St. 87. V Gorici, v soboto dne 2. avgusta 1902. Tefiaj XXXtl Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, režemo Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi iziadninii prilogami ter * .Kažipotom' ob novem letu vred pc pošti pre-jnmana ali i Gorioi na dom posiljana: Vse leto.......13 K io h. ali rfd. 'i«" pol leta........«.«<». , , 3-30 četrt leta....... 3 , 40 . , , 170 [V,san'a naročila br^a doposlune naročnin« *e ne oziramo. J Ogl*al (» poslanic« s« sicuiiijo po potiUrstak,.. čo tiskano 1-krat 8 kr., S-krai 71 lr., 3-krat fi ir. vsaka vn.ta. Večkrat po pogodbi. — ftčje črke po prostora. Heklame in spbi v uredniSk* delu 1» kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov olklanjarno vsako odjjo-tornosU * Uredništvo se nahaja v Gosposki uiioi 8t 7 v Gorici v I. nsdstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldni; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL JI. Naročnino In oglase Je plačat! loco Gorica, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamajije in druge reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, r ' upraviitStvu. 'Vse za omiko, svobodo in napredek! '. Lavrit. naj se pošiljajo le ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So6e» vsak »et«k in slane vse leto 3 K 20 u ali gld. i-60. .Soča. in «Primoreo» se prodajata v Goiioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski nJioi in Jellersit« v Nunski ulici; — v Trstu v tobakaroi I^vrenSio- na trgu della Caserma m Pipaa v ulioi Ponte deUa F»bb». Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, -»»X««~ »Gor. Tiskarna« A. Gabršgek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Po zasedanju deželnega zbora. Kadarkoli smo sodili naše klerikalce ndlejo, kadarkoli smo mislili, da so vendar še ljudje, kateio omoči skrb /a blagor našega naroda vsaj v toliko, da so no bodo norčevali z našimi naj-vitalnišimi vprašanji, da bodo v takih recVh skupno hodili s svojimi političnimi nasprotniki isto narodnosti, kateri so vodno ]>ripra\ijoni boriti se za vsako dobro akcijo, ki gre v korist našega naroda, kadarkoli smo so nadejali* du -o otresejo na opasuib mestih osebne mržnjo in kadarkoli smo si vsiljevali aado, tla vendarle ros kaj storijo za velja vrt Slovenca v deželni hiši ali dru-<;odi, vselej smo se varali. Kajti vse'."j so jo pokazalo, da tisto prosluto na-i.uino vodstvo: z vsemi pritiklinami in drugimi raznimi ->....imuni je ban d a brez M-ea, brez ruta, brez vsakih v/vi-HEiili idej, v glavnem pa brez vsake r.l.rlii za kmeta, bre/ ;mi:'lu za narodno go.podarstvo v deželi, ali strašijo goreča v osebni mr/nji, v podtikanju, v zlobi in peiTidnosti ter jalco velika v podvr-žeuosti drugonurodnim nasprotnikom. Da le živijo brezskrbno politično življenje, so so zvezali 7 njimi, samo da nimajo napredni glasovi iz naših vrst tisto veljave, katero bi zaslužili. Njihova mora veljati, to jo glavna de-vi/a te klerikalne b.uule, in v tako ¦r-vrho so pripravljeni /vezati se, ako rr.ba, tudi z beleobubom. Zunaj sle-parijo kmeta, da libevalee pobruhajo hudiči, kar jih jim ostane, bodo pa oekli žive na peklenskih ražnjih, v de/fini hiši pa klečeplazi sam vodi-fs'*j-- dr. Urogorčtč pred liberalcem dr. I'.iji'1-jem. - Da so ti klerikalci taka batsda, Kakor sme. jo označili, to je pokazalo tudi baS minulo /a-edaujo našega deželnega /bora. /tlorioa- »jfma uujtiišegu posla nogo zasmehovati napredno p<<->'.aneo, smešiti njihova stremljenja, napadati jih osebno, jim podtikati razne ;>i\ ter zavijati dejstva. V tem so veliki. Popolna po port)oti. Slika- iz antenkanskega življenja. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Posl. Pbdravski. tba«....! Gospod Dovis je mogel res vsakega krivca pognati k sodniku in sodnik r/.ii je mogel naložiti globo v denarji.. ti-da ni bilo treba pozabiti, da krivci so bili ob enem v slučaju bolezni pacienti zdravnika, v slučaju raztrganih <*ix-vljev pa gostje šerifa, iti ker roka l"i'ko umije, torej tudi roka roki ne dela krivice. Bilo je torej v Struek Oil cily mirno kakor v nebesih; toda nakrat je napočil konec teh lepih dnevov. Med barantelcem in barantelko se je pričelo smrtno sovraštvo. Tu mi je treba še pojasniti, kaj so v Ameriki tako imenovani »groceri« (barantači.) »Groceri« ali »groeerna« je stacuna, v kateri se prodaja vse. Tam je moči dobiti moke, klobuk, smodke, metlo, gumbe, riža, sardin, srajc, slanino, semen, jopičev, gat, cilindrov za svetilnice, sekir, saharov, pladnikov, kakor so bili v nasprotni mori mali njihovi poslanci v deželnem zboru. Tako so bili mali, kakor je lega navajen dr. (Jregorčič, odkar ga \o bil pod oboedientia. eanoniea napodil pokojni kardinal Missia v-deželni zbor, tako so bili mali, kakor smo videli klerikalno poslance koncem zaključka prejšnjega deželnega zbora, in tako so bili mali, kakoršni ostanejo, žal, celih t'» let. Dosedanje seje so pokazale, da ostane v našem deželnem zboru vse po starem, da' h«, vlr*.la tista (Je-imUhliohkoii«, katera -i- je pokazala v veliki meri v baš miiiolein zasedanju, da so absolutni gospodarji vsega polo-[ žaja Lahi ter da se bodo dosledno tla-! čila vsa stremljenja in prizadevanja iz j naših naprednih vrst, katera bi šla le ! malce čez oni nizki niveau, kateri diči i naš deželni zbor. To se je pokazalo i zlasti pri debat« o norišnici, pi-i govorih j o raznih drugih uaonih, pred vsem pa i pri pro«'ačunski debati. j 1'roračuusko ijobate v našem repir ? Ali