GLAS SVOBODE, slovenski tednik; Za Koristi Dklavnkoa Ljudstva. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLO VENTO WEEKLY Devoted To Thu Interests Oar Thu Laboring Glassbg. “OD BOJA DO ZMAGE”! “KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 8. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 21. februarja 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto YII. Slovenski iPirjkertorjci. V pojasnilo organiziranim delavcem v Združenih državah. Ves «as od kar je ;bila ustanovljena organizacija Zapadna Rudarska Zveza tu 'na Evelethu, Minn. je bilo vedno veliko sovražnikov in nasprotnikov, delujočih na uničenje delavske organizacije in posužnenje ubozega topima delavca. Pri zadnjem nemiru med delavci in delodajalci smo se veliko trudili za pridobitev 'boljše plače in zboljšanja našega tožnega stanja. Nekateri iz med delavcev so se odstranili od naše organizacije in pomagali delodajalcem vezati svoje brate — delavce v verige suženstva. Žali bog, da so bili tudi naši rojaka Slovenci med temi Judeži pri zadnjem štrajku. Dva navdušena brata, ki sta se iz srca borila za delavske pravice in svobodo sta se podala nekega dne v 'zadnjem štrajku v “Spruce Lo cation.” Mirnim potom sta marljivo navduševala in nagovarjala, da naj se ne podajo na delo, da naj potope še malo «asa, ker zmaga bode delavska, čie se nikdo ne poda na delo. Kaj se je zgodilo? . . .Neki posnemovalec Judeža Iskarjota, ki je bil v službi “Steel Trusta” kot skrivni pinkertomec je z velikim veseljem in lažnjivo novico hitel po policaja iu mu povedal, da dva uda Zapadne Rudarske Zveze prelita neunijskim delavcem s anarhističnimi grožnjami in smrtjo, če ,se kateri izmed njih poda na delo. To je bila izmišljena laž podleža.Ona dto uda WiesternPedera tiou of Miners sta mirnim potom nagovarjala one delavce, ki niso bili naših vrst, da se nam pridružijo iu nikar ne podajo na delo, da mam naj sežejo v roko v tem britkem boju za naše in njihove — delavske pravice. Policaj res pride, izveže nedolžna, mirna delavca kot kaka dva razbojnika in ju zapre v temno ječo. Kdo je krivec tega? Hudobni izdajalec, efijalt delavstva, ki je bil podkupljen od lastnikov rudnikov, da izda svoje brate delavce.Efijaltovo srce je plamtelo ogenlj radosti, ko je videl svojie rojake, nedolžne delavce, vklenjenem verigah. Vprašamo te, rojaka in sina slovenske matere: “Ali te srce ne boli radi tvoj'e izdajice?” “Ali si čital o posledici izdajalstva Judeža' Iskarjota? ■'“Ali si čital o Efijaltu pri Thermopdlab iu “'Sparta staro metalo bilo . ...” in “Ali res misliš, da bodeš postal lastnik rudnikov v tokajšni okolici radi tvojega izdajalskega m hinavskega postopanja proti delavcem? “Ali te ni isram pogledati poštenemu delavcu o oči?” Odgovoril boš“‘NE” Ali veruj nam, prišel bo «as, ko se boš kesal za to izdajalsko delo. Ti si nameraval uničiti delavsko organizacijo, ali — motil si se. - Sivi lasjie bodejo pokrili tvojo glavo, prišla bo smrt in te položila v črni grob ; spremenil se boš v prah in pepel, ia solnčni žarki bodo še vedno padali na zemeljsko oblo in delavstvo se bode še vedno organizirovalo. Ko bodeš ti že stotine in stotine let v grobu trohinil sramoval se te bo delavski rod in s zandičevanjiem kazal na grob, v katerem leže ostanki delavskega efijalta. Ko so pripeljali 'zvezana član,a delavske organizacije pred sodišče, ju je sodnik Princ obsodil na kazen. $190.00 Eveleth Rudarska Unija S' 'to obsodbo ni bila zadovoljna in je zahtevala, da se obravnava ponovi pred porotnim okrožnem, sodiščem v Duluth Minn Sodnik ju je Stavil pod varščino $425.00, katero svoto je unija v roke odnifca in eodnijske pisarke kot varščino položila. 'Mimogrede naj omenimo, da so sodnijlski uradniki v tokajš-nem mestu nekako orodje Steel Trusta, iln ker so mislili, da se bo Eveleth Rudarska unija preselila iz tega sveta in bo potem ta svota ostala v njihovi blagajni (kar so se pa grozno zmotili), če se potlači nova obravnava, pri kateri ‘bi toženca gotovo prišla prosta. Nekega dtne odpravili so se uradniki lokalne unije k sodniku Princu, da zahtevajo povrnitev poroštva ta jim pa odgovori, da ne povrne niti centa. V resnici lepo bi bilo obdržati v svoji blagajni težko prisluženi delavski penez, ali zdi se nam, da č. g. sodniku se ne bo posrečilo, če je le kaka pravica za nas delavce pod Ameriškem podnebjem. Dne 26. januarja se je vršilo zborovanje Eveleth Rudarske Zveže, na katerem so udje enoglasno odobrili in sklenili, da se mora postavno postopati proti zgoraj imenovanemu sodniku iu sodnijiski pisarki S. Murphy. Odobrena je bila sledeča RESOLUCIJA Pojasnieno je bilo pri zadnjem zborovanju in redni seji Eveleth Rudarske Zveze št. 47 Western Federation of Miners, da se je iz blagajne gori imenovane Zveze vplačal Sadie Murphy in Vivianu Primce znesek $425.00 (štiristo pet in dvajset dolarjev) kot varščina do ponovitve obravnave, da se je Sadie Murphy in Yivina Princ opomnilo in zahtevalo od njih povrnitev te svote, ki je last in premoženje omenjene unije, da dista nista hotela vrniti vročeni jima denar da, je pri tej organizaciji veliko število članov in da ni mogoče, da bi vsi ti člani prišli pred sodnijo in zahtevali prav- nim potom1 od' od unije gori omenjenima vročeni denar, zatorej je sklenjeno, da se vloži toižba proti imenovani Sadie Murphy in .sodniku Vivianu Prince v korist in blagor te organizacije in da se jeden izmed udov pooblasti za vložitev tožbe proti gori imenovanima osebama; nadalje bodi pojasneno in sklenjeno, da je John Movern, član gori- imenovane organizacije pooblaščen za vložitev tožbe, katera se mora vršiti kar najprej mogoče v enajstem sodnem okirožju v okraju St. Louis, deželi Minnesoti, ali bodisi v kateri koli drugi sodnji, ki bode morebiti priporo- Razgled po svetu. Proslavljene obletnice smrti G. Bruno. Iz Rima se poroča, da se je v nedeljo popol'udne predi spomenikom Giordana Bruno v Čampo dei Fiori med vojaštvom in anti — klerikalci vnel hud boj. Letna anti — klerikalna de-monstracija v spomin smrti Giordana Bruno se ne bi smela vršiti. Tako je ukazal policijski šef v Rimu, vendar ipa za njegov ukaz ¡se niso 'zmenili. Skvadlroni konjeništva so poseli vse mostove vodeče proti Vatikanu kakor tudi okolico francoskega vladne-za zastopnika. 'Shod se je začel ob 3 uri popoldne na Čampo dei Fiori, proti kateremu sredotoeju so korakale republikanske, soci-jalistične in .anarhistične organizacije s rudečimi in črnimi prapori. Najprej so okinčali G. Brunov spomenik s cvetlicami in rudečimi zastavami in potem so se pričeli navdušujoči govori. Vse bi bilo lepo izpalo, ko ne bi neki duhoven, ki je živel v hiši blizu zbirališča množice razkačil s svojo predrznostjo in vrgel med' demonstrante letake na katerih je bil pisan odstavek povzet iz Bruno ve knjige: “Naj slabši elementi rimskega prebivalstva ■so se zbirali v Čampo dei Fiori.” To je anti — klerikalce razkačilo in udrli so proti hiši, v kate-aej je živel ta predrzni duhoven. Seveda policija in vojaštvo je takoj vmes poseglo in prišlo je do pretepov, katere je seveda povzročil duhoven * s onimi letaki. Proti večeru se je stvar pomirila. Vodjo d enmOnstSraei j e so zaprli in čakajo obravnave. Ta dogodek bo najbrž vplival na preprečen j e romanja ob času dijamantnega jubileja. N Armenska vojska? Iz Armenije se poroča, da je \se turško rezervno vojaštvo v provincijali Van, Muš in par drugih v Mali Aziji poklicamo pod zastavo in da so napoto proti meji. Liga vseh turških revolueijon-amih strank, je povečala revolucionarno' agitacijo. Prošnje in proklamacije1 so se razposlale medi ljudstvo, da protestira proti krvoločnim načrtom ¡Sultana. Liga propoveduje, da ta vojna bo imela slabe posledice in to radi tega, ker pomanjkanje živil že sedaj počutijo po celi Mali Aziji. Ruska vlada je odredila^ da se vsi konji po Kavkau, sposobni za vojaško rabo registrirajo. Zdravniška moč v Tifliisu se je že ponudila vladi za slučaj vojne. 81etni suženj zgubi roko. Ada Orane, osem letna deklica, vpo'sljema v Massachusetts tkalnici v Lindale, Ga., se je spod- čana od odvetnika, ki bode postopal proti nepravičnem dejanju imenovanega sodnika, in sodnijs-ke pisarke v korist ulnije in vsih klanov spadajočih k imenovani organizaciji in ki bode tožil ‘za povrnitev v roke imenovanima osebama vplačane svote. Isti John Movern je pooblaščen uporabljati vsa sredstva, ki bodejo mogoče potrebna za pridobitev i-menovauega, denarja in ki »bodejo v korist in blagor unijie in vseh udov spadajočih k imenovani u-niji. (Pečat) Eveleth Rudarska Zve'za št. 47 W. F. of M. Eveleth, Minn. Odbor: — Jo,s. Marinček, 1. r. Frank Hitti, 1. r. RUDEČE ZNAMKE, 35c. taknila in pala ob stroj, kateri ji je obtogal desno roko. Ali je treba to komentara? Premogarski štrajk. Ker niso delavci v premogoko-pih Crerar-Clinch družbe v Du-quoina, 111., ,s sedežem v Chicagi zaradi od družbe povišanih «en v blagi, hoteli svoje potrebščine odjem,ati v družbinih! prodajalnah m so jih hotele družbe pri skupni seji delavcev in lastnikov rudnikov v to prisiliti, je 400 delavcev zastiraj kalo. Do sedaj še niso prišli do nobenega zaključka glede poravnave sta ike. Rova “Equitable” in “Davis” sta prenehala s delom. Med štrajkuijočimi je nekaj Slovencev in Hrvatov. Tu imamo zopet lep dokaz, kako na,s delodajalci odirajo in po-sužnujejo. Velike povodnji. Allegfbeni River je prestopil svojo strugo. Visokost vode je naratetla do 06 cev. Poplav je spodjela podlago dveh hiš na 23 in 24 Penn ulici, kateri ste se zrušili. Ena oseba je poškodovana in ostalih 15 je se pa še začasno umaknilo nesreči. —■ Mnngo Junction je ¡popolnoma poplavljen 200 ljudi'je v naglici zapustilo malo mestece ko je voda rušila iz predora, ki ga je napravila v 30 čevljev visokem nasipu. Ta nasip je napravila Camegiie Steel Co. za protekcijo nizke zemlje pred poplavitvijo reke. 52' koč je poplavljenih in zapuščenih. — E. Liverpool, D. 19. feb. Pumping station jie šest čevljev pold vodo in stotine družin v nižjih pokrajinah tega mesta, Well-svilla in Smiths Ferry, Pa. je začasno brez doma radi povodni v Ohio dolini. Miljon vojakov, da iztira Evropejke iz svete dežele. San Francisco 19. feb. Pri zborovanju Y. M. C. A. je Rev. Ng. Povn, Chew„, urednik “Kitajskega Sveta” povedal poslušalcem, dai se Kitajska mobilizira za iztrebljenje Evropejcev iz Kitajskih posestev. Zato ima že 700,000 vežbanih vojakov, potrebuje pa en miljon mož stalne vojske predho prične z delom. “Kitajska je Zdr Državam prijazna in ji ne bo nikakih nepri-lik delala, pač pa bo izgnala vse diruge narodnosti in poglavitna smer je naprejena proti Rusom.” “Kitajsko”, je rekel govornik. “bode1 največji narod na sveto in vse se mu bo uklanjalo.” Št. 5. “Radnička Straža” glasilo hrvatških sodrugov v Ameriki, je izšla. Sodrugom rojakom in Hrvatom1 jo priporočamo. Naslov: Radnička Straža 572 Blue Island Ave., Chicago. Stane na leto samo $1.00. