudi šesto težavnostno stopnjo. Plezali smo hitro, vreme smo imeli vsezkozi lepo, vrh pa smo dosegli dne 28. januarja letos. Vpr.: Za zaključek spet običajno vprašanje: kaj imaš v načrtu?... In še misel na Slovensko planin sko društvo v Trstu, kjer si začel svoje planinske in nato alpinistične korake. Odg.: Upam. da bom še to pole tje plezal v francoskih Alpah, v Dolomitih, čez dve leti pa, da bom sel z odpravo v Karakorum. Peru ali Alasko. Kar se našega planinskega društva tiče, upam in ver jamem, da se bo alpinistični odsek spet razbohotil, saj ima več talentiranih plezalcev in da bodo prej ali slej organizirali kako odpravo skupno z alpinisti primorskih planinskih društev. V tem primeru bi res želel biti zraven. Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ NA GORIŠKEM Dom — Časa del Carozziere 73: 88 (35:34) DOM: Sanzin, Mauro Dornik 13, Košuta, Nanut, Semolič 19, Čubej 4, Ziani 10, Ugo Dornik 13, Prinčič 4, Hvalič 10. Domovci so v soboto gostovali pri močni peterki Časa del Carozziere, ki je trenutno na tretjem mestu na skupni lestvici. Bergočevi varovanci so začeli srečanje v velikem slogu, saj so se enakovredno borili z nasprotnikom do prvih minut drugsga polčasa. Z učinkovito igro so večkrat spravili domačine v velik zagato, toda žal v obrambi niso igrali najbolje. To so nasprotniki tudi izkoriščali skozi vse srečanje in so z vrsto protinapadov polnili nasprotnikov koš. Domovci so v prvem polčasu igrali res odlično, toda v drugem polčasu jim je zmanjkalo moči. Obramba je popolnoma popustila in domačini so tako krepko prešli v vodstvo. Tedaj pa je bilo srečanja praktično že konec, našim fantom ni uspelo nadoknaditi zamujenega, Kljub porazu pa gre pohvala vsem domovcem, ki so se skozi vse srečanje požrtvovalno borili. (MC.) ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Scarpoteca — Juventina Gorica 3:1 (15:3, 12:15, 15:9, 15:7) JUVENTINA: Mučič, Cej, Paulin, Zavadlal. Gergolet, Šuligoj, Lutman, Pahor, Bensa. V dveh dneh je druga ekipa Ju-ventine odigrala kar dve prvenstveni tekmi. V nedeljo proti Suppanu iz Gradeža, v ponedeljek pa proti Scarpoteci iz Gradišča. Naši fantje so tekmo izgubili, vseeno so nasprotnika večkrat spravili v težave in celo osvojili drugi set. «UNDER 15» Scarpoteca — Juventina GO 1:2 (10:15, 15:8, 14:16) JUVENTINA : Mučič, Zavadlal, Paulin, Bensa, Zavadlal, Paulin, Šuligoj, Nanut, Mučič. V ponedeljek se je za športno društvo Juventina začelo četrto prvenstvo, v katerem nastopajo igralci do 15. leta starosti. Ekipo v glavnem sestavljajo igralci, ki so začeli gojiti odbojko pred kratkim. Premoč naših fantov nad Scarpo-teco pa je bila vseeno očitna, saj so v prvem setu vodili že s 13:1. V nadaljevanju in tudi v drugem setu so belo-rdeči popustili in dovolili nasprotniku, da je stanje v setih izenačil. V tretjem in odločilnem setu pa so se naši fantje ponovno zbrali in osvojili set in prvi dve točki v prvenstvu. (Ivan Plesničar) MLADINCI Bor — Stella Azzurra 66:68 (36:36) BOR: Čok 23 (3:5), Tremul, Maver 9 (5:7), Schillani 2, Volk 2, Gerdol (3:5), Furlan 2, Gregori. Volk, Corbatti 27 (5:7), Borovi mladinci so sklenili prvenstvo s porazom proti moštvu, ki je objektivno slabše od »plavih*. O-kretičevi varovanci so še enkrat (zadnjič letos) pokazali svoje stare hibe, zaradi katerih so ostali na zadnjem mestu: premalo odločnosti, premalo zagrizenosti, površnost in prevelika obremenitev dveh samih igralcev (Čoka in Corbattija), ki pa ne moreta sama osvojiti tekem. To ni nobena kritika, le vtis, ki smo ga dobili, ko smo prisostvovali tekmam Borovih mladincev. (Cancia) Drevi Llbertas - Polet V zaostali tekmi prvenstva mladincev se bosta drevi ob 19.15 na Vrdelski cesti srečali moštvi Li-bertasa in Poleta. NOGOMET Trener Vinicio dal ostavko AVELLINO - Trener Avellina Luis Vinicio je dal ostavko. Vinicio je svojo odločitev objasnil v pismu, ki ga je poslal predsedniku društva Sibillii. Predsednik Avellina pa je trenutno odsoten in odborniki društva so se zaman skušali staviti v stik z Viniciom. Trenersko mesto je tako začasno prevzel pomožni trener Claudio To-bia. «Mundial» se bliža delo pa je zaustavljeno MADRID — Do začetka svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji ne manjka niti sto dni, z deli v kongresni palači v Madridu, ki bi jo morali preurediti v osrednji tiskovni center, pa še sploh niso začeli. V tej palači namreč poteka konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, ki je trenutno na mrtvi točki. Nekatere delegacije, med njimi ameriška in sovjetska, pa nasprotujejo temu, da bi sedež konference premestili v kako drugo špansko mesto. Na vsak način pa so organizatorji «mundiala» določili datum, ko odlašanje ne bo več mogoče. in sicer drugi teden aprila. S-":« OBVESTILA -i--,... .. ■ ,j ZSŠDI obvešča, da SK Kranjska gora anticipiral datum veleslaloma »Treh dežel*, ki je bil predviden za nedeljo, 14. t.m., na soboto, 13. t.m. Atletska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora v petek, 12. marca, ob 19. uri na stadionu «1. maj*. Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije danes, 10. t.m., ob 18. nri. * * * Državni poklicni zavod iz Trsta obvešča, da bo za Smučarsko prvenstvo slovenskih šol potekal jutri, 11. marca, odhod avtobusov v Ravascletto po naslednjem urniku: Avtobus št. I za šoli Ribičič in Cankar ob 6.45 pred šolo Cankar, ob 7. uri v Dolini, ob 7.10 v Boljuncu, ob 7.15 v Borštu. Avtobus št. 'I ob 7.00 na Proseku, 7.10 v Križu, 7.15 v Nab-ežini in ob 7.20 v Sest jan u: Avtobus št. 3 za osnovne šole Grbec, Kette, Strok, Milčinski, Župančič, Bazoviški junaki in Barkovlje ob 6.45 pred sodnijsko palačo, ob 6.50 v Rojanu in ob 7.00 v Barkovljah; Avtobus st. 4 za vse c«tale šole ob 6.45 pred sodnijsko palačo in ob 7.00 na Opčinah. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchi 6, P P 55» Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Tel. (0461) 83362 (85723) Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFR.I številka 6 00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podietja mesečno 120,00, letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Posinl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6 10, marca 1982 Oglasi Za SFRJ 2uo račun 50101 -603-45361 ADI! — DZS 61000 L|ubl|arta Giadisce 10/11. nad., telelon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormotu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i»ui.i Jut it*lii*nsk;l Odgovorni urednik Gorazd Vesel in ruk« f ^Trst • 2v*ze Časopisnih založnikov/ FI£G NA KRAJEVNI RAVNI SE MANJŠA ZAUPANJE V SCHMIDTOVO VLADO PEKOČ PORAZ SPD NA OBČINSKIH VOLITVAH V SCHLESVViG - HOLSTEINU Socialdemokrati so izgubili kar 5 odst. glasov ■ Uveljavitev ekoloških skupin Ta poraz bo lahko zelo negativno vplival na sedanjo zvezno koalicijo (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Komunalne volitve veljajo v splošnem v Zvezni republiki za lokalno obarvane in za celotno politično razpoloženje zvečine netipične dogodke. Tudi volitve v lokalne organe oblasti v najbolj severni zvezni deželi Schlesvvig-TIolstein so o-hranile značaj lokalnega dogodka. Hkrati pa so zaradi dokajšnjih ne gotovosti na zvezni ravni rabile za oceno približnih trendov na pomembnih deželnih parlamentarnih volitvah na Spodnjem Saškem marca, v Ham burgu junija in v Hessnu jeseni letos. Med nedvoumnimi znamenji, da se je zaradi nepretrganih prepirov na bonskem vrhu nekaj bistvenega spremenilo v «bazi». je predvsem pet odstotkov glasov, ki jih je izgubila so eialno - demokratska stranka v pri merjavi s komunalnimi volitvami pred štirimi leti. Izid so deloma pri pisali dejstvu, da je bila volilna u-deležba sorazmerno nizka in da so verjetno ostali doma zlasti tako ime novani tradicionalni volivci SDP. Neuspeh je mogoče dopolniti z nad-poprečno dobrimi izidi «zelenih» (e-koloških) seznamov in samo deloma s premikom h konkurenčni politični skupini krščanskih demokratov, ki je pridobila dobrega pol odstot ka. «V Schlesvvig-Holsteinu je pihal veter iz Bonna*, je strnila podatke v širšo politično oceno ena izmed analitičark na inštitutu za razisko vanje javnega mnenja INFAS. Po njenem mnenju je glavni vzrok negotovosti in zmedenosti v socialnodemokratski volilni bazi iskati v problemu naraščajoče brezposelnosti, ko se del delavstva počuti opeharjenega od stranke, ki naj bi v težkih časih zastopala njegove