si mar ne kupujeta Čre.Ijev pri jed nem črev-I j ar ju? Sedaj imam v zalogi takšne, da boljših ni dobiti v vsem San-Francisco«. »Čemu hvaliti črevlje pred njim, ki bo v kratkem hodil bos,« mu seže urno v btfsodo gospodična Neuman. »Jaz si ne delam kredita v. nogami«, odvrne hladnokrvno Hans. A treba je vedeti, da gospa Neuman, dasi Nemka, je imela zares zale noge, radi česar so takšne opomnje napolnovale njeno srce s smrtnim sovraštvom. ' - V mestu sta obe stranki jeli že na mitingih rešetavati spor Hansa in gospodične Neuman; ker pa v Ameriki pri razponi z žensko nihče na najde pravice, radi toga se je večina nagnila na stran gospodične Neuman. Kmalu je Hans zapazil, da se njegova štacuna komaj, še splačuje. Pa tudi gospodična Neuman se ni mogla pohvaliti-z barantijo, kajti vse ženske v mestu so bile na strani Hansa; zapazile so bile namreč, ,da imajo njih možje prepogostoma opravek pri zal neča namera vis. cestnega erarja, ki hoče preložiti više v hrib ves oni del ceste od Šjaka do tje, kjer jo je dosegala doslej voda. Ljudstvo smatra to preložitev ceste kot popolnoma nepotrebno in ima v to dovolj tehtnih razlogov. — Ako se izvrši zajezitev Šjaka po načrtih, o katerih ; je zatrdil zastopnik visoke vlade v deželnem zboru, da so že izgotovljeni, in ako se izčisti struga Idrije v bližini podrtega mostu, potem je: 1. odpravljena za vselej nevarnost, da bi Šjak še kdaj zasul strugo Idrije ter vzročil povodenj kakor 18. dee. 1901. (Tu si dovoljujemo le pripomnjo, da bi bilo morda najbolje dati Šjaku docela novo strugo pod Srčnim Bregom dalje v Idrijo); 2. vsled tega za vselej odstranjena nevarnost, da bi povodnji v taki meri preplavljale polja in uničevale pridelke; nasprotno, ves oni svet, ki je bil že močvirnat, bi se polagoma popolnoma osušil, postal sposoben za vsakoršno poljedelsko uporabo ter bi mu rasla davčna moč; 3. v zdravstvenem oziru bi ne bilo nikake nevarnosti več; 4. državna cesta, ki veže Kobarid, z Italijo, bi ne prišla nikdar več pod vodo, — in je torej po splošnem mnenju prebivalstva povsem nepotrebna preložitev te ceste, ki drži lepo po ravnem in potrebuje le malenkostne popravke. Z denarjem, kateri bi požrla ta preložitev ceste, bi se dala imenitno dokončati prej omenjena konečna uravnava gorenjega dela Idrije ter bi se s tem v toliko popolniši meri dosegel vspeh, označen više pod točko 2. in 3. Z ozirom na vse to prosimo prav nujno: 1. Visoka vlada naj pohiti z izvršitvijo načrtov o zagrajanju hudournika Šjak, ker z vsako novo povodnijo bo delo težje in dražje, ne oziraje se na novo napravljene škode. — Pri tem naj bi se pretresla možnost, ali bi ne kazalo dati Šjaku novo strugo pod takozvanim Srčnim Bregom čez Blato v Idrijo; 2. Naj se opusti namera, da bi se preložila označena cesta više po hribu, ker z izčiščenjem struge Idrije in zajezitvijo Šjaka odpade ta potreba popolnoma ter bi bil ves trošek zavržen; 3. Naj bi visoka vlada naklonila raje del tega nameravanega potroška za uravnavo gornjega toka Idrije ter pripomogla s.tem do popolnega izsušenja bivšega močvirja, kar bo vsemu prebivalstvu v neprecenljivo korist v gmotnem in zdravstvenem oziru. V Kobaridu, 1. avgusta 1902. DOPISI. Izpod Cavna.-----Bralno in pevsko društvo iz Skrilj in Dobravelj je imelo, kakor znano, dne 6. julija letos veselico s plesom za društvene potrebe. SUvno županstvo v v Sv. Križu ima pa po svojem sklepu pravico, terjati takso od plesa. To priliko je Nemki in da se ob času vsakega opravka mu«iL pri njej predolgo. Kadar ni bilo nikogar v štaeuni, sta Hans in gospodična Neuman stopila na prag drag proti drugemu, ter gledala srpo drug drugega. Takrat je gospodična Neuman popevala po napevu pesmi »mein lieber Augustin:« »Dočmen, Dočmen, Do-Dočmr,n, Do-Dočmen — men!« »Kaj jaz morem storiti?« si je mislil Hans. »Imam zastrupljeno pšenico za* podgane, kaj ko bi ž njo zastrupil njene kokoši? Ne! Obsodijo me v globo. Toda že vem, kaj napravim«. In zvečer je gospodična Neuman na veliko svoje začudenje zapazila gospoda Hansa, nosečega skupaj povezke divjih solnčnic, iz katerih je delal nekako stezico pod zamreženim oknom kleti. »Radovedna sem, kaj bo iz tega,« si je mislila. »Gotovo snuje kaj zoper mene!« Med tem se je stemnilo. Gospod Hans je naložil stebla solnčnic v dve vrsti tako, da je samo na sredi ostal prost vhod do okna kleti; na to je prinesel še nekak predmet, pokrit s platnom, obrnil se s hrbtom proti gospodični Neuman, platno od onega tajnostnega predmeta odtegnil in ga pokril s peresi od solčnic, končno pa se je približal k zidu ter jel pisati na njem neke črke. (DatfepHde.) seveda porabilo ter tudi našemu društvu prisodilo plačilo 60 K. J Namen našim društvom pa je, omejiti i navadne fantovske plese ter jih privaditi le-' pemu narodnemu življenju. Vsakdo mora ' vedeti, da je ples kakega, društva vse nekaj drugega nego navaden fantovski ples. Pri r takem prizadevanju pa bi morali iti nam na 1 roko poklicani činitelji; kajti drugače ostanejo vse požrtvovalnosti rodoljubov brez ! vspeha, ako imamo nenasitljiva županstva, ki I tako podirajo naše narodne trdnjavice, katere I smo si s trudom pridobili. Ali tako nam ' gredo proti prav tisti, ki bi morali iti nam na roko. j_____Ali tu niJbilo nikakega ozira, tudi ne na to, da se je že na dacu dost". zaslužilo, ker je veselica privabila obilo občinstva. Gled§ na to bi bilo paC umestno, da se je manj terjalo kakor tudi iz tega ozira, da