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.00 ..............■ 500 kron, za S 204.00 .............. 1000 kron, za $1017.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio RUDEČE ZNAMKE, 35c. Živi zakopani. Iz iSbamokin, Pa. ise poroča, da so se vsi priemogarji izvzemši jed-nega srečno rešili iz živega groba. V pondeljek vdrla se je gornja plast rova Midvalley in je zakopala 28 premo garjev in dečkov. Samo jeden je ubit, drugi so se po 24 urnem napornem delu rešili čili in zdravi. Obhod brezposelnih. ■Socijalisti v Chicagi so se resno odločili, da pokažejo mestnemu zastopu, da je približno 200, GOO — 250,000 brezposelnih delavcev v Chicagi. V to svrho nameravajo uprizoriti jeden največjih obhodov, ki se je še kedaj pomikal po chi-caških ulicah. Dan za obhod še ni določen. To bo imel zopet naš dični kozaški admiral Shippy opravka. Svojo uniformo in zvezdo si že snaži in knipelj si je pripel ob bok -— pa bojimo se ga ne — če bo odbor odločil, da korakamo, bomo korakali pa makari se Shippy na glavo postavi. Veliko snega. St. Joseph, Mo. Sneženi vihar razsaja po vsej okolici in ves promet je ustavljen. Tudi v Chicagi imamo dovolj, da preveč snega, kateri ovira promet. 1200 zopet vposlenih. So. Chicago, 111. Tukajšne tvornice Illinois Steel Co. so vposlile ta teden zopet 1200 delavcev. To je velika odpomoč preteče bede v So. Chicago. Najboljša plača. Odi skupne svote $14,750.000, katero bo izplačala Standard Oil Co. delničarjem dne 14. marca dobi J. D. Rockefeller $3.750,000, toraj dolbi isti vsak mesec čez en miljon dolarjev plače. Delavec, koliko mesecev moraš ti težko delati predno dobiš en miljon centov za tvoje delo?! Veselica s plesom. “Hrvatsko Radničko Proso jet-no i Političko Društvo v Chicago’ priredi v soboto,- 29. t. m. ob 8. uri večer v prostorih “Narodne Dvorane” nai oglu Centre ulice in 18. ceste Zabavo s plesom. Ves čistidoibiček se obrne za ođfcomoč brezposelnim. Vstopnina je prosta. Slovenci vdeležite se te zabave. Haywood — govornik. Od vseh istrani prihaja kile: “Haywooda hočemo, da govori.” — In Haywood govori. Sedaj predava v državi Massachusetts. Pred! spomladanskimi volitvami pride v Chicago. SOMIŠLJENIKI — V CHICAGI, POZOR! Slovenski socialistični klub “Svoboda” ima svojo redno mesečno sejo dne 23. februarja ob tretji uri popoludne vprostorih Ed. Pauch, 663 Blue Island ave. Vpisovanje novih članov, volitev odbora in druge važne, točke k,, ra dnevnem redu.. Vsak roVfck dobro d osel! A. H. Ski! o> j, tajnik. Veseli par. Včeraj popoldne poročil se jo g. Martin Nemanijč, gostilničar v Chicagi s gospodično Lollie Lesar;, tudi iz Chieage. Gospodična Amalija Mesick in naš stavec siodr. Victor Skubic sta bila 'zja tovariša. Nova zakonca sta bila dobre volje in zabavali smo se izvrstno. (Srečno živela mnogo leta! RUDEČE ZNAMKE, 35c. RUDEČE ZNAMKE, 35c. RUDEČE ZNAMKE, 35c. “Šiba božja.” SLIKA IZ ŽIVLJENJA SOCIJALISTA Spisal X. Nadaljevanje. II. "Zakaj mi vendar delaš tolike skrbi?” vpraša ga Lucija na pol očitajoče, na pol bojazlivo. Slad pa ji odgovori osorno: "Pride še vse hujše na me, ker sem socijalist!” Nato se vsede na stolen si potisne širokokrajni klobuk, ki ga je prinesel še iz Kranjskega, še globje na čelo, podpre si neobrito brado s levico in ®re globoko zamišljeno pred se........... "Oh, moj bog!” vzdihne Lucija. "Kaj se je vendar zgodilo? Ne muči me več s tvojim strašnim molkom — govori! — Zaupaj mi vendar v tem opasnem položaju — ali ne vidiš, da umiram strahu? Ali ti nisem bila ves čas tvoja zvesta soproga- in vsikdar sočutno trpela s teboj!? Govori tedaj......... "Nič, — nič, Lucija! Pusti me — samo slabe volje sem — saj vidiš — ne cznemirjaj se večerjo mi prinesi 'in spat pojdeva — jutri bo vse dobro — slišiš?!” In Lucija je začela zopet britko jokati. "Lucija, tiho bodi in ne joči mi!” jo tolaži Slad, hoteč ji odvaliti težek kamen iz njenega srca. "Glej otroci spe, zbudila jih bos!” Ali me ne slišiš? Ne plaši jih! — Vse ti zaupam! Saj te ljubim kot oni dan, ko sva se združila v ljubezni — da še veliko bolj te ljubim radi malih, katere sva zredila — samo ne jokaj mi, ker vsak tvoj vzdih mi je ojstro bodalo, ki sune vsakokrat s tvojim vzdihom moje občutljivo srce. Obupal bi gotovo, ko bi ne mislil na boljši izid, ko bi ne plaval visoko gori v polnonadnih mislih ... o, ko bi ne verjel še v nekaj druzega, v konec vse bede in konec vsega zla . ...” "Zatorej prični, prični in povej mi vse hitro ker negotovost tvoje skrivnosti mi jie-hujša od smrti!” je silila Lucija v Slada, poleg katerega je sedela in gledala najpozorneje v njegovo skrbi polno lice. "Lucija, moja draga soproga, ti veš, da jie namen mojega življenja tvoja in najinih otrok sreča. Ko sem te spoznal — si bila navadna sirota — trpinka in ker sem te ljubil, sem te snubil s trdim namenom, da ti ustanovim lepšo, boljšo in ugodnejšo bodočnost. Svojeeasno sem bil samo navaden delavec v naši tovarni. Ko sem se združil s teboj hlepel sem po višji in uglednejši stopni, po boljši in večji plači in to mi je bila najsvetejša naloga; pohajal sem v šolo ob večerih, ker po dnevi nisem, imel časa in napravil sem izpit za kurjača. Plačo sem dobil povišano — lažje sem dihal — svobodneje, zadovoljneje gle- dal v bodočnost. Slabo se nama v tem času baš ni godilo. Tudi pozneje, ko je najina družina na-rastla za šest glav se nisva mogla pritoževati, da trpiva pomanjkanje. Sicer skromno, vendar dostojno smo 'živeli ves čas . . . . Ti ši dobro in varčno gospodinjila in jaz sem pa tudi storil svojo dolžnost........” "France, ti si storil vse in jaz sem te samo malo podpirala” mu ugovarja Lucija. "Ne ponižuj1 se s svojimi zaslugami tako nizko”, pristavi k temu Sladi in nadaljuje: "Ce ni se prej nikoli uresničil naš slovenski pregovor — Žena podpira tri hišne ogle in mož samo enega — se je pri nas. Če bi bila ti lena, zapravljiva in nespretna v gospodinjstvu, 'bilo bi vse moje delo brez vspehia — bil bi revež jaz, bili bi siromaki mi vsi. Vidiš tako je draga! — In glej, reveži siromaki morda vendar-le skoro postanemo — morda smo že in zakaj — samo radi mene ...” "France ali noriš? Ne govori mi . . . .! —■ radi tebe siromaki? Kaj ti je vendar?” Lucija molči in poslušaj! Ni oolgo tega kar ti sem pravil, da je "sv. Benedikta” tovarna za podobe (tako so jo s pristranskim imenom imenovali) bankerot napravila in da je naša tvrdka s tem zgubila svojega največjega, zavratnega savražnika in najne-vernejšo konkurentinjo. Naša tovarna, kateri je načeloval praktičen katoličan, če ne duhovnik v civilni obleki, si je pridobila s svojo solidnostjo še večji ugled, kot ga je imela prej1 —- naročniki in odjemalci izdelkov propadle tovarne so se obrnili na našo in tako podvojili dohodke gospodarju naše tovarne. Samo ob sebi je toraj umevno, da so se vse podobe, katere izdeluje vsled ban-kerota konkurenčne firme le naša tovarna, zdiatno podražile, ter da je ravno radi tega naša izfcupčija. ki jo spravlja sedaj n žep naš gospodar za, več stotisočakov mastne jša ..... Ker pa je stvar taka, kakor sem zgoraj omenil, smo smelo pričakovali, da bo naš delodajalec svoj mastni dobiček vsaj nekoliko z nami delil, saj mi, vendar edino mi pomagamo njemu do bogastva — Upali smo, da nam sam radovoljno poviša plačo, kar bi se pri njegovim bogastvu prav malo ali celo nič poznalo ... No pa zmotili smo se kruto! Mesto po-bolška smo dobili za isto plačo toliko več -dela, kajti naša tovarna je odpravljala in izvažala svoje izdelke toliko hitreje in v večji meri kot poprej' ... in mi delavci -smo bili samo še bolj vpreženi. "Zdelo se mi je,” je dejala na to Lucijia, da v zadnjem'času prihajaš domov res nekoliko bolj zdelan kakor po navadi, toda mislila sem, da si slučajno malo bolan Zakaj mi pa tega nisi prej povedal?” "Ah!, čemu bi ti pravil?! Pomagati bi mu itak ne mogla!” “Res je to. Ali vendar . . ‘‘Nič, draga Lucija, samo žalostila bi se! Zaradi tega pa ti nisem povedal ničesar. — Nam delavcem je pa konečno presedalo tako početje tovarnarja in sklenili smo, da si odpomoremo sami.” III. "Stavka? . . . Moj bog, France . . . .” "Ne plaši se! Stavka je dandanes še vedno opasno sredstvo v Ameriki, posebno tn v Canadi; skušali smo najprej z lepa; delavci smo se dogovorili, da pošljemo deputacijo k šefu s prošnjo, da naj upošteva pri svoji sreči tudi nas delavce. Je-li kdo, da ‘bi mogel oporekati, da ni bila naša 'želja po človeškim pravu tudi pravična?! Toda naš šef, draga Lucija je druizega mnenja. ¡Včeraj smo se delavci do dobrega zmenili, da naj bi šla danes opoludne med počitkom deputacija k tovarnarju in mu vročila prošnjo. V to deputacijo so bili zvoljeni • sosed Klobučar, Juriš, Maley, Messier in jaz.” "Ali ti tudi?” "Seveda, jae tudi —-vsi starejši in uglednejši delavci! Da, delavci, ki znajo kaj 'ziniti! Ko smo bili dane-s med 12 in 1 uro prošti smo šli gori omenjeni k tovarnarju. Strežar nas najprej ni hotel pustite noter niti nas naznaniti- tovarnarju in še le, ko smo mm zagotovili, da smo prišli za prid tovarnarja samega, se je leno in počasi z mamr-danim obrazom vendar zgubil za pisarniškimi vrati . . . Tovar- nar nas po stražarju pred se pokliče. Stopivši v njegov komp-to-ar ki pa je po svoji bogati o-pravi in raizkošju zgledial bolj podoben spalnici koketne gledališke boginje, nas gospod tovarnar že od daleč nagovori: "Kaj zlod-ja vas nosi ob ti uri semkaj? Cernu me motite?” — Šef je ležal -zavit v svilnat ispalni površnik — stegnjen na boržunastem naslom-jolu in menda baš dremal . . . Na vsak način motili smo ga. . — Pokorno smo toraj pristopili k njemu in se mu prifclomili skoro do tal, potem pa sem govoril jaz v imenu vseh. Najprvo sem nas — deputacijo opravičil radi prihoda ob ti uri, češ, da ga -drugače ne bi morebiti dobili doma. Ko sem to opravil sem miu izrazil pohlevno željo vsih tovarniških delavcev: da nam z ozirom na sedanje ugodne razmere poviša plačo, ali pa da nam pusti vsaj dve uri na dan od delavnega časa. — Vidiš toraj draga Lucija, da so bile naše prošnje vse skozi opravičene. V nobeni tovarni v celem predmestju in na deželi ne delajo iza tako plačo kot je mi dobivamo -za celih dvanajst ur na dan. — In glej to je bilo našemu šefu odveč! . . . (Dalje -prih.) Naši zastopniki za spodaj imenovana mesta in okolico Cenjeni rojaki se smejo z zaupanjem obrniti na spodaj imenovane zastopnike z naročbo na list V krajih, kjer še nimamo zastopnike, pa prosimo, da se zanesljive osebe, ki bi bile pri volji zastopstvo proti primerni proviziji prevzeti, zglasijo' pri upravništvu "Glas Svobode”, 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. Za Huntington, Ark.: Frank Žitnik; Za San Francisco, Cal.: J. Erbus; Za Aspen, Colo.: Fr. Peček; Za Crested Butte, Colo.: Marko Sodja; Za Denver, Colo.: Jos. Debevc; Za Pueblo, Colo.: M. Koehevar; Za Fleming, Kas.: M. Stefanič; Za Froetenac, Kans.: J. Kollar; Za Tale, Kans.: Anton Rupar; Za Calumet, Mich.: Leo Junko; Za Chisholm, Minn.: Jos. Lani; Za Eveleth, Minn.: Peter Mayierle Za Brooklyn, N. Y.: J. Ivanšek; Za New York, N. Y. Jos. Mentouy Za Cleveland, O.,: Rudolf Perdan in Ang. Kužnik. Za Collinwoo-di, O.: J. Kunčič; Za Lorain, O.: Fr. Veva-r; Za Claridge, Pa.: J. Batitch; Za Comemaugh, Pa.: Jos. Bricelj; Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj; Za Hermine, Pa.: Val. Urbas; Za Morgan, Pa.: J. Lesjak; Za Pittsburg, Pa.: A. Skerbec; Za Willock, Pa.: Fr. Šeme; Za Murray, Utah.: M. Žugelj; Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc Za Kenosha, Wise.: M. Kirar; Za Rock Springs, Wyo.: L. Demšar. Kako pride Vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Torku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. , 215 Pearl St. New York. Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni Victor Volk & Co. izkušen krojač 838 IstSt., La Salle, 111. TEL, 645 R I Valentin Potisek ----- GOSTILNIČAR -- 1235—IstSt., La Salle, 111. Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111 Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH TOM. KYTLICA UNIJSKI TESARSKI MOJSTER 1294 Trumbull Ave,, Chicago. Sprejemavsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila. TELEFON OALUMET '678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijace, so-dovico in mineralno vodo. 5IG W. 19, St, Tel, Canal 9296 NAZDARM! --- =SALOON= Kosićek Brata 590 S. Centre Ave. Cliieago. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 to V * WISCONSIN PHONE 4 f, S LO° ^LOO/v $El_ % * % ¡£ Dvorana za društvene seje £ * in veselice. Popotniki do- * u» bro došli. Postrežba s sta- t* j, novanjem in hrano. to 1* J 24|Union Street. Z KENOSHA, WISC. * 1». J? MATIJA KIPAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in feveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. »**«* Peči inringerji (wringers) se hitro in dobi o popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. MATIJA EfiKLAVEC, Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po-zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO ITALIJA EGIPT IN ADRIJA Postanek v Madeiri. Idealna zimska vožnja v gorke kraje Vam preskrbi stkra izkušena CIINARD LINE Ustanovljena 1. 1840 - 68 letni uspeh. Velikanski NOVI parnik s dvemo Vijakoma C A R O N I A 676 čevljev dolg odplaje iz NEW YORKA v torek, 18. febrnaija. v Madeiro, Gibraltar. Gonovo, Na-pelj in Alexandrijo. Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo: ‘CARPATHIA’ 9 april in 28 maja “SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA” 26 mar. in 14 maja “ULTONIA” 16. aprila in 4. junija Za natančneje poizvedbe obrnite se na mm STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. Chicago. JOSIP ZALOKAR priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno \ GOSTILNO na 899 Edison Rd. N. E. kjer toči vedno r veže pivo in likerje. Unijske smodke in prost prigrizek. Nadalje priporoča •voja fina vina, domačega izdelka in sioer: rudeče galon 50c, belo galon 60c, rumeno galon 55c Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošlem ta vina na vse kraje Amerike. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči Jos. Zalokar, gostilničar, 899 EDISON ROAD, N. E., CLEVELAND, OHIO Trgovina z železnino, pečini, preprogami in z v- sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri Y. Kobzina-tu 580-582 Blue Island-Avenue , ” " % ) CHICAGO, ILL. Razredni boj in časopisje. Nove gospodarske razmere rode novo človeštvo. Kapitalistični obrat družbe ni samo .zgodovina strojev, kateri so moderne tovarne združile v skupen organiziran sistem, ni samo novo prometno sredstvo, katero vse zapreke in ovire v&itL dežela in ljudšfcev spravi na jeden velikanski delavski, svetovni trg, ni zgodovina neizprosnega boja med delavstvom in kapitalom, velike konkurence med tovarno in rokodelcem, boja med mestom in deželo, industrijskega kapitala in velikih, lastnikov rudnikov in premogokopov, zgodovina kapitala je db jednem popolen pr obrat človeške zavednosti, revolucija v mišlenju čustvu in dejanju večine človečanstva. Časi so minili, ko so se naši pra dedi, omejeni v ožjem krogu svojega okraja, privezani še v večno jednakost od pamti veka, držali svojih navad pri delu, ne vede kaj se po širnem svetu godi in ko so živeli še samo zase; oni časi so minili, ko jim je še veljalo nespremenljivo to, kar so njih o-četje delali, oni časi so zginili, ko je svet mislil, da vse kar je novo in ptuje prinese le pregreho in hnidodeljstvo. Dandanes se ljudstvo trumoma zbira v mestih trgih, vaseh in industrijskih krajih in s vsakim dnem pridejo med ljudstvo ptuje novosti. Danes gredo ljudje v ptuje kraje učiti se razmer in navad ptujih dežela; danes so oni predsodki zastareli in vsakdo se žuri ustvarjati si nov svetoven položaj, novo pravico in navade in s silnimi treskajočimi kladivi kuje novo drž-bo. S tem velikim preobratom je tudi zgodovina časopisja velikokrat zapletena. Še le po razvitku modernih moči produkcije, dela in prometne zveze postalo je časopisje mogoče. Bralec, držeč sedaj časopis v rokah, se še komaj zaveda in mogoče še sanja ne, da je bilo prvo neobhodno potreba razvitek tehnike v tiskarstvu, pridelovanje papirja, razvoj železnic in parobrodarstva, poštne naprave, iznajdbe brzojava in telefona predno se je zamogel časopis tiskati v taki'hitrosti in točnosti, da čitale« par ur kasneje zve vse dogodke, ki so se pripetili na zemeljski obli. Tudi to čudodelno časopisje katerega se danes tiska v miljone in miljone iztisih, je delo kapitalistične tehnike. Razvoj moderne produkcije iz kapitala ustvaril je današnje časopisje in iz tega časopisja pognala pa jte človeška zavest in izum velike človeške potrebe, časopisje ni le samo pridelek tega preobrata ampak je ob enem mogočen. faktor, kateri je napravil popolno preosnovo človečanstva z drugo besedo isto je stvarnik in odtrešnik današnjega človeštva. Kdor . ne čita časopisov je korenit potomec1 naših . pradedov, ki se niso brigali za nič drugega, kakor samega seibe, svoje družine in svojih ožjih. .Svetovne stvari so jim bile tuje in odurne. Nove iznajdbe jih niso zanimale, ker jih niso vedeli porabljati, duh jim je bil meglen ker ga niso brusili in pilili. Obratno je pa s kralcem časopisov. Iz teh zajema svetovne dogodke, čita podučljive članke in steni brusi svojo misel; vidi kaj se godi po svetu in se na ta način ovije s časopisjem vsih kulturnih narodov v jedno skupino. Časnikarji so moderni in veliki učitelji današnjega ljudstva. U-čitelj govori 50 poslušalcem, župnik .stoterim, javni govornik par tisočem, časnikar pa dan na dan stotisočem in včasih še več. Niti jednega poklica na svetu ni bolj važnega, v tako ozki zvezi s človeško 'zgodovino in modernim preobratom kot j.e časnikarstvo; in priznano je, da nobena pretekla družba ni poznala faktorja za razvoj človeške družbe, ki se bi dal vsaj deloma primerjati s današnjim časopisjem. Pred okoli 60 leti pohvalil je Karl Marks .zadružno objavo, v kateri je bilo objavljeno kaj zna in premore človeški razum, kojega je razvil kapital. “Časopisje je in dela več jte čudeže kakor pa zidanje egiptovskih piramid, rimskih vodovodov in gostskih cerkva, isto dela večje čudeže kot ljudsko preseljevanje ali pa križarske vojne.” “Ono, časopisje je gotovo vs-tvarilo vse kaj druzega in veliko večje čudeže ljudške zavednosti in i.zobrazhe, kot pa rimske pisalne šole in samostanske šole srednjega veka. Razvoju časopisja se imamo zahvaliti za današnjo stopno svetovne izobrazbe.” • tStroj kupici bogastva posameznim izkoriščevalcem in postaja vedno nevarnejši tekmec delavcu. Stroj v takih rokah izkorišča delavske moči in polni blagajne nikoli sitim podjetnikom in delavsko ljudstvo je vedno bolj občutilo pritisk hlapčevanja in izkoriščanja. Tako je postalo tudi časopisje v rokah kapitala nesramna in umazana 'kupčija in orodje nikdar sitega izsesavanja, časopisje ne služi samo posameznikom za polnitev njihove blagajne, ne temveč vladajoči razred vzel ga jev zakup da ž njim zaspano ljuds tvo zaziblje v senj in ga poneumili, da se pred ljudstvom skrije in kaže v lepi prikupljivi barvi, da tem lažje ljudstvo na nepošten, .zvit iu izkoriščevalni način v svojih krempljih drži. Časopisje v rokah in najemu vladajočega razreda je bič, s katerim vladajoči to je kapitalistični razred kroti delavski razred. Kapital je ustvaril današnje časopisje in si ga izbral za nizkotno orodje in orožje vladajočega razreda. Delavstvo tvori med vsim razvitim ljudstvom velikansko večino, a vse jedno vlada par tisoč kapitalistov države in dežele, mesta in občine, da si ravno plačujmo mi davek, 'ki se steka v kovčege 'bogatinov. Tu živimo v bogati državi in v tej državi stradajo miljoni sirot in brezposelnih in starega, hromega berača, katerega je kapitalistični stroj za delo nezmožnega storil preganja birič, zakon in glad. In kako je vendar to mogoče? Kako more mala peščica ljudi vladati toliko večino ljudstva? Samo zato, ker velika večina vrjame lažem in obrekovanju, ki jih čita v meščanskem, kapitalističnem časopisju, samo zato, ker se velika večina noče pridružiti delavskemu stanu v boju za svobodo ; samo zato, ker ta orgromna večina nima razuma ker je nje duh meglen iu ker so nje možgani zastrupljeni s lažnjivim, prepričevalnim čtivom v .predalih kapitalističnega časopisja. Nevednost ljudske mase obdržati na najvišji st-opni in stališču prokletstva “nepotrebnosti,” katera je temelj kapitala je glavno načelo meščanskega časopisja in naj se potem imenuje republikansko, demokratsko, versko ali pa breznačelno. Kapitalisti in klerikalci gotovo zastonj ne polnijo vreče svojim časnikarjem. Njih početje in pritiskanje delavstva na najnižji stopinji izobražbie jim 'zagotavlja velike dobičke in dohodke. La Salle je pri priliki rekel: To so moderni hlapci peres in črnila, vojna časnikarjev, katera ustvarja javno mnenje in katero je vsekalo večje ranč ljudjstvu kakor vse vojaštvo na svetu, kajti prvi delajo na ponieumnenje ljudstva, nasprotno drugi prinašajo kri in moritev. Buržoazija pa ni samo orožja brusila, katero ji bode smrtne rana zadalo, ona je ustvarila tudi moža — modernega delavca, proletarca, ki bo rabil ono orožje. — Časopisje, katero je bilo do sedaj le orodje kapitala za izkoriščanje delavstva postaja silno o-rožje delavstva v boju proti kapitalu. Tako orožje postane smrtonosno še le v rokah razreda, pogneboikopa kapitala, v rokah smrtnega sovražnika — delavca. Kapitalističen časopis je trgovsko podjetje založnika naobratno delavsko časopisje je ustanovljeno po delavcih in delavskih