koristi, toda tudi nejasni izgledi razvoja tako imenovane postindustrijske družbe, ki oddvajajo zlasti mlade volivce od SDP in jih vodijo k različno «alter-nativnim» in ekološkim programom. Najbolj očitne so videti izgube v tem, da so socialni demokrati utrpeli najhujše poraze v večjih mestih in da bi bili izidi verjetno še slabši. če ne bi deželna organizacija socialnih demokratov vodila dosledne kritične politike do nadaljnje izgradnje jedrskih elektrarn, zaradi česar je v odkritem sporu z bonskim zveznim kanclerjem Schmidtom. Poraz Guentherja Jansena v Schlesivig-Holsteinu bonskemu vrhu socialnih demokratov ne more prinesti nobenega zadoščenja, ker je lokalna organizacija utrpela poraz zaradi splošnih problemov in je s svojo zadržano in kritično politiko do lastnega s-rankinega vrhovnega vodstva poraz celo omilila. Poleg tega ni videti, da bi izidi komunalnih volitev v Sehleswig-Holsteinu zaustavili notranje prepire v SPD. Kristalizacija vsaj dveh poglavitnih smeri razvoja okoli vprašanj ekonomske in socialne politike na eni in oborožitvene politike na drugi strani je že tako napredovala. da spornih vprašanj pred temeljito razpravo na bližnjem miin-chenskem kongresu ne bo mogoče vliriti v skupne cilje enotnosti stranke. Mnogi opazovalci so tudi mnenja, da so nedeljske komunalne volitve na severu Zvezne republike povečale skrite nevarnosti za obstanek bonske koalicije, ker bodo verjetno napotile liberalce, še bolj kot doslej, na pot sistematičnega distanciranja od socialnih demokratov. Tako se še bolj utrjuje začarani krog taktičnih razmislekov: liberalci bi se radi rešili s potapljajoče se ladje in zato igrajo na dve strani, s čimer vrtajo dodatne odprtine v prepričljivost bonske koalicijske vlade. Če se bo trend s komunalnih volitev v Schles-v ig-Holsteinu nadaljeval, je posledice komaj mogoče izključiti. Ni naključje, da je v zadnjem tolikokrat slišati geslo «nove volitve*, ki naj bi bile edini praktični izhod iz krize, če bi zaradi izidov na vrsti deželnih parlamentarnih volitev opozicija dobila v zboru dežel (Bundesra tu) dvotretjinsko večino in bi odtlej lahko zavrnila sleherni zakon, ki bi ga z večino vladnih koalicijskih strank sprejel parlament (Bundes-tag). Dokaj značilne trende so dale omenjene komunalne volitve tudi v pogledu spreminjanja doslej uveljavljenega razmerja med tremi velikimi političnimi skupinami. Čeprav je bilo ekološko krilo znotraj deželne or ganizacije SPD sorazmerno zelo močno, mu očitno ni uspelo zbrati dovolj zelene barve, da bi prepričalo široke množice mladih volivcev, v katerih je doslej SPD gledala svoj najzanesljivejši bazni potencial. MOJCA DRČAR-MURKO Popravki v prijavnicah za dohodke iz 1.1981 RIM — Ministrstvo za tinance je že oddalo v tisk tiskovine za letošnjo prijavo dohodkov iz leta 1981, Tudi letos so uvedli nekaj novost', in sicer novi okvir «R» na drugi strani, v katerem bo treba navesti povračila davščin, prejeta v lan skem letu. popravke pri odbitkih za ženo in za ustvarjanje dohodka 1 i veljajo samo za leto 1981. in nekaj manjših dopolnil glede odbit kov za zdravniške stroške. Ministrstvo je obenem včeraj pojasnilo, da ostaja dodatek za davkoplačevalce, ki niso izplačali dav čr.ega predujma 15-odstoten. medtem ko bo moral davkoplačevalec, ki ob prijavi dohodkov ne izplača ustreznega davka, plačati kar 40 odstotkov več. Petrolejski škandal: 50 prijav sodstvu TREVISO — Zaradi prekupčevanja, tihotapstva, podkupovanja, združevanja v zločinsko organizacijo in vrsto drugih bolj ali manj podobnih obtožb so preiskovalci, ki se ukvarjajo s petrolejskim škandalom, prijavili sodstvu petdeset oseb. Med njimi je več častnikov finančnih straž, funkcionarjev carine in davčnih uradov ter industrijcev. Šarile: zastnipilev šestih otrok v vrtcu PORDENON — Zaradi zastrupi tve so v osrednji pordenonski bolnišnici sprejeli šest otrok, ki obiskujejo vrtec v Ulici Ettoreo v Sacile-ju. Kaže. da so med odmorom spili toplo pijačo, ki je vsebovala pral ni prašek namesto kamilice. ARAFAT V VZHODNI NEMČIJI Vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je včeraj prispel na uradni obisk v Nemško demokratično republiko. Uglednega gosta je ob prihodu