so udje društva plesali zastonj. Možje, ki načelujejo občini, bi morali za njo imeli tudi malo srca ter se brigati za napredek, red in mir, ki se širijo prav po J naših društvJh, ter jim iti na roko, ne pa delati ovire. Toliko za danes, komar tifie! Gnale in mm novice. Sankcljonlran zakon. — »Wr. Zeitung" objavlja, da je načrt zakona, sprejet v našem I deželnem zboru, glede regulacije hudournika Bersa dobil najvišjo sankcijo. Osebna Test. — 6. Franc Ž bon a, I pomožni utadnik pri c. kr. okrajni sodniji v I Bolcu, je napravil te dni na višji sodniji v j Trstu prvi pisarniški izpit v slovenskem in , | nemškem jeziku z dobrim vspehom. I Stalnimi pomožnimi uradniki pri j tuk. c. kr. sodnijah so imenovani: Boltar Al„ Budav H., Colombani pl. Al., Dolenc Avg., Klemenčič Milan, Kosraina Franc, Mik- j siček Leop. mlajši in starejši, Magnaco Avg., Mlinar Konst., Mozetič Art., Pelicon Iv., Polšak Fr„ Pregel pl. Art in Cotič Franc. V pokoj je stopil c. kr. policijski ofi- I cijal Ivan Kratkv v Gorici, ki je služil s svojimi vojaškimi leti vred 52 let in pol. Kealka t Idriji. — Naueno mini-sterstvo je podelilo začasnemu ravnatelju mestne realke v Idriji g. Karolu Pirc-u j i še za jedno leto dopust, da zamore še za nadalje prevzeti vodstvo tega zavoda. — Mestni zastop je imenoval v svoji zadnji seji g. dr. Stanko Bevk-a pravim j učiteljem na tamkajšnji mestni realki, in J g. V. Levičnik-a nadomestnim učiteljem J za risanje. j i Sprejemne izpite na realki J je delalo 46 oglašencev, izmed katerih I je 41 sprejetih. Za jesenski termin jih j je še veliko število oglašenih. L Poslopje mestne realke je dogra-J jeno do prvega nadstropja. Provizo-I rična stavba za realko je že pod streho. I Planinske vesti. — Koča na Kre- J darici pod Triglavom je otvorjena od dne j 15. t. m. in oskrbljena z najboljšim provijan-| tom. Oskrbnik je lanski Arh s svojo ženo, I ki vzdržujeta kočo v naHepšem redu. Letos j je v koCi dobiti tudi najboljše sveže goveje I meso, pripravno za fino, mehko bržolo. I Orožnova koča na Črni prsti j v Bohinju je tudi letos oskrbljena s prav j dobro pijačo in okusnimi jedili. Ležišča so ] I izboljšana s tem, da so podložena z žičastimi j I podlogami; preskrbele so se tudi nove odeje, i j Spalnica je predeljena v dva oddelka, katerih I eden je za dame. —• Oni del pota od koče I na vrh Črne pršu', ki vodi doli k pastirskim I kočam, se zaradi vedne vlažnosti in nesnage j i v tamošnji dolinici preloži više po skalnatem j I sveta. Delajo se tudi potrebne priprave za j razširjenje koče in napravo ^ene sobe pod J streho; Tatovi v Orožnovi koči na I Črni prsti. Neznani tatovi so odnesli iz te | koče v početku pr. meseca raznih reči in j napravili druge škode v vrednosti do 200 K. [ Zločinci se sodno zasledujejo.' I Odsek amateur-fotografov J »Hov. plan. društva", pozivlje člane, da se t blagovoljno udeleže tekmovalnega slikanja za leto 1902. Spored je: 1, Planinsko slikanje; j 2. Pokrajinsko slikanje; 3. Razne študije in J slike. — Slike, izvršene v dobi od 1. jan. 1902. do i. nov. 1902. leta, se bodo obda-I rovale z raznimi diplomi, katere jim pripozna I posebna v presojo slik določena komisija. j Gg. amateurje se opozarja na to tekmo-I vanje in se jih prosi, da se ga obilo udeleže ' ter svoje slike pošljejo najkasneje do 30. oktobra 1903. leta odseku amateur-fotografov .Slov. plan. društva" v Ljubljani. Imena slik, objektiv, razsvetljava in podpis naj se zabeležijo posebej in pošljejo I v zavitku. — Fotografi po poklicu so izključeni. I Smrtna kosa« — V četrtek je umrl g. Andrej Drašček, nadučitelj v pokoju, star 74 let Pokojnik je bit poznat kot blag in mil človek ter vrl učitelj. Odlikovan je bil s srebrnim križcem za zasluge in častno ko- ] lajno za 40-Ietno zvesto službovanje. Pogreb bo danes popoludne v Vrtojbi ob 5Vi* Bodi I mu blag spomini I Za ustanovni občni zbor fer. društva »Adnja* jeustanovljen poseben odsek, ka- j teremu je naloga, preskrbeti gg. visokošolcem stanovanja. Oni gg., kateri dospejo v Gorico že dne 8. t. m., naj blagovolijo obvestiti g. Karla Podpornika, cand iur. v pisarni g. dr. D. Treota, v Gosposki ulici. I Pevftko-bralno draštvo .Kraški Vrh" ˇ Avherju si sme zapisati dan 27. julija 1902. z zlatimi črkami v svojo spominsko knjigo. J Ta dan je priredilo društvo prvo svojo ve- J selico v prostorih g. Maksa U k m a r j a; vabilu so se odzvali gostje z vseh stranij Krasa. Na lepo ozaljšanem in primerno zasenčenem I dvorišču se je nabralo nad 400 vdeležencev, ki so pričakovali izvršitve sporeda. Zbrane je I pozdravit društveni predsednik in župan av- I berski g. Jakob Pegan v izbranih besedah, vzemši si za primero razliko med divjimi zabavami romanskih narodov in med zabavo in poukom, katera širijo naša slovenska I društva, in katera naj bi širilo tudi društvo »Kraški Vrh*. Za njim je govoril navzočim v poljudnih besedah od občinstva živahno pozdravljam j deželni poslanec «*. dr. Tre o; povdarjal je na kratko pota, ki zamorejo dovesti naš kmečki in delavski stan do omike in pro-svele in s tem tudi do boljšega gospodarskega stanja, ter vspodbujal navzoče, med katere je prišel kakor domačin, kvstrajnemu društvenemu delovanju. Pred občinstvom, med katerim se je razvila živahna zadovoljnost in dobra volja, se je vršil potem pevski del vsporeda točno in lepo, kakor bi to v malem kraju kakor Avber skoraj ne mogli pričakovati. Zasluga za to gre neumornemu pevovodji g. Alfonzu j