organizacijah. Kapitalistični listi hočejo obrdžati delavstvo v okovih za svojo korist, naobratno delavsko časopisje ne pozna druge naloge kot probnjo delavca za boj proti kapitalu. Kapitalistični listi so orodje kapitala in žele ob-rdržati ptujo vlado nad večino delavstva, med tem ko so delavski listi glasilo proletarskega razrednega boja. “Vse velikanske iznajdbe novega časa, katere danes polnijo blagajne gospo-dujočega razreda naj uživa vse ljudstvo”, to je naše geslo, to je naš — delavski boj. Na polju časopisja naj se prične s združenjem delavstva. Moderno časopisje, otrok kapitala je postalo stvarnik proletarijata in zato je boj delavskega časopisja proti meščanskemu del 'boja med kapitalom in proletarijatom. Vojno, one vrste peljati n-i posebno lahko in časopis, kateri se vkv ar j a s izobrazbo ljudstva se ne more postavljati v isti razred, katerega namen je poneumimo vanj e ljudstva ® smotrom izkoriščanja. Pravo časopisje,’ katero ima namen izobraziti in poučevati delavstvo ne zadovolji potrebi trez-nomislečega s priobčevanjem brez pomembnih insenzacijonalnih pripovedk, pač pa s dobrim članki, zgodovinskimi podatki in povest/ mi. Delavsko časopisje, vklub temu, da ima tolike ovire zre bodočnosti s zaupom v obraz. Kakor hitro delavstvo spozna veliko nalogo časnikarstva potem ima delavsko časopisje večino za seboj ; v boju za razširjenje delavskega časopisja bodemo premagali našega najnevarnejšega nasprotnika . . . Zbudili bodemo miljone, ki se danes še ne zavedajo ali pa so še pod vplivom meščanskega časopisja in stopili bodo kakor pogumni bojevniki v naše vrste in se bojevali za delavca in njegove pravice. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP I otniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. I rank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. J&nkoviclij agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. I avl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. Slovenci pozori Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove JI*“ =- ^mo== najnovejši modi in nizki ceni. ^ JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, lil. © © e M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK - 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoiudne in od 4.—5. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Ali naj pijemo vodo? Zdravniške oblasti so znašle, da je veliko bolezni zaslediti radi vživanja nečiste vode in da je nečista voda mnogokrat povzročila epidemične bolezni. Mi smo “narod skrajnosti” in ni čuda da je nekdo predlagal, da prenehamo rabiti vodo za pijačo, vendar pa ni predlagal, kaj naj mesto iste vživamo. Oprezni ljudje kuhajo vodo predno jo pijejo, vendar v mnogih' slučajih je tako postopanje nemogoče, zatorej je pa potrebno da vsaki zlaga funkcije svojega telesa in tako dolgo doklier so iste narave je človek čil in zdrav. V sluičajeu, da o-pažiš, potem ko piješ vodo kake težave, kakor na primer zgubo teka, kolcanje, kruljenje po čevah, rabi takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo ho takoj odstranilo vse zapreke zdravega prebavljanja in bo storilo vse organe v telesu harmonično delujoče. Istto napravi prebavo in kuhanje jedil perfektno, kri čisto im zdravo in telo živahno. Na to zdravilo se smete zanašati, v vsakem slučaju zgube apetita in moči. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner — 616— 622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Rojakom priporočava svoj lepo urejeni—- ‘hk? Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. E. BLATNIK ) 4 .. A. PRESELNIK \ Ustnika 230 S. Union Ave., PUEBLO, Colorado Edward Paueh ----- gostilničar -- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. Zobozdravnik. 544 ELUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433, £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svom, mo- foče še popolnoma zdrave zobe? ’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri JI*“ NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ni. Chicago, 111. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAGER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list zn slovenski narod v Ameriki. “Glas Svobode” izhaja vsaki petek ___________- in velja-------—--- ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO: Za celo leto. za pol leta.. ....$1.50 .....75c .kron 10 kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue island ave., Chicago, III. Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. Ne vstraši se, ko burja hrastje vije Po hudi uri zopet solne e sije. — # * # Sedaj nastopi premirje . . . * * * Na konvenciji v La Salle, 111. je nekdo udrihal po Jednotinih računih, češ, da so bili površni in •pomankljivi; dtotičnega gospoda prosimo, da si ogleda svoj račun in ga popravi predno ga pošlje v javnost. # * Ali se kateri delavec poteguje za predsedniško kandidaturo ? Ali so Taft, Hughesi, Fairbanks, Cannon, Cortelyon, Bryan Hearst in par dragih sužnjev kapitala edini državljani, katerim bi pristojala čast in slava v Beli Hiši? Bog ve . . . # * # Stran od) Alaske Operatorji rovov Tanana radarskega okrožja v Alaski se trudijo na vse načine, da preplovejo Alasko si delavci. Namen: Znižanje plače. # m * Razsodba sodnika Phillips, iz Clevelanda, O. proti Amalgamated Window Glass Workers of America, v kateri izjavlja, da je ta delavska organizacija nezakonita dražba, ki je razbila tržno posebnost in prikrajšala pravico tovarnarjev pri vodstvu njihove lastne trgovine, je dosegla mejo sodnijskega despotizma. Zgleda, da čas se bliža, ko se bode velika ljudska masa dvignila v svoji ekonomični in politični moči in izjavila, da so sodnije brezpos1-tavne kombinacije ikorporiranik lopovov. # # * Najvišijia sodnija Zdr. držav je v teku zadnjih trideset dnij dosegla rekord glede postopanja napram organiziranem delavstvu. Razne razsodbe, izjavljajoče employer’s liability law (zakon glede delodajalčeve odgovornosti kot neustaven, Erdmanov razsodni izakon (arbitration law) kot neveljaven in bojkot kot nezakonito orožje, so jasen dokaz, da organizirano delavstvo naj ne pričakuje nikakoršne podpore in pravice od naj vili j e .sodnije v Ameriki. Te ‘za delavstvo velepomembne sodnijske razsodbe bi morale zbuditi slehernega delavca in privesti do spoznanja potrebe združenega političnega, delovanja. RUDEČE ZNAMKE, 35c. JAVNO VPRAŠANJE NA G. JOŽE TA ZAVERTNIK. "Članek ‘‘Orchardu in McPar landu se ne odgovarja” v "Proletarcu1” z .dne 4. februarja 1908 št. 21 nam je nerazumljiv. Kot pisca omenjenega članka Vas prosimo, da nam pojasnete :1. Zakaj nas imenujete denuncijante, Išpijone in pinkertonce, Or-charda in MdParlandai? 2. Kaj je temu povod in podlaga in kaj smo zakrivili, kar Vam je dalo povod priklopiti nam taka imena. Martin V. Konda Albin H Skubic upravnik urednik. STRAIN KA. — V nedeljo, 23. t. m. ob 3 uri popoludne ima slov. socialistični klulb "Svoboda” v Chiengi svojo redno mesečno sejo. Na dnevnem redu je volitev odbora in tajnika Socijalistične Stranke za Cook County, kakor tudi sprejem novih članov. — Seje slovenskega soc. kluba "Luč” v Clevelandu, O., se vrše v prost-orib na 5705 St. Clair Ave. Odborniki A. Kužnik, predsednik Rud1. Perdan, tajnik; J. Hočevar, zapisnikar; Fr. Čeme, organizator in Ivan Volk, knjižničar. RAZNO. —• Iz urada tajnika Socialistične Stranke ‘za Cook County prejel je tajnik slov. soc. kluba "Svoboda” v Obicagi znamke za posebni asesment. Socijalistična Stranka je sklenila, da vsak član te stranke prispeva 35c za pokri-tev stroškov narodne konvencije, ki se ima vršiti dne 10 maja t. 1. v Chicago, 111. Te znamke (rude če znamke) prodajajo se tudi ne-članom stranke in vsakdo, kateremu je občni blagor delavske stranke pri sren si lahko omeni jedno ali več teh znamk. Vstraj-•na agitacija za veliko vdeležitev pri tej konvenciji, ki bo velikega pomena ea nas delavce bo gotovo rodila lep sad. Na noge tedaj! Sezite po znamkah! Zunanjim podpiralcem) ¡jih tudi pošiljamo in nijhovo ime bode priobčeno v listu "Glas Svobode”. Znamke se dobe od: A. H. Skubic, 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. Vaš za socijalizam A. H. Skubic. V nedeljo ob 11 uri ne pozabite govornika Lewis, ki bo predaval v "Garriek” gledališču. Vstopnina brezplačna. DOPIS. Eveleth, Minn. 12. februarja 1908 Cenjeni sodragi! V imenu E-veleth Rudarske Zveze št. 47 W. F. of M. IVam pošljem dopis in resolucijo (priobčen na prvi strani, op. ur.) kateri ima zelo važen pomen posebno za tukašjnie delavce na Evelethu. Za časa zadnjega štrajka sta bila zaprta dva uda naše rudarske zveze. Obsojena sta bila in potem postavljena pod varščino kakor omenjeno na prvi strani. Zaradi sodnikovega nam neznanega postopanja ni nikoli prišlo do druge obravnave in varščina je ostala pri sodniku. Ko je bil štrajk končam se ni nikdo brigal 'za linijske razmere sosebno za to tožbo ne, ker večina članov je mislila, da so oni sodniku vloženi denar sprejeli u-radniki unije, nekateri pa so celo mislili, da so si uradniki ta denar med seboj) razdelili. Zatoraj Vas prosim, da priobčite omenjeno pojasnilo in resolucijo na prvi strani v listu "Glas Svobode”, da bodle pojasneno v-sem organiziranimi delavcem o teb razmerah in postopanju sodnika Prince. Vaš cenjeni list nam je že veliko pomagal in moramo Vam biti hvaležni. Vidimo pa tudi, da list "Glas Svobode”, je edini slovenski delavski list, ki se ne vstraši udrihati po sovražnikih organiziranega delavstva. Prosim Vas storite nam to uslugo, Za katero Vam bodemo hvaležni. Ako pa Vam ni mogoče onega natisniti na prvo stran brezplačno, smo zadovoljni pošteno Vam plačati. Vedno Vam vdani za Svobodo in pravico delavskega stana Franik Hitti Opomba uredništva. Take važne stvari, tikajoče se delavstva smo vedno pripravljeni priobčiti na najboljšemu mestu v listu. Za take dopise, pojasnila in resolucije nikoli centa ne računamo in se izadovoljimo, da nam delavstvo •zaupa. V posebnem zavitku Vam pošiljamo več iztisov "Glas Svobode”, katere, prosimo razdelite med Evelefbske delavce, ki mo- goče niso naročeni na list. Upamo, da se tožba ugodno izteče za delavce in Vam želimo vsp-eha. S soe. pozdravom! Bančni vlom. Pet maskiranih roparjev olomi-lo je v Willard Banko, v Willard Mo. S nitroglicerinom so razbili železno blagajno in jo spraznili za 10.000 dolarjev. Bližnji meščani, ki so slišali raztrelbo so prihiteli k banki in napadli roparje, kteri pa so v zmešnjavi varno pete odnesli. Ura, ki govori. Neki švicarski urar je napravil uro, ki s pomočjo majhnega fonografa naznanja čas s človeškim glasom. Na majhni pločici kavčuka so vtisnjene vibracije človeškega glasu, a ta pločica se z mehanizmom tako suče, da vsako uro naznanja pretekli čas s človeškim glasom in to tako razločno, da se besede lahko ču-jejo šest metrov in ' V. To naz-nanjanje