dočakal vzhodnonemški partijski in državniški voditelj Erieh Honecker (Telefoto AP) OBISK GENERALNEGA SEKRETARJA ARABSKE LIGE KLIBIJA V BRUSLJU Evropska skupnost namerava utrditi gospodarske vezi z arabskimi državami Tanzanijskega politika so sprejeli najvišji predstavniki EGS ■ Večje težave na področju političnega sodelovanja - Campdavidski sporazumi ostajajo glavna ovira (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Sinuscida politično-gospodarskega dogovarjanja med članicami zahodnoevropske deseterice in arabskimi državami je po nekajmesečnem tavanju v temi znova prešla v vzpenjajočo se krivu Ijo. Tako namreč v tukajšnjih krogih ocenjujejo pravkar potekajoči obisk generalnega sekretarja Arab ske lige Šadlija el Klibija, ki se je v ponedeljek pogovarjal z belgij skim ministrskim predsednike«] Wil-friedom Martensom (Belgija ima do julija predsedniško vlogo v Evropski skupnosti). Sčfrčal ph 'sž"bb tudi z zunanjim ministrom Leom Tin demansom, s predsednikom komisije EGS Gastonom Thomoni in članom komisije, ki koordinira sodelovanje deseterice z državami v razvoju. Edgarje«! Pisani jem. Tunizijski politik naj bi v Bruslju sondiral mož- nosti za obuditev .evrearabskega dialoga’, a katerem že od lanske jeseni ni veliko slišali. Dogovarjanje med članicami A-rabske lige in zahodnoevropske skupnosti bi lani moralo dobili novo. zunanjepolitično dimenzijo, katere glavni sestavni del naj bi bil sestanek šefov diplomacij, ki bi se posvetili razvozlavanju bližnjevzhod-uega križnega klobčiča. Arabska liga se je pri sprožanju te pobude naslonila na .beneško deklaracijo’ iz junija 1980, ki je postavila v prvi plan posredniško misijo EGS na Bližnjem vzhodu, A četudi je .bliž-iijevzliodna iniciativa’ zahodnoevropske skupnosti polagoma utonila v ozadje, je ideja o ministrskem sestanku dveh velikih grupacij o-stala v ospredju dogovarjanja. Nasprotovanje Reaganove administra rije kakršnimkoli poskusom posredovanja, ki se ne bi direktno 'na- MlflimilHIIIIIIIIIIMIIIIIIttlllllllllKIIIIMIIIIIinMialllMIIIIIIIItlMIIIIIIIMiniMIIIIIIIIIIIIIIIMtlMimitllMIHIItflll Fenzi zavrača stališča RB /liani genovski brlgadist Enrico Fenzi se je pridružil številnim drugim tako imenovanim »skesanim* brigadistora. V dokumentu, ki ga je jav nnsii posredoval včeraj, je napisal, da so prizadevanja RB usojena propadu in da »oboroženi boji teroristov ne odraža teženj ljudstva. Fen-zija so aretirali lani v Milami skupaj z Mariom Morettijem. (Foto AP) slonilo na Campdavidske sporazume, pa tudi postopno zbliževanje med EGS in Sadatovim Egiptom, je lansko pomlad otežilo konkretizacijo ministrskega srečanja. Datum so najprej preložili od junija na jesenske mesece, nato na zimo, končno pa je bilo vse tiho. Sprememba na egiptovskem dr žavnem krmilu je v Evropski skupnosti povečala zanimanje za dialog z arabskimi državami, saj jc bila odstranjena velika ovira, ki je dotlej zavirala stike. Deseterica je bila zaradi izključitve Egipta iz a-cabske skupnosti primorana na dokaj okorno manevriranje;' torej ha dogovarjanje z Arabsko ligo in na paralelne stike s Kairom, upoštevajoč različne interese sogovornikov. Jeseni so iz Bruslja naslovili Arabski ligi predlog, naj bi ministrski sestanek vendarle sklicali, a obravnavali bi le ekonomska vprašanja, ki so bila malone nared, zunanja politika pa bi počakala na ugodnejše čase, arabske države, ki se zavedajo, da so z okvirnim dogovorom o vključitvi zunanje poli-like v .evroarabski dialog’ dosegle pomembno zmago, so takšno mož aost zavrnile, sploh pa se je ozračje ohladilo, ko so nekatere članice EGS v generalni skupščini OZN glasovale proti resoluciji, ki obsoja izraelsko priključitev Golana. .Zakaj se vsaj niso vzdržale, če že niso mogle podpreti resolucije’, je sinoči po srečanju z tVilfriedom Mar-tensom dejal Šadli el Klibi. Kljub prihodu Ilosnija Mubaraka na predsedniški 'položaj v Egiptu ie usoda vključitve te dežele v A-rabsko ligo še nadalje negotova. Kairski zunanji minister Kamal Hasan Ali .je pred domačim parlamentom sicer namignil, da bi do reintegracije Egipta utegnilo priti že v kratkem. V Arabski ligi pa to možnost zavračajo. Šadli el Klibi bo med bruseljskimi pogovori prav