Grmeku, ki je osobito mešane zbore iz- 1 vrstno uvežbal. Ponavljati se je moralo več točk, najbolj pa je ugajal Vogričev mešani zbor »Večerni zvon". — Veseloigra »Lokavi snubač" je provzročila v prvi vrsti obiio J smeha, zadej stoječe občinstvo je pa premalo | slišalo. j Po končanem sporedu se je razvila vesela zabava, nekateri gostje pa so se zbrali J v gostoljubni hiši župana g. Pegan a, ki je ta dan dokazoval, da je slavni avbersk? teran najboljši na Krasu. — Tako se je veselica J izvršila v pouk in zabavo na splošno zado- I volj nos t vseh navzočih. I Želimo pevskemu bralnemu društvu j »Kraški Vrh" tudi nadaljnih enakih vspehov. j »Narodna Čitalnica v Kanalu raz- I pošilja tako-le okrožnico: V tekočem letu J mine 35 let, odkar so rodoljubi ustanovili v j Kanalu »Narodno Čitalnico". Celo to dolgo I vrsto let je delovala »Kanalska Čitalnica" I kaj vspešno za probujo in prosveto naroda ' v svojem ožjem okolišu. Ista je bila in je še . zibelj narodnih misli, zvesta čuvarica na- i rodnih sanj in uzorov. Društvo s tako in I tako dolgo preteklostjo sme in mera svojo J 35-letnico slaviti s pojavi, vidnimi širši javnosti, j Radi tega je sklenil odbor čitalnice, da se j proslavi ta praznik s posebnim sijajem. V I to treba razven sodelovanja vseh domačih j činiteljev, udeležbe in sodelovanja zunanjih 1 rodoljubov in društev. Slavlje se bo slavilo J dne 7. septembra 1902., po vsporedu, ki se i natančneje določi. Odbor »Narodne Čitalnice" I v Kanalu vab; s tem slavna društva, da bla- I govole sklicati čimprej sejo po svojem od- j boru, ter v istej skleniti, da se ista polno- j številno udeleže našega slavlja. — Prosimo j uijudno, da se blagovoli sklep takoj naznaniti [ »Narodni Čitalnici" v Kanalu, s pristavkoro, I ali hoče slavno društvo sodelovati s kako J točko pri slavnosti ali ne. j p. n. udeležencem se bo nudil umet- I niški užitek prve vrste in razven tega bodo I imeli priliko občudovati prekrasno naravo J Soške doline, tega najbolj zapadnega dela j slovanskih zemelj. Na dan slavnosti v jutro I I se proslavi spornim dičnega našega slavčeka I rojaka pok. Josipa Kocijančiča, — kdo ga J ne pozna, — s tem, da se poseli in ozaljša I njegova gomila. Z ozirom na to si laskamo I upati, da se slavna društva gotovo polno-številno udeleže našega slavlja. V tej nadi se beleži udani Odbor »Narodne Čitalnice" v Kanalu. Na Barki pri Divači so blagoslovili dne 17. pr. m. novo šolsko poslopje in krasno šolsko zastavo. Že na predvečer so pokali topiči ter naznanjali slavnostni dan. Barka je bila v svečanostni obleki, okičena s trobojnicami in drugimi zastavami. Slavnosti se je udeležil tudi g. sežanski okrajni glavar A. Rebek s svojo prerailostno gospo soprogo, kije kumovala šolski zastavi. Navzoč je bil tudi g. okr. šol. nadzornik Kante, mnogo učiteljev, duhovščina, šolska mladina, ter mnogo občinstva. Govorili so se običajni govori, pop. ob 2'. je bil banket. Slavnost se je izvršila v lepem redu ter ostane udeležencem v dobrem spominu. Pevski zbor »Bratovščine gr. Cirila In Metoda* v Trata vabi na vrtno veselico s plesom, katero priredi jutri dne 3. avgusta na vrtu gostilne gospe vd. Čefuta v Tom a ju. Petje vodi gospod I. Kožlin. Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne. Med posameznimi točkami svira godba pod vodstvom gosp. kapelnika F. Majcen-a. Umetaljne ognje bode užigal gosp. D. Zlobec. — Na vsporedu je godba, petje, ples, prosta zabava, K obilni udeležbi uijudno vabi Odbor. Norčevanje z učiteijstvoni. — Tako zvito in ob enem tako perfidno se niso naši klerikalci že dolgo časa norčevali z učiteljstvom kakor v članku »Po zasedanju dež. zbora" v torek. Pravijo, da so učitelji izvolili vse tri napredne poslance: dr. Turna, dr. Treo, in Štrekelj. Radi tega že marsikaterega učitelja glava boli. Iti kako plačilo, kako razočaranje! Zborovanje je odloženo, učitelji pa niso dobili niti mrvice zboljšanja.-------In kdo je temu kriv ? Nikdo drugi nego omenjeni trije poslanci. Dr. Turna se je šahi z učitelji v zbornici, dr. Treo jim je dal nezaupnico, Štrekelj je pa govoril rajši o žrebcih nego o učiteljih. Nič ne vedo o tem, kaj je govoril dr. Turna v prvi seji glede na zboljšanje učiteljskih plač, ampak le iz njegovega predloga, da treba povišali prispevek šolskim zalogom, so iztrgali falotsko stavek, ki se nanaša na davkoplačevalce. Predlog dr, Treota je bil povsem na mestu. Kaj in kako je smatrati isti, je bilo zadosti razvidno iz utemeljevanja. Ali »Gorica" piše, da hoče dr. Treo usiliti učiteljstvu lopato in pikon.... učiteljstvo pa želi nekaj drugega. „ Denar, denar, plače zboljšatl, to želijo učitelji, ne pa da jlin hočete natovorltl kmetijsko Šolo!' Ali ste culi, kako fino ironizirajo učiteljstvo ? i Kako jim očitajo pohlepnost po denarju in malomarnost za delo c. kr. in semeniški profesorji ?! Res, tako se še niso doslej norčevali z učiteljstvom. Končno ko oberejo še .tretjega učiteljskega poslanca" Štreklja, ki si je pač spomnil kobariških žrebcev (Moral bi se bil spomnili bržčas tudi črnih žrebcev!!) pa ti hinavci jezuitsko obračajo obraz proti nebu ter želijo učiteljstvu, da se jim vsaj jeseni izpolni to, kar želijo, namreč konečno ureditev njihovih plač. Imenitno! Glejte, učitelji so poslali te tri poslance v dež. zbor, in ti trije (o katerih, kadar jim kaže, pišejo, da so brez vsake veljave) komandirajo v zbornici, kakor hočejo, ter so preprečili zboljšanje učiteljskih plač!!! Ne, ne