je koristno pa tudi pri jetno. Vibracijski vtisi se lahko proizvedo od vsakega jasnega glasu in za ¡moža mora biti največje veselje, če mu ura naznanja čas z glasom' žene ali kakega otroka. Ura z ženinim glasom bi bila posebno potrebna, za one može, ki imajo navado, da se dolgo zabavajo po gostilnah in kavarnah ter pri tem po'zabijo, kolibo je ura in da jih čaka doma žena z otroki. Verska blaznost. V Parizu je zadnje čase pripovedovala 491etna gospa Leonime Assat, da jo je Kristus zapustil, zategadelj mora delati poroko, da se zopet pomiri ž njim. Preteklo sredo so zapazili sosedje, da se kadi in njenega stanovanja. Vlomili so v stanovanje ter našli gospo napol oblečeno sedeti na železniškem ognjišču, ki jie bilo žareče razbeljeno. S silo so jo potegnili z žarečega ognjišča, toda blazna ženska je zatrjevala, da ne čuti bolečin, te-muč je 'zagotavljala, da je srečna, ker jie Se spravila zopet s Kristusom. Na poti v bolnišnico se je onesvestila ter kmalu umrla. Škof in krivi guverner. — Nad-*škof v Podolju v Rusiji je bil dobil pismo, v katerem se mu naznanja, da pridejo člani anarhističnega odseka k njemu po 40.000 rabljev, katere naj pripravi ob določeni uri. Škof je naznanil to policiji, katera je odredila vse potrebne varnostne odkedbe. Potem je došlo škofu poročilo, da pride tudi guverner s pomočniki, da 'zajamejo anarhistične lopove. Pripeljal se jie res na- elegantnih saneh ter šel k škofu s svojim sprem stvom. čez čas jc prešel od njega in se lepo odpelja. Poveljnik policije je na to stopil k škofu, katerega je našel zvezanega, istota-ko tajnika in sluge. "Guverner” je pobral 56.000 rubljev denarja in dragocouostij za 12.000 rubljev. ZA KRATEK ČAS. Zadnje upanje. Bolnik: "Zaradi tolšče okoli mojega srca mi svetujete, da se ženim . . . ali vrjnmete gospod zdravnik, da prava, vroča ljubezen topi tolščo okoli srca?” Zdravnik: "Prav gotovo!” Bolnik: “Kaj pa če me dekle zaplusti?” Zdravnik: “Zmrznilo vam bode.” Bolnik: "Kaj mi bo zmrznilo? Salo ali srce?” Zdravnik; "Oboje.” Zdihovalec. Založnik, (ki je ustanovil nov časopis, svojim prijateljem) : "Oh, ko bi le toliko abonentov imeli, kolikor sotrad-nikov se je prijavilo!” Na enkrat. "Kaj, gospod Gozdar, pravite, da že trinajst let služite in da niste še nikoli počitnic imeli?1 No, in zakaj pa hočete sedaj na enkrat počitnice imeti ?! ” Sveže blago!!! GROCERIJA V zalogi imam tudi patentirana zdravila z garancijo Dra. Didricb. Rojskom po Kansasu se priporočam. M. ŠTEFANĆIĆ, bivajoč v Fleming, Kas. FR. SAKSER CO. 109 Greenwicti St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb, Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj» parobrodnih listkov po najnižji ceni. [¡Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj’ pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street ? in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. ’’ZDRAVJE” Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzaneslji= vejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj roj alci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE MO West 34. Str. NEW YORK. N. Y. Cleveland, 0., 16. feb. 1908. Skoro, da je že prišlo v pregovo^ da kidor boce kaj novoga zvedeti ta naj čita “Glas Svoobode”, kar je tudi popolnoma res. V ta namen hočem tudi jaz poslati nekaj novic od tukaj in upam, da pridejo v naš delavski list. Že ivečkrat se je čulo, da je kdo mislil vstan oviti novo društvo pa so ga drugi od tega odvrnili, rekoč: “Kaj1 pa škrata misliš, saj je društev že skoro polovico preveč!’ Tudi to je resnica, kajti marsikiedo je, nezadovoljen s obstoječimi društvi, gojil misel za novo društvo svetega tega ali o-nega. Sedaj pia imamo priliko poročati o novem do cela na drugem polju delujočem društvu. To novo društvo je “slovenski socialistični klub “Luč” Nekaj novega, kajne, dragi bralci “Glas Svobode” širom Amerike?! Čudno ime to: “Luč”, tudi meni se je izdelo čudno v začetku, ko sem zaznal to novico; hitro sem pa prišel do zaključka, da ravno to ime daje pravo smer novemu klubu. Isti naj razširja luč spoznanja med elevelanskimi Slovenci, naj prodire njegova luč spoznanja v naj-tammejši kotiček najmanjše koče, da 'bode zasijal tudi pri nas dan spoznanja, dan svitlobe. Clevelandska soc. “Luč” nam naj prinese to, kar nam druga društva dati me morejo. Ona bode delovala na socijal-nem polju in se ne bo Vtikala v druge stvari. Ta soc. klub deloval bode le v korist delavstva in Zboljšanje delavskega stana. Želim, da ibi imel srečo med nami in da bi plodonosno deloval za ono kar si je postavil v svojo nalngoin dla bi clevelandski .Slovenci z veseljem pristopili k imenovanemu klubu in razširjali “luč spoznanja” delavskim slojem v korist. Da bi se moja želja spolnila! iKakor sem zvedel je “Lučin” odbor sestavljen iz vstrajnih delujočih olsčb, ki so malo ne dobro poznane vsim zavednim Cleveland-čanom. Kdo ne pozna Prana Černe predsednika društva “Naprej” in predsednika “Sokola” v mino-lem letu? On je tudi pri “Luči” glavni faktor, namreč organizator. Prav je tako! Ne bom- ga hvalil, ker delo hvali delavca! Drugi odborniki so : Perdan Hočevar, Kužnik, Volk. Zraven teh je pa tudi več drugih delujočih '.ojakov pri tem klubu in upati je, da bodejo zastavili vse svoje moči, da bode “Luč” svetila po v-sem Clevelandu. Dobro poznani starosta tukajš-nega “ Sokola” je dobil konkurenta, pa ne kot starosta, tudi ne konkurenta v podjetju, pač pa samo v imenu. Oba ¡se namreč pišeta Alojzij Reehier. Čudno naključje, da imata oba eno in isto ime, da sta oba gostilničarja, da imata svoje gostilne na eni in isti ulici v ravno nasproti si stoječih hišah. Novi Alojzij Recher se piše številke 2 (dve), a Cleveland-čani nočejo poznati te številke kot primerne in ju imenujejo. Sokol Reeher im Recber. To zadostuje in vsakdo ve katerega kdo misli. Ker sem pa ravno pri Sokolih naj omenim da bodejo imele naše Sokoliće (jaz bi jih raje uazivai Sokolke) svojo veselico z maške-rado in isrečolovom. Že ime društva nam zadošča, da veno. da ne bode nihče pogrešal vsakovrstne zabave, ki jo je bil vsak a deležen, kdor se je odzval vabila “ So-iclk” pri takih priredbah. Sliši se, da bodejo maškare zelo zanimive prikazni, da pride ta in ta na veselico, pa kaj čem praviti kdo vse pride, pogledati maj gre kogar žarnima videti veljavne in vplivne osebe vladajočega sveta, pa bo videl, kaj se pravi maškarada Sokolk. Pozabiti ne smem omeniti, da so krasni dlobitki za srečolov, razstavljeni, ki so sami na sebi dovolj vabljivi, ne da bi jaz delal reklamo brez potrebe. Toraj 1. miarea na noge in hajdi na Sokolsko Maškarado. Mogoče se bo kdo jezil, češ sedaj vendar ne gre, da bi se vabilo na veselice v tej brezposelnosti. Je že res, ali pomislite, kam pia človek pride, -če Se vedno žalosti1 v kakem kotu svoje sobe in premišljuje, kje bi kako delo staknil. Saj koncem predpusta privoščimo vsakemu par ur 'razvedrila, za tem pride štiridiest danski post in bo imel dovolj časa premišljevati svojo žalostno usodo in delati poroko za svoje kosmate grehp. Ker sem že tako daleč, naj pa omenim še to kar imam ravnokar na jeziku, če prav mi kdo poreče: “Je kakor brezoba babura, še ne dopove ene, se ga že druga drži. ’ ’ Pa le malo potrpljenja saj sem i-tak že pri koncu. Čudno, rahločutno se mi zdi društvo “Triglav”. Pri zadnjem nastopu pri Ž. M. B. veselici, niso bili v Domovini nič k;aj preveč pohvaljeni. O, joj! to je bilo hrušča in zdi-hovanja; navada je, dla jih N. D. hvali, kakor ne hvali noben svetnik zbrani kor nebeških pevcev samih nedolžnih svetnic. Kaj naj bi pa porekel naš “Sokol”, ko so ga v N. D. že tako grdo in nesramno napadali, kaj naj bi porekel k zadnji kritiki, ko bi bil tako o-t roč ji kot mehkužni “Triglav”? Se pač vidi, kje so cucelčki, kje pa \ fantje. Morda o tem še več, če' Vam ne bom nadležen. Clevelandski novi čar. Winter Ouarters, Utah. 19 feb. Ne morem si kaj, da se ne bi oglasil v listu “Glas Svobode” in sporočil rojakom po širni Ameriki, da je tudi nas v tem pustem kraju zadela kruta kriza. S delom je slaba, isamo po Iva m tri dni delamo v tednu, turaj dobri časi sc rundi. Jupi Co. v Schofield samo četrt ure c d nase naselbine m dne 1!. februarja odslovila 112 rudarje v med temi je prizadetih precejšno število Slovencev, večina takih, ki so komaj iz starega kraja sem prišli. Reš žalostne razmere. No in našim dičnim kapitalistom se imamo za to dobroto zahvaliti pri prihodnjih volitvah!! Te beštije delajo s delavstvom kakor Ruski Nikolaji s ubogim muzikom. Čas je, dai se' prebudimo! Predno zaključim, opozarjam rojake, da nikar ne hodijo sem dela iskati. Pozdrav. J. Zajec. Chisholm, Mihu. 20. feb. 1908. Dragi “Glate' Svobode”! Paz n o ’ čitam vise dopise iz vseh krajevj slovenskih nasilbin ali poročil iz j naše naselbine še nisem videl. Mi molčimo kakor mrtveci v grolbeii. “Kdor dela, dela kakor nema živina, kdor ne dela ga jie strah pri 'belem dlnevu revščine, ki mu trka na vrata.” To približno popiše, kako je pri nas s i cloro. Marsikomu je še jasno v spominu rudarski štrajk v Minnesoti, ki se j p končal žali bog s zmago kapitalistov nad delavci. Od onega časa se dela vse na ‘komtrahft’, pri katerem se pa tako malo zasluži, da nekateri še celo en dolar na dan ne napravijo, a poleg tega poskočila je pa cena živilom najmanj za 20 do 25 odstotkov. lYse to moramo prenašati mimo in potrpežljivo' kakor hribovski o. sli in mule pod težkim1 tovorom. Zadovoljiti ise moramo s drobtinami, ki padejo raz miz kapitalistov ; kedlar n:a.m jeza prikipi do vrhunca pa .preklinjamo, kakor da bi orehe grizli, potem gremo v cerkev, malo pomolimo pa je zopiet dobro in vse pozabljeno. Tukaj smo vsi dobri katoličani in se kaj radi «s n:ašo versko solidnostjo ponašamo. V dokaz za to pa naj' navedem sledeče: Tukajšna cerkev sv. Jožefa je okusno toda preveč razkošno zdelana. Kedo mislite je plačal za to cerkveno poslopje? .Naš gospod župnik s našim denarjem! Nad petnajst tisoč .dolarjev smo nabrali že za cerkev in mislili smo, da to je že dovolj, pa motili smo se. Čudom ,smo ise čudili, ko smo dobili nova cerkvena pravila, katere je izdal tukajšni cerkveni odbor, da imamo še deset tisoč dolarjev dolga. “Za boga svetega, ali je to resnica?” vprašal se je marsikateri in potem tukli zvedel, da je . . . čista, gola resnica. Iz pravil povzamemo, da vsak samski delavec .mora plačati tekom treh mesecev $5.00, oženjen delavec zunaj mesta $10.00 in oni v mestu, ki so bolj premožni pa $25.00 Vsak mora v najem zeti sedež, ker stati v cerkvi je prepovedano. Oni kateri nihrajo sedežev v najemu, bodejo posedeni in plačali bodejo lOe za sedež. Kdor me bode vseh pravil spolnoval, se ga izobči iz cerkve in ne sme biti boter pri krstu ali tovariš pri poroki. Ker si gg. odborniki upajo na dan s takimi pravili in to v 20. stoletju, kar