gotovo dobil pritrdilno mnenje zahodnoevropske skupnosti, ki bi ji vključitev Egipta v skupnost Arab »kili držav olajšala dogovarjanje o ministrskem srečanju. Tunizijski politik se je pokazal precej bolj zadržanega do Mitter randovih izjav v izraelskem parlamentu, kot je bilo uradno stališče Arabskih držav, ki so nastop francoskega predsednika obsodile. El Klibi meni, da mora Francija iti dalje in težo o samoodločbi Palestincev ter pravici do države konkretizirati v predloge o pogajanjih. Pri tem naj bi EGS našla oporo v Saudskem načrtu .osmih točk’, ki ie na srečanju Arabske lige v Fezu razdelil arabski tabor, julija pa bo znova na dnevnem redu. Evropska skupnost je Fahdove točke že podprla in v Arabski ligi razmišljajo MiimtMiiiiimiimiiiiiimiMiiiiiitMumiiiiiiiiiiiiinimiHiiiiMiiHiiimtitiiititiiiiHiiMiiiiiHiMtitiiiHHiiMiiiitmiiMiiHmiitiiiiiiiimiiiiiiiiiMiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiH Na Primorskem vrsta prireditev KOPER — V prekongresnem ob dobju je o kongresih Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije medobčinski obalni svet Zveze komunistov obalno-kraškega območja pripravil bogat spored kulturnih prireditev in drugih manifestacij. Nekatere pr ir e ditve in manifestacije kot so bili Koprski kulturni dnevi, otvoritev parka v vasici Pridvor s posajenimi drevesi do tovariša Tita in druge so že izvedene. Rogat pro gram pa obeta številne likovne raz stave: predstave fotografij, kon certe. gledališke predstave, preda vanja in srečanja, ki bodo vse do maja bogatile kulturni utrip obal no-kraških občin. F Izoli bodo tako poleg drugega pripravili v začetku aprila koncert partizanskega nevskega zbora rPinko Tomažič» iz Trsta. V Kopru bodo nastopila gle dališča iz Trsta. Celja. Nove Gorice in Mestno gledališče ljubi an-sko: koncertiral pa bo tudi mešani pevski zbor Obala. V pokrajinskem arhivu v Kopru bo m ogled raz stava Živojina Spasiča, * Jugoslavija leta 1941». V osrednji koprski knjižnici Srečka Vilharja pa bo aprila predavala o vlogi in mestu žensk tovarišica Lidija Šentjurc. V piranski matični knjižnici, ki jo bo do do aprila obnovili, bo več pri reditev, med drugim tudi srečanje z mladinskim pisateljem in udeležencem narodnoosvobodilne vojne Karlom Grabežkom in razstava o gibanju neuvrščenih. Obalne galerije pa bodo t> Piranu pripravile razstavo čilske odporniške grafike, predavanje profesorja Rudiia Rizmana, ki bo govoril o levih giba-njih v Latinski Ameriki in Pasolm jev teden in večer revolucionarne poezije. V pomorskem muzeju Sergija Mašere pa bo poleg razstav tudi prikaz staroslovanskega grobišča v Predloki. Sežanska kulturna skupnost bo v Kosovelovi knjižnici pripravila več razstav in literarnih večerov. Razstavo revolucije bodo prikazali v Mali galeriji. Sežanča-ni pa si bodo lahko ogledali tudi gledališko predstavo, nastopilo pa bo tudi več amaterskih kultur noti metniškU' društev. Prireditev na temo revolucije pa bodo pripravili tudi prikaz staroslovanskega grobi-gresna kulturna dejavnost na obalnem kraikem območju bo torej ze h živahna in bo občanom nudila možnost, da se dodobra spoznajo z revolucijo in z zgodovino, saj bo večina kulturnih dejavnosti ,in prireditev ubrana prav na to tematiko. DANIJEL BOŽIC o .koordinaciji' saudskega načrta z .bližnjevzhodno iniciativo' Evropske skupnosti. A Campdavidski sporazumi ostajajo glavna ovira, kajti de seterica je od Benetk dalje spremenila politično strategijo in se približala ameriškim idejam, kar je — kajpak — sprožilo ostro odpore v arabskih državah, še posebej pa v palestinski osvobodilni organizaciji. šadli el Klibi ima torej v Bruslju dokaj težavno nalogo spodbujanja dialoga med grupacijama, ki sta bili doslej različnih misli o obsegu in vsebini nninega dogovarjanja. BOŽO MAŠANOVIČ TtT Sl — Vsedržavno združenje konsumnih zadrug ugotavlja, da se od začetka leta cene ria debelo niso dvignile, napoveduje pa možne podražitve od aprila dalje, zlasti kar zadeva testenine, kavo, pivo, tunino in maslo. Programsko-volilna seja koprske ZK KOPER — Včeraj so se v Kopru na programsko-volilni seji zbrali komunisti koprske občine. Seje so se med drugim udeležili tudi predstavniki sekcij Komunistične