pišemo naprej,, ker nasproti barabam, ki kaj takega pišejo v list, kateri je glasilo »voditelja* Gregorčiča, ki je tudi priden sotrudnik, je odveč "gubili še kako besedo. Ali pribiti pa moramo z nova, da tako se pa še niso norčevali z učiteljstvom. To norčevanje pa je res prav v intencijah klerikalbma! Kaj porečejo na to učitelji?! Komu se. godi dobro na zeniljn — Socijalni klobaspr v »Prismojeneu* pravi: .Duhovniki, učitelji, uradniki, odvetniki, častniki, zdravniki itd. so res stanovi, ker so složni in združeni med seboj. Zato se jim dobro godi na zemlji." No, sedaj pa vemo, komu se dobro godi na zemlji! — .0 učiteljih pravi sicer »Gorica*, boljša polovica ,Prismojenca% da jim želi boljšega gmotnega stanja — torej se jim ne more goditi dobro. O uradnikih je rekel dr. Žlindra, da celo Žro, torej bi se. jim res godilo še preveč dobro. Ali komu ni znano, koliko nadlog, težav in velike mizerije je v posameznih vrstah uradnikov ? Odvetnikom se j tudi dobro godi. Zaslužijo res, nekaterim gre I dobro, ali ne bilo bi napačno, ako bi se klobosar malce seznanil s slabim gmotnim j i stanjem marsikaterega, na primer kar tu v I Gorici. Kako se godi dobro častnikom, po- I [ glejte v zapiske židovskih bankirjev in pa v J I sezname o samomorih. Kako gre zdravnikom ? J Hm, gre in ne gre, kakor je. Tako je pri teh I navedenih stanovih po eni strani res, da imajo I I v sebi ljudi, katerim gre dobro, ali po veČini J j se tega o njih vendar ne more reci, ako j { hočemo namreč prav tolmačiti izraz: gre j ,' dobro. Če človek dela m stori svojo dolž-< nost, mu pritiče, da tudi živi temu primerno brez gmotnih skrbij, Koliko pa je takih, vprašamo? Ti stanovi imajo delo, polno odgovornosti, težkoč, združeno s študiranjenr, na*-] porom, itd. —Kaj_ zaJ?L_naI bi se ^P«11 drugače ? I Iti vandar koliko je takega trp-1 ljenja t Ostane nam pa izmed teh stanov le d u bovški, kateri je res izvzet iz drugih, ker temu stanu se res dobro godi na zemlji. Kadar požegnajo mladeniča v g. nunca, takrat mu po ljudski prisiovici izbijejo dno, in od takrat dalje le spreje na; le noter, !c sem brez konca in kraja. Dobro se jim res godi. Preveč prostega časa iu čez mero vsega posvetnega, v izobilici vs*h pozemskih dobrot, | katerih nikdar ne zmanjka. Povsodi je prvi j I far-jvž. Zdi se nam, da se zaveda trga tudi Jiocijalni klobasar v .Prismojen' : radi tega je postavil na prvo mesto duhovnike tj«\ kjer piše, komu se dobro godi na zemlji, zdi se nam pa tudi, da ve ta mož, da izmed stanov gre dobro v vsakem pogledu edino le gg. imncem, ter da je drug«? htanove privlekel tako za lase med tiste, katerim se dobro tiivli, da nm nt dolgčas in pa da se ne hiiSčijo tako gg. uunci v posvetnih dobrotah. Vsekakor pa je zanimivo priznanje, d se godi dobro duhovnikom. To pribijemo, pride pa prav br?/as se malo poprej myo ! xa sedem let! tfolob-pl»mono*a. V iupnitfr na i !/bu4njem je prišel pritekli teden med velikim viharjem' golob, ki je ves pri-močen in i onemogel lege! na tl.i. Jloloba so hitro opa-v.it. Pri pregledatiju «v je pokazalo, da ima n.i nogi gumijev nvikk s številko 15li."> iu črka V. Pod perutmi pa ]•¦ imel nalisnrno: K. Vaudererny*so?i firand I bde), (Jami (Hel-g' ko v je spočila, je zopet ¦ vesela sllifututa v zruk ter izginila v daljavi. Oven}. — Včeraj popoldne okoli 1 I ure je zgorel 5tog sena mkemu kmetu v * Poljski ulici, ko ui bilo gospodarjev doma. |. sosedje so hitro začeli gabiti, in ko so prišli ••.:¦ ognjegasr-i, pa je bila netarnusi pri »raju. ) Ako bi bil veter, bi se bi! ogenj gotovo raz-sir.i ter nastala bi bila večja nesreča, kajti tb.L. ki je izgorel, se je nahajal prav v sredi J» o J drugimi slogi. i I« p red sodolje. — Pred sodniki ;•¦ L stal lj*. Markon iz Furanijf*. u!.'.n, da i je 21. maja letos v Krudim kričal .Abbasso I 1* Austria". Air je b;l oproščen, ker ho j»-P predpostavilo, da ;e mi*:;! s lom kl;ceru le | društvo .Avstrija*. g Valentin Simčič in A!. K«r» :f.ik iz }):- f 1»me sta imela opravilo v. iivkiv.) i;'.. Krag-[ .".t m, starim 6 J let. šva sta k t!.emu v sta-I novan.e, da se o neki rt\"s poravnajo. A j I -tarčo ni hote! nič slikati o tem, marveč „u t o celo obli' s svojo nočno posodo. T< ga pa f moža nista biia preveč vese-j, marveč sta I pretepla starca ter ga celo poškodovala. I Zato je dobil Simčič 5 mesecev ječo, Ko-1 renjak pa 2 in starcu bo treba plačati za I bolečine tli kronic. I Cev^ar Kalist Zcrzin iz ulice proti I Soškemu mostu je bi! oproščen obtožbe, da I -'e je pregrešil nad neko deklico ped po-I itavno dobo. Obravnava se je vršila pri I zaprtih durih. I Obolel« vsled mleka. — Laški listi i poročajo, da je biia sedaj poleti v Tolminu I rteka rodbina iz Gorice z dvema dečkoma v I nežni starosti* Ker sta pa dečka nenadoma f obdela, so. ju prinesli hitro v Gprico, kjer t So iu rezili. Kot. vzrok obolelosti se navaja i te di sta pila otroka mlako od bolno krave. t Napad. — Te dni po noči je šlo domu I 6 oseb, in sicer s Korsa. Kar sta začela iti f za njimi dva človeka, katera sta jih nanadala i uajprvo z besedami, in eden izmed njiju je i potem se udaril nekega Kravsa iz te družbe, i Kravs se je ranil, ko je tudi udaril, na roki,. I potem pa je s kamenjem zadel svojega napi padalca. Na klicanje na pomoč sta prišla t dva redarja, ki sta. aretirala enega izmed;' I napadalcev, in sicer kovača Ant. DraSčeka iz Solkana. Drugi, Leop. Strosar iz Krom- i berga, pa jim -je ušel. Ponesrečil Je blizu Št. Petra na Krasu neki 29-letni Jos. Kastner, doma z Bavarskega,' ki se je peljal z nemške slavnosti v Gradcu v Trst. Stal je na platonu brzovlaka, s katerega je omahnil ter padel na tla; razbil si je črepinjo. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico, kjer je umrl. ileSflirr^reasfall t TffOTi v j nedeljo, katero smo svoj čas naznanili, se je ! vršila- v obCo zadovoljnost občinstva, kate- I I rega je bilo polno tudi iz cele okolice. Predstavo so priredili slov. igralci iz Ljubljane, I Dane? in jutri sta predstavi slov. igralcev V Idriji. -¦-.....— —----------- Jia pivo v Kairo! — V Orijentu in v severni Afriki je navada, da dajejo krčmarji k pivu tudi prigrizek; na primer malo kruha s pršutom, ali košček švicarskega sira s kruhom aH pa par prekajenih ribic s kruhom. Kar dajejo egiptovski krčmarji v tem oziru, se zdi naravnost neverjetno. Tako n, pr. se dobi v Uar d'Alri(jue v Kairu k časi piva, ki stane 1 piaster (okoli 10 vinarjev) 7 krožničkov z različno vsebino: na enem Z ko&ka kruha, na drugem 6 oliv, na tretjem par koščkov krompirja v salati, na četrtem I '/.<() vin.) se naje tudi zraven po- I St»'Uo najrazličnejših recij. Klerikalna drnStva m> podirajo. ¦ -•Slov. vinogradniško društvo na Ulincali pri I.jub!(ani, klerikalno podjetje, s katerim so obetali vinogradnikom zlate čase, je skottčalo svoje žalotno življenje. Izgube v posameznih upravnih letih so velike, ali le pri 'nakupu in pri nehinju trgovine so zapravili 2l.(ni0 K. Več n tem se spregovorimo, Kazpls sliižbe postnemu odpravniku. ¦¦ Razpisuje se mesto polnega odpravnika ' pri c. kr. poštnem uradu (lll./'f».) v Iiračauu, po!, okraj (iradi.?ka, proti pogodbi in kavciji j 1UO K. Letna plača'150 K; uradni pavšal 1J0 K in lelni pavšal odi. K za v/.državo jednokraine pi-Sne zveze na dan med Hra-čanom in Krminom ter v.i h.e ob^av;! nat^*-aj za mesto mitelja. i — Da so Luhi radi f.;ga .(.gorčeni*, ru"uda i ni trt-ba Se. posebej omenjati. ' Iraška mornarica t Trstu J Lr^ki listi poročajo, da ubgne druga devizija bike j mornarice na povratku h, albanskih prišla- | n:'č obiskati obrežje Dalmacije in Istre ter | priti tudi v Trst. Olleijozupjši listi sto mnenja, da bi pač sedaj več ne bilo nič.tako čudno, [ ako pride laska mornarica na avstrijsko cbrezje, avstrijska pa na laško. Ako se to zgodi, polem bi !0 pomenilo, d,i so se od i 1. IhtiG. razmere med Avstrijo in Italijo kore- | nilo spremenile ! I Na okrajni s>t>dniji v 1'ulju se je | vršila danes S chiij razprava proti nekemu I Hrvatu, ki je zahteval, naj se ga zasliši v I materinem jeziku. Sodnik je poklical pisarja i za tolmača, ki pa je povedal, da ni zmožen i hrvaščine v toliko, da bi mogel vestno prevajati. Na to je poklical sodnik šele nekega svojega kolego, da je tolmačil. Laški soc. list .Proletario" se norčuje s tem slučajem in sicer smeši Hrvata. Taki so ti soc. demo-[ kratje 1 I Iz gori navedenega slučaja pa se tudi razvidi, kako krivično je to, da nastavljajo . po naših sodnijah ljudi, ki ne poznajo jezika naroda, med katerim službujejo. Laški po- j sianec Bartoli pa laže po zbornici poslancev na Dunaju, kako da se sodnije v primorskih deželah slavizirajo! Štrajk kaTarnarskllt uslužbencev v Trstu se nadaljuje. Ali po kavarnah se to ne pozna premnogo, ker dela na mesto štrajku? jočih drugo osobje. Posebno mnogo jih je prihitelo iz Italije delat na mesto štrajku- i jočih, katerim so tako pokazali svojer- soK—j darnostl Nemško šolstvo na Štajerskem. ¦— | V pretecenem letu je plačevala štajerska dežela za sledeče svoje zavode: Višja realka v Gradcu 91.487 kron, višja gozdarska šok v Brilcku 53.765T kron, deželne meščanske šole 100.4G3 kron, rudarska šola v Ljubnem 34.130 kron, muzej Joanneum 125.151 kron, risarska akademija 13.063 kron, kmetijska .šola v Grottenhofu 26.618 kron itd. A Slo-vencem ne vzdržuje dežela niti ene šole!' Pevske glarnosti T Gradcu se ni udeležilo tako velikansko število ljudij, kakor poročajo nemški listi. Pisali so n. pr, da se je udeležilo skupnega obhoda okoli 160.000 ljudij, ali očividci trdijo, da jih je bilo le kakih 40.000. Slavnost je imela velikonemški značaj, pelo se je n. pr. na pozdrav graškega župana našemu cesarju — »Deutschland fiber Alles !* Napivalo se je nemškemu ce- | sarju, vsklikalo na čast Nemčije, dekorirana j pa so bila kljubu temu državna poslopja, j državne šole in tudi cerkve in Župnišča! | Katolicizem lu XX. stoletje, — V j visoke duhovniške kroge Rima je knjiga prof. j Elirliarda: »Katolicizem in XX, stoletje* zanesla dvome, neslogo in prepir. Visoki pre- I latje so se razcepili v svoji sodbi na dve I stranki. Na eni strani so klerikalni fanatiki, intransigenti in reakcionarci, ki knjigo obsojajo ter zahtevajo, da naj pride na indeks; na drugi strani pa so prosvelljenejši možje, ki ztlitevajo kol moderni izobraženci, da se mora cerkev ozirali na vspelie, pridobitve in zahteve moderne kulture, da treba Ehrhar-dovo knjigo soditi s stališča napredne znanosti, ne pa z vidika okostnelega dogrnalizma, K»io bo zmagal v tem boju, skoraj ni dvomiti. Zelolov je tudi v Rimu več kot modernih prosvitljencev. Kcmgregacija indeksa, ki ima knjigo v presojo, ki so spravili tudi knjige prof. Sehella na indeks cerkveno prepovedanih knjig, se trudijo tudi sedaj, da bi Khr-hardovo.knjigo uničili. Mogoče pa je, da se vtakne tudi Vatikan v ta boj, kakor se je že večkrat zgodilo ter reši rimski klerikalizem