sicer spada v 13. stoletje, čultim se tukli jaz toliko dimnega, da vprašam: ‘ ‘ Ali je to vera ali buisiness, ali smo sezidali cerkev ali kako gledališče, da moramo in da se nas sili plačati vstopnino? “Potem takemu revež brez denarnih sredstev ne more, če bo. če biti katoličan; To ni prav. Vera in cerkev, če je že temu tako, da morati biti, naj se bi držali svetega pisma, ne pa za blagor dolarja, vse mogočne ga dolarja zatajevali Krista, ki je učil radovol-jno uboštvo. Toraj delavec plačaj $5, $10, ali $25 in zapisan boš v knjigo — kraljestva. S par dolarji si kupiš nebesa, za par dlo-larjev si vesten član vesoljne cerkve in če jih nimaš, ¡si izobčen iz cerikve, nebeška vrata so ti zaprta s devetimi ključi in Lucifer te ima na verigah. Ali nismo mi delavci uibožni, sirote, vdove in vdovci? Ali se mogoče cerkev ozira na to? Ali nas cerkev ne guli in zatira? “Zatiranje ubožcev, vdov in sirot” je v nebo vpijoči greh in cerkev ima takovih grehov na mil-jone. S besedo cerkev pa razumemo vse duhoverstvo od papeža dol do zadnjega kaplana in. ti vsi greše, smrtno greše im potem naj ibi se Bog oziral na to, kar grešniki v njihove knjige milosti in prokletstva zapisujejo ? Za tvoje žulje, delavec, oni dobro jedo in pijo in kedar se boriš s kapitalom za svoj obstanek te poteptajo v blato iz “usmiljenja dio bližnjega”. Oni so hlapci kapitala, ki že kuje železne verige, v katere nas hoče vkovati za naidaljna štiri leta in mi delavei ne slišimo rožlanja teh verig, ml ne slišimo kladiva, ki pridno pada na železne glide, ki jih kapitalistične klešče obračajo in vrte po naklu, mi še dremamo in treba je, da se prebudimo predno počutimo trdo jeklo na naših zapesteh in členkih. Ne odlašajmo, spenimo si ¡zaznavne oči in hajdi v boj za zmago in pokažimo kapitalistom, da delavcu iz rokava moli žuljeva roka, ki je moč in bogastvo celega sveta. Pokažimo kapitalu glasovnico, pred katero se že danes tresejo stebri kapitala. Glas Svobode se čuje Poljane! Z,a njim do zmage! S soc. pozdravom Delavski Prijatelj List na ogled. S današnjo izdajo poslali smo nekaterimi rojakom list na ogled. Celoletna naročnina stane $1.50 in polletna 75e. One rojake, kateri se ne nameravajo naročiti na lit prosimo, da to javijo pismeno. Lista ni treba vračati. Uprava “G. Sv.” POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 3!5e. poštnine prosta. ‘TRIGLAV” Zdravilna Grenka Vinska Tonika. 1648 West 22nd Street, Chicago, 111. Svoji k svojemu! Kupujte naše blago! Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Pozor! Slovenci. Pozor! “Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Tri najboljša zimska zdravila. Improved Laxative Quinine Tablets ozdravijo prehlajenje v glavi v 12. urah, Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno ure če potrebno. Cena 25c. Herinanekov balzam za kašelj je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sulico in hripo. Oena 25c in 50c Hermanek-ovo, električno olje, je najboljše zdravilo za bolna prsa. križ zobobol glav6bol, tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitjeitd. Cena 25c in 50c Izdeluje in prodaja J. C. HERMANEK, LEKARNAR Chicago, 111. 585 Centre Ave, 6 Biueîsl a ÁídMÍ OLlcaoo ROJAKI ČITATELJI Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno uo-sodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke. Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga po hištvana severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. IZ STARE DOMOVINE in jugoslovanskih pokrajin 300 oralov sloveniste zemlje je doisedaj kupila “Sddmarka” in naselila Nemce. Branitelji slovenskega naroda, kje ste? Hotel “Pri Pošti” v Miramaru' je ipogoriel. Škode je $10.000. — Za proporcionalno, splošno in enako volilno pravico za kranjski deželni zbor se zavzema glasilo soc. d'em. stranke “Rdeči Prapor” Socialni demokratje še niiso proglasili kandidature za splošni volilni razred. Imenujejo se pa i-mena: Miloš, ki je bil lani kandidat za državni zbor, Kopač in trgovec Vrčon v Skriljah na Vipavskem. Stoletnica padca slavne dubrovniške republike. Včeraj je poteklo 1001 let, odkar jie prenehala sta-roslavna dubrovniška republika. Smrtni udarec ji je zadel Napoleonov general Marmont, ki je bil kasneje guverner kraljevine Ilirije. Izpod Nanosa se piše: Ce si pred nekaj časom prišel v Razdrto, je vals v začetku bila v pravem pomenu razdrta. Sedaj, če prideš, zagledaš na tistem mestu lično poslopje ljudske šole, ki je bilo zdaj končano in od politične oblasti potrjeno. Načrt je napravila politična oblast, stavbo je pa izvedel Ant. Bricelj iz Zapuš, ki se je izkazal kot pravi strokovnjak. Uspehi konference o razmerah v Istri. — Konference na Dunaju so imele ta uspeh, da se podržavi policija v Pulju in preqsnuje deželni volilni red. Poslancev bi bilo 44; od teh 19 Slovanov, 26 Lahov. Roparski umor pri Voloski. Na cesti, ki vodi proti Matuljam, se je zopet 'zgodil krvav umor. Sedem roparjev je napadlo, umorilo in oropalo nekega delavca iz Mi-kroti, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Napadli so ga, ko se je vračal iz gostilne domov. Njegovo od strelov in nožev razmesarjeno truplo so naslednjega dne našli kmetje, ki so takoj sporočili umor v Volosfeo. Orožništvo je že zaprlo vseh sedem roparjev. Lopovi priznavajo svoj čin; trdijo pa,, d!a jih je delavec izzival s tem, da je proti njim metal kamenje. V Cirkovcih pri Ptuju je ogenj nedavno uničil 5 gospodarskih poslopij in eno hišo. Zažgali so o-iroei. Slov. Bistrica. Železnico s kolodvora v mesto zo že začeli graditi. Otvori se na jesen. V Feldhofu pri Gradcu je v blaznici umiri dne 25. p. m. Langer, bivši graščak na Lembergu pri Dobrni in strasten nasprotnik Slovencev. V Borečih pri Križevcih je kupila radgonska mestna občina za 28.000 K oralov zemlje; hoče baje tam postaviti opekarno kot konkurenčno podjetje snujoče se (slovenske opekarne v Križevcih. — Delavnice državnih železnic v Šiški. Ustanovitev teh delavnic je zagotovljena. Zdaj je prišlo na dan, kako silno so se pehali Nemci, da bi oškodovali Ljubljani in da bi se te delavnice ustanovile v Celovcu ali v Št. Vidu na Koroškem. Napeli so vse sile, a ministrski svet j|e odločil proti njim in za Šiško. Zaradi tega je med Nemci velika nevolja, zlasti na ministrskega predsednika barona Bečka, dasi so bili za ta sklep merodajni zgol stvarni razlogi. Pri tej priliki se je jasno ispoznalo stališče nemških strank. Te stranke ne privoščijo Slovencem nobene državne naprave, s katero bi si slovensko ljudstvo gospodarski Opomoglo. Vise državne naprave, pri katerih, je kaj zaslužka, hočejo imeti v nemških krajib.SamoNem ei naj bi si opomogli, samo Nemci naj, bi imeli boljše službe in zaslužke — Slovencem ničesar. Sami sebi dajo zaušnice. Slovencem na. Koroškem ne dajo slovenskih šol. Slovenski otroci morajo pohajati v nemške šole, kjer se jim vtepa prehlažena nemščina v glavo z uspehom, da se je zgra- žati, kako se mora kaj takega trpeti. Otroci ne znajo potem iz šole prišedši me nemški ne slovenski in mešajo oba jezika na naj-grši način. Seveda jim tega ni zameriti, ker sami niso tega krivi. Ako se toraj Nemci norčujejo iz govorice in pisave takih ljudi, ki so slovenskega pokoljenja pa so morali obSskavati nemške šole, toL če jo sami sebe po zobeh, dajo sami sebi zaušnice. Te dni .se je bralo v nekaterih nemških listih o nekem koroškem poštnem slugi pri Vrbskem jezeru, ki je zastonj poprosil poštarja za zboljšanje plače in ki je po pisavi teh listov Isvoji jezi dal duška v sledečih stavkih: “Pri tej pošti je ena fer. damana birtšaft. Že onfonk novembra se je hastnilo da bo post-erganziunga, pa je že zdaj decembra von še meč ne bivo. Pa moram vsak dan štir stunde entfemumge radeltruheleo ferat. Zdaj sem pa radeltruhelco ruiniro, morem pa šibtruhelco forat, pa vse drugi heršofti imajo svoje dinstbote, da si brife v haus eulstelajo. Jes hek-stens če za ko dinstbot kačoni lib-sbrif custelom si kon kraicar trink gelda derbišom. Jes imam pa velika familija za von holtat, sem pa postmajstra za lonaufibaserun-ga ersuchu. Je pa reku: “Jp ferf Jhna aus!” Js zelga grama jes sem šou v birtshaus, tam sem en porcij ih o aingemahtsa iz knedl-cam jedi.” Tako se Nemci (sami klofutajo! Srbski konfikt. Časopisje vseh treh veroizpovedanj se bavi s konfliktom med' ministrom baronom Buirianom in raznimi odličnimi o-sebami bosansko-bercegovske deželne tvliade.Burianu očitajo, da natopa očitno v prilogSrtbom,zato .pa se tudi srbsko časopisje zavze-mazanj .Posebno med uradništvom iz Avstro-Ogrške vlada splošna nezadovoljnost proti ministru ter ga dolže, da se ne ozira na sklepe deželne vlade ,ali pa jih naravnost ignorira. Nezadovoljnost poroča ¡novi mestni statu za Sarajevo, ker se je odvzela v Avstro-Ogrsko pristojnemu uradu ištvu aktivna in pasivna volilna pravica za mestni zastop. Vsa zadeva pride pred delegacije kjer se bo zadosta ' pojasnila. RAZNO IN DRUGO. Človek z umetnim obrazom. Francoskemu kirurgu Dellerju se je posrečilo nekemu svojemu pacijentu, kateremu je bil obraz vs-led eksplozije ves raztrgan, napraviti umeten obraz, ki sestoji iz štirih delov. Prvi je v obliki srebrne pločice, ki drži spodnje zobe. Drugi je odi zlata in kavčuka, ki s pomočjo majhne kljuke, ki gre skozi nos, drži gornje zobe. Tretji nadomestuje podbradek in spodnjo ustnico, četrti pa nos in gornjo ustnico. V daljavi enega do dveh metrov pri tem človeku ni mogočie spoznati, da ima umeten obraz. Svobodno žveči in se raz-govarja. samo to »» nercen \ da mora vsak dan devati svoje lice narazen, da ga sčisti. Sibirska železnica. — Ruski dumi je predložena predloga o zgradbi drugega tira na sibirski železnici. Stroški bodo znašali 157 milijonov rubljev. Psi za stražo ruskega carja. — Teletena straža carja je pomnožena, pomagači so ji psi, ki so nalašč za to izučeni. Psi so izvrstni čuvaji. Železniški most se je zrušil v Vilshofenu na Bavarskem v trenutku, ko je vozil čezenj tovorni vlak. Šest vo>z je padlo v vodo. Zavirač je utonil, trojevodja pa je nevarno poško lovan. Chicaška vzor policija. ¡Policaj Theodore Groark jz Ilalsted Street postaje se je vsled pijanosti zvalil v jarek in ležal tam dokler ga ni policijski voz naložil in peljal pred njega eminenco admirala Shippija. Ship-py je obdržal zvedo, vzor policaja pa prepustil žalostni usodi. Kedar bomo imeli prihodnji obhod brezposelnih se nam bo gotovo pridružil — najbrž ne kot Shi-ppijev kozak ampak skesan demonstrant. . . . Nekoliko prikladnih cen f od velike množine drugih, katere so pripravljene za Vas v naši prodajalni. Samo ta teden. Pridite v vašo lastno korist. Naše kupone dobite s vsakim naku-"7: pom. Mimogrede oglejte si našo novo zalogo pralnega blaga. Velika zaloga oblek za moške in mladeniče, dobro site in modnega kroja, srednje teže za vsak čas in priložnost v letu, nekatere- v vrednosti do $12 dobite ta teden za $6.95 Moške hlače? Seveda! Iz dobrega blaga, lepih vzorcev in nekatere vredhe do $3. to prodaj...... $1.95 Moški ivohsted Cardigan jopiči, črne barvie, v velikosti od 36 do 44, navadne vrednosti, $3. in 3.50 zaključimo za ............... $1.69 Velika izber oblek za dečke, kratke hlače, odds & ends, velikost 9—15 let, v vrednosti 3.00 dobite obleko za.................... $1 95 Za dečke, ki znajo trgati hlače, priporočamo ekstra težke in močne hlače, ki se navadno prodajajo za 50c par .................. 