partije Italije iz Milj in Doline. Koprski komunisti so pozitivno ocenili sodelovanje s komunisti v zamejstvu. saj dobro sodelujejo tako z miljsko kot z dolinsko komunistično partijo, zadnje čase pa se razvijajo tudi vezi s tržaško federa cijo Komunistične partije Italije. Konference sta se udeležili delegaciji iz Milj in Doline. Gostje so poudarili, da sodelovanje je sicer precej razvito, vendar možnosti za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja in drugega so delovanja v skladu z osimskimi sporazumi vse premalo izkoriščamo. Na programsko-volilni konferenci so za novega sekretarja komiteja občinske konference ZK izvolili Jurija Šuštarja. DUŠAN GRČA BARI — Zakrinkana roparja sta predsinočnjim na avtocesti Taranto — Bologna ubila 34-letnega avtoprevoznika Gianfranca' Benettija. ki je bil v spremstvu sošoferja Luigija Tebaldija s svojim tovornjakom namenjen v Bologno. Roparja sta vozilo ustavila, ubila lastnika, ker se jima je baje upiral, ter si prisvojila borna 2 milijona lir, ki jih je imel Benetti s seboj. HlltAdtliniUllllIllHIIIIIimiHIIIIHMIMIimmiilMIIIMIIIlUlltllllltlllllHIHtlllllllllimiHIIIIIIIIIIIIIfllltOIIIIIII ZAHTEVE JAVNEGA TOŽILCA Mile kazni (a ne preveč) za 19 nabornih vojakov Razkrivanje odgovornosti višjih oficirjev NEAPELJ — Vojaškim oblastem to prav gotovo ni všeč, a vendar se na procesu proti devetnajstim nabornim vojakom, ki so med na padom rdečih brigadistov na vojašnico «Pica» v S. Marii Capui Ve-tere mirno spali, namesto da bi stražili, hočeš nočeš razkrivajo pomanjkljivosti vojske, za katere ne gre kriviti izključno «nezadostnega čuta odgovornosti in patriotizma* navadnih vojakov. Slabo opravljanje dolžnosti na straži .je v italijanskih vojašnicah dobro ustaljena praksa, kar seveda ne opravičuje obnašanja stražarske enote v easertanski vojasni ci-skladišču orožja, po drugi strani pa ne sme predstavljati rešilne bilke za vse ostale pomanjkljivosti v italijanskem vojaškem ustroju. To je sicer v mnogo manj odkriti obliki dejal javni tožilec vojaškega sodišča v Neaplju, ko ie utemeljeval svoje zahteve o skupnih 42 letih zaporne kazni za vse obtožence. Najvišji kazni je zahteval za de setarja Silvia Bertolina (tri leta in dva meseca) in razvodnika Sergiu Di Trapana (dve leti in šest mesecev). štirinajst vojakov naj bi bilo obso.ienih na dve leti, trije pa na leto in devet mesecev zapora. V svojem govoru je javni tožilec tudi opozoril na dejstvo, da so vojaške oblasti že izdale pet sodnih pozivov proti prav tolikim višjim oficirjem, Jii so bili v casertan skern vojaškem prezidiju odgovorni za nadzorovanje stražarskih služb v vojašnicah Kljub temu, da so zahteve javnega tožilca med najmilejšimi, kar jih predvideva vojaški zakonik za obdobje miru, pa se je težko znebiti vtisa, da bodo tudi tokrat naj-višji davek plačali v vojaški hie rarhiji najbolj ranljivi — naborni vojaki. Izvedenec za vojaške zade ve, socialistični poslanec Accame ie predsedniku obrambne komisije Biondi.ju postaval nekaj vprašanj, ki zgovorno razkrivajo. Kje je treba iskati prave odgovornosti Ali so bili vojaki sploh usposobljeni za streljanje? So bili seznanjeni s svojimi nalogami ob primeru napada na vojašnico? Je varnostna služba sploh obvestila, da RB načrtujejo napade na vojaške objekte? ITALIJANSKA TV Prvi kanol 12.30 šola in vzgoja 13.00 Dan za dnem 13.30 TV dnevnik 14.00 Žena — 9. nadaljevanje 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Katero je tvoje pleme, 2. del 15.00 Energija in teritorij 15.30 Vsi za enega 16.00 Zdravniki ponoči 16.30 Trije nečaki in majerdom 17.00 TV dnevnik — flash 17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno 17.10 Risanke 17.30 Občutek za avanture. 