novi; znanstvene blamaže. Proces PiiUzzolo. — V četrtek je na kazenski rszpravi Palizzolo, ki se vrši v Bo-lonji radi umora bančnega ravnsftelja Notar-barlota in umora Micelija, proglasil verdikt porotnikov. Ti so spoznali Palizzola in Tra-panija krivim umora Micelija, Palizzola in lontano po krivim umora Notarbartola. Obtoženci Filip in Fran Vitale, Tomaž Bruno in Pankraeij (Jaruti so bili oproščeni. Državni pravdnik je zahteval, da se Pulizzola, Tra-panija in Kontano obsodi vsakega na 30-lelno ječo. In to se je zgodilo. Davke odporedajo deželf, — Zupan v Tridonlu, dr. Hrugnara, je naznanil v ob- | finski seji, da je odpovedal davke deželi. ! Tako hočejo ItaVijani najvspešneje protestirali, ker so jim ni dovolila popolna avtonomija. V Sarajevu je umrl od k&pi zadet mnogoletni župan Mehmed-Beg Kapetanovič. Po okupaciji Bosne mu je poverila avstrijska vlada organizacijo občinskih uradov. Za svoje zasluge je poslal vladni svetnik ter dobi! komtnrni križ Franc Jožefovega reda ter red železne krone prve vrste. Njegova rodbina je najstarejša in najbogatejša v deželi. Deloval I je tudi literarno. Za delavske Mše je po inicijativi župana Bekelskcga komi teta daroval ogrski poljedelski minister iO.OOO K. V Hodmezd-Vassaihetv postavijo letos 50 takih delavskih hiš. Stavbeni stroški znašajo do '30.000 K. I); lavske hiše se prepuščajo na ta način poštenim delavcem, da plačujejo v 12-letnih obrokih kupnino. In avstrijska vlada ? Umor. — V ponedeljek 28. julija zvečer je umoril posestnik Franc Tomšič na Velikem Ubeljskem blizu Razdrtega na travniku svojo ženo v navzočnosti njunega 5-let-nega sinčka — baje iz ljubosumnosti. Morilec je izginil po storjenem zločinu, ter ga Se sedaj ni bilo moči najti. Kakor se sliši, Franc Tomšič ni bil pri pameti, ter je bil že pred dvema letoma na opazovalnici za ' umobolne. I V koukurz je prišel celjski mestni svetovalec nemškutar Pretnar. Konkurz je končan, civilno z izgubo 70%, kazensko pa z izgubo prostosti za 6 tednov. Hefl l Za prlklopljenje Kumunsko k Arstro-Ogrskl piše znani rumuoski publicist dr, Oneiul, Zvezno razmerje bi naj bilo takšno kakor je n. pr. med Bavarsko in Nemčijo. Rumunski politični svet se temu nasvetu ne Lprotivi. Menihi Iz Francije hodijo v vedno večjem številu v Španijo ogledavat si provincijo Katalogna, kjer se morda mislijo naseliti. Radikalno časopisje zahteva od vlade, da zabrani tako naseljevanje. ,TKodra knjiga« o Južni Afriki je izšla ter prinaša med drugim tudi sklepe bur-skega kongresa z dne 31, maja v Vereeni-gingu; 1, da je Angleška obe republiki popolnoma opustošila; 2. da imajo vsi Kafri orožje, da se bojujejo zoper Bure ter počenjajo umore in silovitosti. Nova razkritja j bodo po civilizovanem svetu zbudila novo ogorčenje nad Angleži. Poztr* *i Izzvani po člankih v 56. in 59. številki .Gorice«, pozivljemo dotičnega člankarja, t da dokaže resnico tega, kar piSe o razuj-zdanem življenju goriških dijakov, in drugič tega, kar govori o razmerah med dijaki in narodno-napredno stranko. Ako v prihodnji številki »Gorice« tega ne dokaže, oziroma ne prekliče, prisiljeni smo občinstvu dokazati, da sta omenjena članka podlo obrekovanje in grda laž. Sicer pa omenimo lahko že danes, da J ni imel dotičui člankar drugega namena, nego udrihati pri tej priliki po narodno-napredni I stranki, Slovenski abittirijentjo. *) Za vidrino pod tem nnRlovom jo odgovorno i urediiillvo le toliko, kolikor ztililcva tiskovni ifakou. Foulardovo svilo Od 8B kr. do ghl. 3 05 mclor za bluzo in obleke; ravno tako črno, belo in barvano .Bennebergove gvile* od 65 kr. do gld. 1465 raeler, Vsakemu franko In carino prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naroČila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. 6. Kenneberg« tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagate!,)) v Curihu. (2) Mizarska zadruga v Solkanu razpisuje mesto knjigovodje s takojšnjim vstopom. Plača po dogovoru. Prošnje naj so pošiljajo naravnost zadrugi. NrtČClstVO. Mizarska zadruga v Solkanu sprojiTin več stavbenih mizarjev kakor tudi mizarjev za pohlitvo, ki znajo na strojih delati. Plače po dogovoru. Oglasi naj se pošiljajo naravnost zadrugi. Načelstvo. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube naše proljubljene matere Katarine Obidič izrekamo Um potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so so udeležili tako polnoštevilno pogreba, svojo najiskrenejo zahvalo. Bog povrni I, Godca, 2. avg. 1902. Anton in Kristine Obidič. Nove rauzikalije za orkester in godbo, 1 plesni komad: za 6 glasov .... 15 kr. >. 10 » ... .20 » , 15¦ » ... .25 » Šola za vso inštrumente po 1 gld. Muzikalije vseh vrst najceneje. Lud, Knyk, Sablpnee nad Jizerom, Češko. T Prva c. kr. avstro-ogersKa privu. 0VARNA BARV ZA PROČELJA larol iFonsteinGF, Dunaj li., laupfsirasse 120. fpBr» Odlikovana z zlatimi svetinjami. —*Q| Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbni&tev, civilnih in vojaških olJlastev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov. — Unrve z«. pročelja, na katere ne vplivaj« vremena, sa raztopč v apnu ter se razpo-Sljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in viSje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. 