29c Zimske kape za odraščiene in mla-oiino, črne temne barve, vredne po 50c in 59c' to prodaj dobite za.... 35c Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani. Zaprto vsako nedeljo celi dan. Kadar prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Stonich Ženske fine čižme, gun metal, vici kid ali patent usnje, s šnoreami, gumbi ali Blucber mode, 2.50 prava vrednofst, dobite za....... $1.89 Obučo za moške? Satin Calf lace shoes, pristno in solidno usnje, dvojni podplati, velikost 6—11 do. bite za ...................... $1.65 Otročje čižme, s šnurcami ali gumbi (knofi) s rujavimi ali boržu-nastimi členkami v velikosti 3 do 5.. 59c in v velikosti ö1/^ do 8, samo ........................... 69c Nikakor ne pozabite ogledati si naše nove vejsti (waists) in sicer: Fine bele vejsti iz šakona (lawn) najnovejše mode dobite po..... 59c Imamo veliko izber finih belih vejsti iz šakona in hatista, vredne $3. prodajamo ta teden za..... $1.59 Kaj pa iz Mohaira, Satina in ma-drasa lepo zdelane vesti najnovejše mode? Navadno ,se prodajajo po 1.75 sedaj vam jih nudimo po 95c ^ Posebno nizke cene T vsakem oddelku prodajalne £ ^------------------------------------------» » « S 559,36/,563&S65 ߣU£ Island Ave. V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in drobno. Zunanja naročila se spremejo. M. Sikyta, trgovec s raznimi domači mi vini in likerji. 582 S. Centre Ave. Chicago, 111. $ f I Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 S. Centre Aye. Chicago, 111. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center iave., Chicago,, 111. Tel. št. Canal 915 Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine. 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1883 PHONE CANAL 287 MED NAMA! Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni. se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cetli fino sliko v najbolji izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta. Izkušen fotograf 4iV"ss prenoviti v Severova družinska zdravila so čista, varna, popolna, zanesljiva in djelujoča. Poskusite jih! VARUJTE SE HRIPE! Zdravniki spoznajo to bolezen, da je jako nevarna. Telo srbi po vsem životu, okus se zmanjša, obe oči in nos se močijo, hud kašulj nadleguje bolnika. Proti tej bolezni rabite Severov Balzam za Pljuča................................ Za odstranjenje prehlada in kašlja se poslužite Severovih Tabletov proti hripi. “Dolgo čas sem imel neznosen kašelj; nisem mogel spati; zgubil sem slast do jedi in sem bil nezmožen delati. Po rabljen ju dveh steklenic Severovega Balzama za pljuča sem bil popolnoma ozdravljen.” Vinc. Marek. R. F. D. No. 2, Box 56, St. Clairsville. Ohio Severov Balzam za pljuča stane 25 in 50c. Severovi Tableti proti hripi stanejo 25c. Glejte, da dobite pristna Severova zdravila. Ne jemljite podelkov (S. M.) OTRPLI ČLENKI? Nobeno zdravilo pe prinese tako hitro pomoči kakor Severovo Olje Sv. Gotharda. Ribljite bolni ud z istim in pokladajte tople obkladke. To zdravilo odstra'ni glavobol, rane in druge podobne nadloge; tudi odstrani otrplost členkov, Cena 50c. Ali ste utrunjeni? Ako se počutite utrujene, ^ poskusite Severov Življenski balzam. Gosp. Jos. Drimal, Yellow Grass Sašk.. Canada, piše: “Prejmite srčno hvalo! Naznanjam Vam, da po rabljen ju Vašega balzama, štirinajst dni, sem bil popolnoma ozdravljen. Zahvaljujoč se Vam za zdravje bodem priporočal to zdravilo vsakomur, ki trpi, kot sem jaz občutil; po-magalomubode”. 75c Povečanje srca, je lahko naj sigurne ji vzrok oslabelosti srčnih sten,ki povzroči oslabelost srca. Bolnik trpi veliko gaziti pa mora, da ob istem času ne vidi ali sliši stvari, ki bi ga prestrašila. Ako ge vzame zdravilo zoper to bolezen bo gotovo kmalu pomagalo, in to je Severova srč-ua tonika. Cena $1.00. Ob istem času se naj porabi Severov Nervoton kot okrepčilo nervi. $1.00 ŽELODČNI NEREDI» morajo se odstraniti v najkrajšem času. Najboljše zdravilo za take slučaje je Severov Grenčec za želodec. To zdravilo je znano kot krepčilo moči in prebavnih organov. Cena 50c in $1.00. Prodaje se v vseh lekarnah Zdravilni nasvet dobite na zahtevo zaston j Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS SANK 278—92nd Street Chicago, III. MOČNO BLAGO. Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: “Nikoli več tam niče- sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovanein tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, damine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in to dokazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL Frank Hudale na. 611 So. Centre Avenue Chicago. Slovencem in drugim bratoml Slovanom se toplo priporočam! za obilem obisk S spoštovanjem Frank Hudale Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL.1023 CANAL Kasparjeva držay-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, lil. plačuje od vlog'1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30jdec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Od dveh stranij prihaja L a klic: iz Rima in z Jasne Poljane. Toda Lev Nikolajevič, ko se je oglasil s tem; klicem, je !,il takoj izobčen iz rosike cerkve Zakaj 1 No, zato, ker je klical vesoljnemu svetu: vse prenoviti v Kristusa. In papež Pij X. pridiguje sedaj isto in on ni izključen In zakaj ne? No, zato, 'ker je papež in ker vendar ne bo zaradi par besedij puščal mastne službe. In vendar se je papež zelo zmotil in izrekel sam nadi seboj največjo obtožbo. Zakaj? Kaj se na pravi: vse prenoviti v Kristusu? Tolst \! nam s svojim krajnim delo ju dobro odgovarja. On je edini, ki prav pojmuje Kristusa in kristjanstvo (Gl. kraljestvo božje v nas, Moja izpoved i dr.). Tolstoj je dosleden: hotel je novo kris-janstvo, ki je po njegovem mnjenju edina sreča človeštva. On ne | vidi v Kristusu boga, ampak veli-I kega filozofa človeka globoko mislečega, .ki prav pojmuje življenje Gesto k obnovljenju kristjanstva je našel Tolstoj v svojem stavku: Ne uničuj zlo z zlim. Našel je tudi ono vero v boga ki je o nji govoril Kristus. Tolstoj je največji kristjan, konsekventen v nauku in življenju. Lev Nikolajie pozna človeštvo in mu je hotel dati zdravila: pokazal je kristjan' st-vo in .njegov nauk v pravi luči. Zato je bil izobčen iz cerkve. Toda zdaj cerkev sama .klice isti, isti glas: vse prenoviti v Kristusu. Seveda ne misli niti resno, niti dosledno, kajti vse prenoviti v Kristusu se pravi to, kar je povedal’ Tolstoj. Ko bi torej bila cerkev dosledna, izvršil bi se po tej formuli velik preobrat na svetu, kajti: vse prenoviti v Kristusu se pravi: zničiti cerkev, to se pravi: konec duhovniške vlade. To bi si oddahnili narodi po toliko stoletjih! Konec bi bilo črne more. — Pomislimo torej: Krist jamstvo ni nikdar imelo postati posvetna moč, kakor je cerkev. Cerkev ni kristjanstvo in ne more biti, ker je posvetna moč. Cerkev Kristus ni postavil, niti papežev, nastali so šele tekom časa. In ko bi bil on mislil na .cerkev, take cerkve bi gotovo ne bil nikdar hotel imeti kajti Petro je prepovedal z mečem. braniti se, ker je bil zoper vsako nasilje, cerkev pa je morila, in dela nasilje, 'torej ni kristjanstva v nji, ampak zunaj nje. Dalje: Kristus je nastopil zoper pismarje in farizeje, zoper duhovščino, zoper bahajoče bogo-molstvo, zoper prazno klepetanje brez duha. Njegov nauk je nauk dela in življenja, nauk ljubezni, m čistega naboženstva. “Hiša mojega očeta je hiša molitve, vi pa ste jo naredili jamo ¡nabojnikov.” Kristus ni postavi nobene duhovščine najmanj tako ki bi ga prodajala. Eden od dva najstih je imel denar, še t:sfj ga je izdal. Kristus ni delal niti verskih ce remonij niti ni dal zidati cerkev. “Prišel bo čas, ko ne boste molili boga ne na tej ne na oni gori, ampak v duhu in resnici!” Kristus je bil torej zoper templje 'božje, zoper cerkve, zoper daritve, hotel pa se je raz go v dejati resno o človeku in bogu ter v tem najti smisel življenja. Kristus ni postavil nobenih maš, nobenih zakramentov, nobenih odpustkov. Nastopil je zoper to, kar s svojo zunanjostjo odvrača človeka od njegovega namena, Ako količkaj’ pomislimo delo in besede Kristusa najdemo takoj da ni imel nikdar namena usta-noeiti: cerkev, duhovščino in cerkve Tolstoj je ta dokaz na široko izpeljal. On je samo po globokem premišljevanju našel jiedro svojega nauka: ljubi bližujega, kakor sam sebe in je upal tako na podlagi ljubezni ustvariti človeku srečo. A svet ga ni razumel. Človek, ki je skazil vse, kar je kdaj velikega prišlo na svet, je izpremenil njegov nauk — v cerkev. Njegov nauk se je izgubil v njenih« formulah. Veliki ljubitelj človeštva, ki je dal rajše življenje, nego da bi bil preklical svoj nauk, on ki ni mogel čutiti sovraštva, tka je prinesel ogenj ljubezni in je hotel vnjetm razjasniti mračno življenje, on je postal vzrok največjega prelivanja 'krvi, groznih vojsk, sovraštev in muk. Ne on, cerkev je storila vse to, cerkev, ki je rekla, da je njegova. Kristus ni govoril o posmrtnem’ svetu niti ni razlagal, kako je nastal svet: on je hotel, da spolni človek svoj vzvišeni namen tu, v življenju. A glej, na-krat so nastala nebesa s trojnim . bogom, peklo s 'hudiči in nazadnje zaradi boljše kupčije še vice. Iz tega so nastali tisoči svetnikov, anaše, oltarji in droge stvari, ki nesejo denar, .a so popolnoma ¡brez pomena za namen človekov na zemlji, za posmrtni namen pa brez koristi. Kristusov nauk je torej cerkev napačno umela, še bolj napačno razširjala, najbolj napačno pa proizvajala. To vse ji je dokazal Tolstoj s klicem: nazaj’ h Kristusu. In zdaj klie sama: vse prenoviti v Kristusu! Da, bilo bi prav, ampak to se pravi konec cerkve, kot verske for-I muliirane družbe, konec cerkev, j kot templjev posvetnosti in nepo-; trebnega razkošja inkonec duhov-! ščine, kot stanu, ki je za kristjanstvo brez pomena. Znieenje vsega tega, se pravi začetek kri-stjanstva. Isti dan torej, ko bo papež začel izvrševati svoje geslo, mora najprej sam: zapustiti vse in iti za njim (za Kristusom). Tako je namreč velel Kristus onim, ki so mu hoteli slediti. Torej mora papež odložiti svojo zlaio tiaro in dragocene šolne, denar razdati ubogim, Vatikan pustiti Rimu in v priprosti obleki odit i po svetu rekoč. Bratjie, dva tisoča let smo živeli v zmoti: uči V’ sme