1. del 18.20 Problemi gospoda Rossija 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.40 Časa Cccilia 21.35 Prva velika ljubezen 22.15 Srečanje s kinom 22.20 Športna sreda ob koncu dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik 2 13.30 Izgubljeni svet — šolska oddaja 14.00 - 17.45 Popoldanski program 17.45 TV dnevnik 2 — flash 17.50 Večerni šport — iz parlamenta 18.05 Kaj brati — srečanje s knjigo 18.30 Zdravnik v Guyani. dok. oddaja 18.50 Kralj hribov — TV film 19.45 TV dnevnik 2 20.40 Dela in ljudje tedna 21.30 Ko si pove Amerika, Ugrabitev Patricie Hearst, 1. del 22.45 Tencottantuno 23.20 TV dnenvik 23.45 Šola, ki se obnavlja Tretji kanal 15.30 - 16.30 Namizni tenis 17.15 - 19.00 Porabilo 19.00 TV dnevnik 3 19.35 Spomin na Alberta Tale-galli 20.05 Šola in vzgoja 20.40 Potovanje v Tokyo — film 23.00 TV dnevnik 3 23.35 Medicina 81 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00, 10.05 TV v šoli 10.00 Poročila 16.30 Kopaonik: Balkansko prvenstvo v smu Čanju — posnetek 17.25 Ciciban, dober dan: Naš dojenček 17.45 Otroška serija — Črna ovčka 18.15 Okrogli svet 18.30 Obzornik 18.45 MPF Celje 81 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: S pestmi v žepu 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 Miniature — pisatelj in pilot 22.05 V znamenju Koper 13.30 15.30 Odprta meja Danes bodo v Odprti meji med drugim naslednji prispevki: Mirko Primožič o dvojezičnih ta blah na Goriškem Astronom Uroš Koren o bližanjo planetov in koncu sveta TRST — Izidi ljudskega štetja VIDEM — Kmečki turizem 16.00 Marija — TV nadaljevanka 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Film — ponovitev 19.30 Visoki pritisk 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Žile v — celovečerni film 22.00 TV D — Danes 22.10 Športna sreda Zagreb 17.45 Čas za pravljico 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Kariovac 18 45 Ormaba in samozaščita 19.30 TV dnevnik 20.00 Kobenhavn: SP v umetnostnem drsanju (dvojice prosto) TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; Slovensko planinstvo na Tržaškem od začetka do danes, pripravlja Dušan Jelinčič; 8.45 Glasbene skice, vmes Alternativna prehrana; 10.10 Koncert; 10.45 - 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi; Literarni listi; 12.00 Pod Matajur-jan; Beležka; 13.20 Cecilijanka 81: zbor «Hrast» iz Doberdoba; 13.40 instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih; Prežihov Voranc: «Dober-dob»; 15.00 Ali Talking! Ali Sin-ging! Ali Dancing! Ameriški gledališki musical; 16.00 Zimske slike; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika: 17.10 Mi in g’asba: Mladi izvajalci: kitaristi Marko Feri. Peter Križman ter Aleš Roncelli; 18.00 Slovenska literatura v Italiji; 18.15 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležke Miroslava Košute. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 9.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 13.30. 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15 Horoskop; 8.45 Iz sveta kulture in umetnosti; 9.00 štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroci pojejo: 10.32 Glasbeni kotiček in horoskop; 10.43 Mozaik, ideje, nasveti in glasba; 11.00 Kini, svet mladih; 11.32 Radio rock; 12.00 Na prvi strani; 12.03 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.00 Interesantno in simpatično iz Rima: 14.33 Superklasifika: Kje naj se ustavimo — Hercegnovi; 15.10 Brez besed; 16.07 Tntermezo; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Crash; 17.32 Glasbena oddaja; 18.10 Nabožna oddaja: 18.45 Slišimo se jutri ir zaključek sporeda. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.23, 13.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — Glasba za dobro jutro; 6.13 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.30 Zaključek; 13.30 Otvoritev; 13.37 Objave; 13.40 Glasba — vmes zanimivosti, reportaže, najava sporeda, glasbene želje poslušalcev; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Glasbeni kiosk; 16.20 Reklame: 16.23 Glasbena medigra; 16.45 Zaradi nečistoče zaprli palermski higienski urad PALERMO — Prostori higienske ga urada v Palermu so nehigienski* in so jih morali zapreti, da ne bi ogrožali zdravja strank in osebja. Ker ni vode, so stranišča povsem neuporabna, povsod se grmadi u-mazanija, številna okna so brez šip, streha ne zasluži več svojega imena, neznanci so odnesli večino telefonskih aparatov, da pa bi bila mera polna, se po poslopju podijo trume podgan in miši. Tako grozljivo stanje pa ni nasta lo preko noči. Palermski higienski urad je bil že vrsto let tarča hudih polemik. Sodstvo že nekaj časa vodi preiskavo zaradi neopravičenih