200 kron darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jeziku Uzorei na p-pirja z tavodilom zastonj in franko. Kvarol PraščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 8. Priporoča -tovrstno pecivo, kolače za hirmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Z ozirom na to, da se je preselila c, kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno Blag. gosp. j Piccoli,! h-karnar I Ljubi ¦ . j Pri nekej gospej, , katera je trpela dolgo t časa na nervoznosti, J sem vporabljal z Iz- j vrstnim vspehom Vik železnato vino. Pro- J sini torej, pošljite mi nadaljnih Sest steklenic imenovanega vina. r Dr. L. Farber j c. kr. Štabni zdravnik. • Kaštelj štev. l!>. V Gorici, 0. junija 1D01. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 2-4<» steklenica. * /.cia 1881. v Gorici ustanovljena h/rdka E. Biessner, y Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoCa pret. duhovščini in si/v. občinstvu svojo lastno izdelovalni!«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtaa ulica 8 — GORICA - Via Giardinn S priporoča briških, dalmatinskih in <'$$$ istorsklh vinogradov. dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od fifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Dobre ure In po eenl! s ?, le'.nim pismenim jamutvoni razpošilja na zasebnike prvu tovarna ar v Mosta (Ml) Hanns Konrad, UnitrUr ilaWie Most (CeSko), Dobra nra K«m iz niklja 8. %•75; srebrna ura M>ni. fi- 5*80; srebrna vprižirafi. l-20; budilnik iz niklja Tvrdka je odlikovana s r. kr. orlom; ima zlat«-in srtbrne svetinje iz razstav ter tisofe priznaln*Ii Ilastrovan cenik zastonj! Žoleznato, rediino in ofcrep- j čajoče sredstvo, tvori krv in krepi živce, je okusno in pre-bavljajoče. Poizv6 se lahko ' o tem pri kakem zdravniku. t Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter to5i izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na do-želi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Seidel & Naumannov pisalni stroj „IDEAL" Vzouia senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke* Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 šztisov, na kon-ceptnem papirja 8—10, na tanjkem papirja 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Clavno zastopstvo za Avstro - Dprsko: & Dunaj III„j3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za dežele. Nova kleparska delavnica v Gorici, i ulica Sv. Antona šter. 1. Podpisani se toplo pripo- I l roča svojim rojakom v mestu * ) in na deželi za izdelovanje [ • vseh kleparskih izdelkov, ¦ J kakor: cevij za vodo, žleba za I I stavbe, kuhinjske priprave itd. 1 7 Prevzema tudi vsako po- \ pravo po zmernih cenah. ' Zagotavlja točno postrežbo udani Karol Čufer, klepar. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič. J\ •ir ;-.-."a'-'Wq "V Christofle & C. c. in kr. dvorni založniki Hein?ietihof Dunaj I. Opern nipg 5. Težko posrebrnjeno II namizno orodje In posodje vseh vrst j (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti Največja izbora najlepših modelov. ?\ &m~ ilustrovan cenik na zahteva nje. *th> V. Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svojo iz- / \ virnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime i^L Chrlstoile. Gostilniška oprava v dobrem stanu so dobi po nizki ceni pri Antonu LasKti, gostilničarju v GoriH, ulica Dogana St. 18. ^t^Š^ŠtS^tPŠt *t & ^J^. & $* & Rudolf Forcessin, • • # kleparski mojster v Goric! v ulici IMimtta 10, uljudno naznanja «1. obfii.stvu in «vojim con. naročnikom, da jo preložil svojo delavnico v lastno hišo v Raibatišču št. I Ob »-nem toplo priporora svojo zalogo kloparskilt iztilolkov. Spn»j«>ma vsa v to srroko spailajora dola in popravila, Katora i/.vrsujo tor-no, soliiiuo in po skromnih r(Miah. '*J*ŽŽŽj!Y* '* '*v * * * * * * * Rimske toplice. Tržič MonfalconeL Stalna toplina 38° 10". Doba traja od t-">. maja do konec septembra. Zdravijo ?;e posebno belozr.i v nogah, rev-matizem, rakitiCno in ženske bolezni. Koroški imski vrelec i- l. i i>ti \ ^ !i »ahodilt. [• < -t ,ii: i .i:i..;ki'c. i !» tliibem |)<-<«h:ivljs«jii, t»i> iml -rn.U r:;i meti);rju in leihicati. /.i!->,-.i: Ed. Fonz«riv <;..iv : Vi vs.-h t ..l,i: Čistilna voda > > > Reale" V kJ Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. tovarna oljnatih barv, Brnela, laka in steklarskega kleja. Iliisirovaiii ceniki so franko - na razpolago. iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika IHaftonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke sob, katero ima v sebi tor s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. "ITLebherž" Gorica tovarna už igalie priporoča prebivalcem Primorskega svoja izdelke raznih vrst. posebno izvrstne in zanesljive užigaiice ¦w~ Apollo f ----- k Tr^oV5ko-obrtqa re^ijtroVa^a zadruga J \F z neomejenim jamstvom v Gorici. j IV Hranilne vloge obrestuje po 4\8%, večje stalno, naložene najmanj na jedno I I 1 leto, po 5%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz»ube j I I obresti. - Rentni davek plačuje zadruga sama. I I j Posojila daje na poroštvo ali zastavo na .Vletno odplačevanje v tedenskih ali I I I mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplačevanje. 1 I I Zadružniki vplačujejo za vsak delež po I krono na teden, t. j. jm kron v petih j I I letih. Po zaključku polletja znaša vrednost deleža :'.(«> kroti. j I I Stanje 1. julija 1902: i I I Deloži: a) podpisani.........K l.l!»2/.'(M»*- 1 || b) vplačani.........» 57-l.2lf.-s*.! I I I Dana posojila..........j I.'i7r>.:v.i7-!iC. i j J Dopolnilni zaklad......» ll>r>.4:>r---W l \l Vloge................» 47.U>UH;G I (^_____________________^ _________________^^