govorili smo a živeli nismo. Hočemo vse prenoviti o Kristusu, da to izvršimo sem vam dal prvi z-gled: Vsi smo enaki pred bogom ni božjega namestnika na svetu, niti papeža,- vse to je bila zmota, kajti kristjanstvo ni posvetna moč. Razdal sem torej denar ubogim, tiaro in 'sandale sem pustil tam, Vatikan bo poslej bolnišnica in na razpolago ubogim. Vse kar je bilo je samo muzej’ preteklosti, svarilo za prihodnjo,st. Bratje, 'kako smo srečni, da smo se prebudili iz zmote. Ne moliti ampak delati je naš namen, ne za po smrti ampak za srečo na tem svetu .moramo skrbeti, zato moramo delati skupaj v ljubezni.. Ne kupujte nebes ljudje, danes, vam govorim, dasi ne kot nezmotljivi papež, ampak kot zmotljivi človek, ,a govorim bolj nezmotljivo, nego kdaj prej: bratje, govorim- vam prvič resnico: v Vatikanu nismo iimeli nebes in ko ste jih kupovali, ste jih samo v mislih kupili. Varali smo vas in vi ste se varali. Vic ni in pekla ne, izmislili so si to ljudje za strašilo in cerkvi je to neslo denar. Danes ni cerkve, nie potrebuje denarja torej lahko veste: ni ne vic, ne pekla, ne hudiča, ne vernih duš v ognju. A jaz vam ne bom« pridigoval, vsak naj' sam išče resnico in n,a,j živi po nji. Kraljestvo božje imamo v sebi in med nami, čemu ga prodajati in kupovati. Bratje, približal se je veliki ¡čas. In kardinali bi morali pustiti svoje ekipaže in storiti isto. In škofje hi morali zapustiti svoje palače ter si poiskati svoj dom. Kanoniki bi si morali isti dan poiskati poštenega dela. D-ekani in župniki bi morali zapustiti župnišča in svoje zaklade ter jih vrniti ljudstvu, od kterega so jih dobili. In kaplani bi morali Dalje na 8. strani. Greh naši n socialistov Uprav zadnji čas so se pojavili v Chieagi zreli slovenski socijalisti, od katerih, se širi smrad zavisti, zato ker ima “Glas Svobode” pošten oíbstoy, katerega si je pridobil s1 poštenjem in zato, ker vidijo, da za tem -stoje ljudje v vrsti, ki se ne vstrašijo “sosedove predstraže.” Mi ,se ne oziramo in se ne bomo na njih puhle in nedostojni* izgovore in napade na naša opra sanja. “Kaj hočejo naši soeijal-ci?” In zopet “Happy Huligani”, otroci, razni koristolovci in druge podobne parije." Mi gremo po izrekih in navodilih Aškercovih, ki slove: “Ge iščeš svojih si pravic, (Po konci glavo nosi. Ponižnika ves svet tepta In le -za norca ga ima, Zahtevaj nič ne prosi!” ¡Če pa vi mislite, dia imate večjo pravico na svetu kot mi, Vam pa kličemo: “Lord, o Lord, forgive them, fjp-r they ¡know not what they do!” in “Lawbreakers can not he lawmakers. ” Dobro poznamo sosedovega “Bucefala”' kot zavratnega pi-salca obrekovalnih pisem, ki je še vso dobo svojega bivanja v Chieagi in od kar ga poznamo “posiveti!” v to, da je pošiljal različnim ljhdem, moškim ženis-kam, kakor tudi časnikarjem a-nonimna v časih pa tudi s njegovim imenom podpisana pisma r.azžaljive vsebine. Poznamo pa tudi starega “kanalčka”, kateri je kradel “futer iz gnezd' drugih ptičev”, da jie samega sebe in svojce “pošteno” preživel. Zato in uprav zato smo mnenja in ostanemo pri ti trditvi, da se za-moremo na voditelje kot je chi-caski “Bucéfalo” & Co. zanesti toliko, kolikor se moremo na za trsje privezano potapljajočo se ladijo, mislec, da se rešimo. Jaz in vsi drugi, kateri to revno ne — bitje poznamo, vemo, da ni odgovorno ,za svoja dejanja — to človeče je slaboumnež, kateri prejema svoje nauke o teh zavrženih rečeh od qualitate pulhlo-glavca, fcateremu je socijaliaem dolar kateri se je s politiko, s celim svetom, si seboj, s svojo pametjo in lastno senico že davno skregal. Ta slovenski Sokrates je vže odi nekdaj skušal ovirati vse, kar bi zamoglo slovenskemu občinstvu v Chieagi in Ameriki v obče v prid in korist služiti. Ta “Bucéfalo” se smatra kot nezmotljivi papež v slovenskih, ‘engliš,’ znanstvenih, političnih, socijalnih in kdo ve Se kakih zadevah . . . Menda zato, ker je pred svojimi dvajseti leti zvršil prvo “latinsko” šolo na Drski pri Novem Mestu, ali pa najbrž zato, ker so mu študenti pamet s “trohtarjem” vlivali, ko j;e prodajal suhe preste pred gimnazijo in “za klošt-trom-”!? Pri vseh slovenskih društvih, v katere se je kedaj vtepel, je hotel svojo ignoranco in bolestne, gnile domišljije svojih ne-postav-nih načel članom istih vsiljevati, kratko rečeno: povsod je hotel neomejeno napovedo vati in naprednost drugih zatirati. To njegovo nesramno in predrzno obnašanje je imelo pa samo toliko posledice, da so ga tukajšni pametni Slovenci, razven klub, še povsod in iz; vsaeega društva mo-ralično ven baenili. Če kdo tega človeka (ako je vreden tega izraza?) le samo malo po strani pogleda — hajdi! — že mu bo pisal najmanje dve poli dolgo pismo-, v katerem mrgoli vse polno ptujih izrazov (študiranost?!) katerih pomena pa še ne ve. To zlobno navade pa ima tudi “Dr. Omega” njegov profesor, če se ga le navidezno dotakneš, takoj Zgrabi svoj- dolar — socijalizetm in udari po “ščetinarjih.” Jazi vajlu1 prepuščam razsodbi drugih, a svetoval bi pa vama, da opusita nesramno napadanje, kajti če medvedje bobnajo ne doni ugodno! Fanta držita se svojega rokodelstva, ob enem pa se učita pravega socijalizma in priznajta, da po tolikem uku in stu- diiranju socijalizma, o istem nič ali pa prav malo zrnata. Pomislita ... in silila se ne bosta več v ospredje. Človeška usoda je čudna. V-časih napravi velikanske spremembe v človeškem življenju, tako, da mora človek samo strmeti in občudovati življenje, ki je v resnici podobno ladiji, kojo razburkani valovi premetavajo sem ter tje in jo nazadnje vržejo na 'kako skalovje, otok ali na kontinent. Paziti je treba, kar v resnici ne želim, pač pa nasprotno želim za spravo, da bi kupno žaceli delovati v prid ljudtva, da ne bo prišel pogubonosni val na sosedovo ladijo, katero izzivajo s svojim lastnim kričanjem, kar jim bodie k temu še največ pripomogel molk pametnih ljudij okrog “Glas Svobode.” Žal mi ne bo za sosede, ki se radi imajo, a hudo mi je pri srcu za one, pri soc. klubu, ki se 'bodejo,' kadar bo kasno oh nos drgnili in spoznali, da jih je par Sokratov na slabo dušno pašo spravilo. Častno pa je za nas Slovence, da je takih hrezznačajnežev prav malo med nami in da so ta ne-bitja samo v sosedovem kotu doma. Živela Mohamedi in Menelik! Tako kakor danes sodi F. P. Drskar o modernem socijalizmu so sodili nekdanji “neizmotljivi” papeževi privrženci o sv. Petru. Drug drugemu so stavili sledeča vprašanjja: “Ni li bil Peter v Rimu? Ni li bil križan s glavo navzldol ? itd. Saj se še nahajajo njegove prižnice, iz katerih je učil in oltarji na katerih je maševal1 v tem večnem mestu (Rimu)?” Da je bival Peter v Rimu, to vemo le izustnega poročila in če bi tudi bil rimski škof, kako more kdo iz tega njegovega dos-tojantva izvajati njegovo vrhovno moč ? Sealiger, eden izmed najbolj učenih mlož je naravnost trdil, d.a se mora Petrov episkopat in njegovo bivanje v Rimu prištevati med najsmešnejše stvari (Ponovno kričanje: “Zaprite mu usta in naj se pobere s prižnice!’) Ravno tako vpijejo nekateri sosedi nad1 naani, če jim povemo njihovo zmoto v obraz, s katero so se že, osobito pa Drskar & Co., sto in stokrat -kolosalno blamirali. “Cenjeni bratje, mi smo pri-praljeni molčati, če nas pustite pri miru, toda ni li boljše na potu kako-ršen je naš, da poskusimo ose kakor nam narekuje socijalizmu v to, ne preveč — kar je dobro? -S so-cij-alizmom in pravljico o tem za rešitev človeške družbe in zlorabo iste bi se moglo postopati tako kakor lončar s svojimi lo.inei. Znanost in razum o socijalizmu sta veliko večja in imenitne jša ko-t pa -dijamant, s katerim se vrežejo besede v steklo in ki sO neizbrisljive. Do sedaj sem se oziral na vednost in ker te nisem našel v po-dučevanju socijalizma od strani Fr. P. Drska-rja in Dra Omege sem se jima postavil po robu in začel ugovarjati nauk, katerega učita gori omenjena rojaka. Ali mar hočete sedaj napraviti z mene človeka, ki je obdolžen laži? Učinite to, če morete! Justicia fundamentum regno-rum. In ker je po mojem mnenju vsako društvo ali klub tudi neke vrste država, hi se morali tor a j sosedovi kluhaši ozirati na pravično, fundamentalno podlago pri obsojanju v njihovi državi. Mimogrede obžalujem g. J. Kravanja v Gleneoe, O., da se še ni prebudil iz onega trdnega spanja, katero ga je napalo v Chieagi in potem ga nadlegovalo v La 'Sallaihi pri zborovanju, če bi ga ne bil sam vidlel, bi trdil, da ga ni bilo tam. Čudno se mi pa nič ne vidi, da ne ve kako se je volilo. Drugi teden pridem v Gleneoe, G. p-a mi boste raje s rokopisni potrdili, da ste vi pisali tudi ta dopis. Za Vaš prebol je dobro Severovo olje. Pa brez zamere! Pontificus. Nadaljevanje iiz 7. strani. pustiti svojo 'klerikalno politiko ter se poprijeti boljšega dela. Isti dan hi bila sv. Petra cerkev muzej, druge cerkve pa bi se porabile v -razne človekoljubne in prosvetne namene. Nešteti milijoni pa, ki bi ostali, bi se porabili za šole, za vzgojo ljudstva. Zlatnina. in srebrnina bi se pobrala iz cerkev in bi se skoval denar. Povzdignilo bi se v nekaj letih blagostanje in narodi bi se veseLli svojega osvobojenja. Da, vse prenoviti v Kristusu, se pravi konec cerkve. Tega pa cerkev ne bo naredila, in /ato se tudi ne ho prenovila, v Kristusu, ampak bo ostala papežka in bo šla naprej svojo pot: govorila bo in učila ter prodajala Kristusa, nje življenje pa bo daleč od njega kajti kristjanstvo je nauk dela in ljubezni in ne pozna ne cerkve, ne cerkev, ne duhovščine. Zato je -bil glas z Jasne Poljane vabljiv, glas iz Rima pa je bil varljiv, kar kor vsi, ki od tam prihajajo, ker i-z same nezmotljivosti govore z-mote. ROJAKI, NAROČUJTE 81 “GLAS SVOBODE.” KOTAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. CANAL 2017 Ysem onim ki nimajo barve, potem bodisi otrok dama ali gospodična in če hočejo dobiti lepo rudečo barvo in kri naj rabijo E. RimsoY Maltoferochin (maltovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev, Če trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite EDWARD RIMSOVO GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKO Pišite po cenike za ta nialtoyana grenka vina! Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene. Ed, RimSove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena steklenici 50o. Za dobiti po vseh lekarnah. EDWARD RIMSA, lekarnar, 606 South Centre Avenue Chicago, 111. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da COSEFBJTKENHB’S Trinerjevo zdravilno grenko vino, AVI** je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako^nevar-nost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pr e-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE O A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 616 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Triner je va Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.