odsotnosti uslužbencev. Eno kot drugo meče temno senco na celotno vodenje palermskega higienskega urada. Odbornik za zdravstvo je včeraj u-kazal zapreti poslopje, a bržkone bi moral to storiti že pred meseci, saj bi si tako prihranil marsikatero na račun nehigienskega higienskega u- rada». ’ ' _______ _______________________ iiiiiimii im m mMiiiniiHiiimiiiimiiiiiMiuiiiuiiiiui m m m iiiliiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii mlini mir m iimuiimmm n mn mn imiimiini mi iiumiii m milil iii n«"* Diplomatski spodrsljaj Bele hiše spravil v zadrego britansko vlado Objave in zabavna glasba; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Z našimi glasbenimi umetniki. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi^ni; 10.03 Radio tudi mi — drugi del; 11.10 Tultifrufti; 11.34 Vesolje 1999; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Karavana; 13.35 Master; 17.30 Glasbene novosti; 18.05 Kombinacija zvoka: 18.30 Glasbena oddaja; 19.23 Nabožna oddaja: 19.30 Jazz 82: 20.00 Za sceno: 20.45 Srečanje z.. .; 21.52 Njihovo življenje; 22.22 Autovadio flash; 22.50 Danes v parlamentu: 23.10 Telefonski poziv: 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00. 9.00. 10.00. 11.00, 12.00. 14.00. 15.00, 19.00, 21.00. 22.00, 22.00. 23.00 24.00. Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.30 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sooredov; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Pisan svet pravl jic in zgodb: 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja: 10.03 Rezervirano za...: 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate: 11.35 S pesmijo po Ju Coslaviji: 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.23 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 14.55 Minute za SP: 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes in jutri: 16.00 Vrtiliak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Poje dekliški zbor glasbene a kademiie «Franz Liszt* iz Dobro cena: 18.15 Naš gost; 18.30 Komorni orkester CGV Koner; 18.55 Minute za EP; 19.23 Obvestila in žabama glasba: 19.35 Lahko noč. o trooi!: 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 20.00 Koncert Z8 besedo Jožeta Udoviča; 20.25 Fritz Kreisler in Scott Jonlin z violini stom Andreasom Reinerjem; 21.03 Odlomki iz opere oštirje m-obija ni»: 23.15 Informativna oddaja v nemščini in an«leš<'ini; 22.25 Iz. naših sporedov; 22.30 Reviia slovenskih pevcev zabavne glasbe: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred pol nočjo; 00.05 - 4.30 Nočni program. LONDON — V londonskih krogih se nadaljuje žolčna polemika, kb jo je povzročil diplomatski spodrsljaj Bele hiše, ko je njen glasnik uradno napovedal, da bo ameriški predsednik Reagan, na povabilo predsednice britanske vlade Margaret Thatcher govoril v londonskem parlamentu med svojim obiskom v Veliki Britaniji 8. in 9. junija. Laburisti so odločno in ogorčeno protestirali, češ da se predsednica vlade ni posvetovala z opozicijo in so zagrozili, da se skupne seje obeh domov parlamenta ne bodo udeležili. Neroden spo drsijaj Bele hiše bi torej utegnil imeti tudi diplomatske posledice, česar se je ameriški veleposlanik v Londonu dobro zavedal in izročil Reaganovo pismo Thatcherjevi v katerem ameriški predsednik obžaluje nerodnost svojega glasnika. Ogorčenost v britanskih vladnih krogih pa ostaja. saj so neuradno povedali, da povabilo predsedniku Renganu še ni bilo formalizirano, temveč da so o tej možnosti za sedaj le govorili na ravni vladnih funkcionarjev. Zelo verjetno pa je, da vodja britanskih laburistov Michael Foot ne bo vztrajal pri svojem protestu, predvsem zato. da bi ne spravil Reagana v zadrego in užalil ameriško ljudstvo. Pravijo, da se je Foot silno razburil, ko je zvedel, da je Thatcherjeva povabila Reagana, ne da bi se prej |x>svetovala z njim, kot vodjo opozicije. Njegova jeza jc odvisna tudi od dejstva, da Reagan po njegovem mnenju ne zasluži te časti, ki jc je doslej bil deležen samo predsednik De Gaulle. Laburisti so sploh zavzeli zelo kritično stališče do Reaganove politike na karibskem območju in poleg vsega imajo Reagana za manj kot poprečnega predsednika.