\r=
A-
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c^lmerikL


first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
If

Štev. 31,
Entered a3 Sbcokp-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, februvarija, 1904.
teto XI,
Washingtooske novosti.
Kočije in konji našo vlade.
Washington. 5. febr. Tajnik Cor-telyou od delavskega oddelka sporočil je zbornici, da imajo uradniki njegovega oddelka na razpolago pet konj, kteri veljajo vsako leto $1600. Urad niki oddelka za ljudsko štetje imajo na razpolego dva konja in v uradu za ribištvo le jednega konja, kteri stane na leto $125. Razun tega imajo uradniki na razpolago deset kočij in jeden avtomobil, kar stane na leto $■1260. Št irje kočijaži stanejo na leto $S40, $720. $600 in $600.
Senator Hanna bolan.
Washington, 5. febr. Senator M. Hanna je nevarno obolel in leži v hotelu Arlington. Njegovo stanje je tako. da se je bati najhujšega. Že pred tremi leti je obolel na ledvicah in bolezen je kljub dobremu negovanju vedno napredovala.
Kadi politične borbe v državi Ohio v prid njegove zopetne izvolitve zve-zinim senatorjem, je njegov sistem tako oslabel, da je moral dalj časa ležati. Xa to je zopet nekoliko okreval in se je udeležil posebnega zasedanja kongresa, ob kterej priliki je zlasti deloval proti imenovanju J. D. Wooda generalom. Na to so sledili zopet viharni volilni časi v Columbus, O., napadanje od strani senatorja F^jevelta, kar je na njegovo itak siabo zdravje zelo škodljivo vplji valo. Ko se je vruol obolel je za in-flueneo in od onega časa nadalje je bil skoraj vedno doma. Minolo soboto se je udeležil pojedine v Arlington hotelu in v nedeljo se je čutil toli zdravega, da je k sebi povabil par prijateljev. Pri tem je pa svoje moči previsoko cenil in v ponedeljek je obolel na mrzlici, ktera še vedno traja, tako, da so njegovi zdravniki v velikih skrbeh.
Semkaj so pozvali dr. Brewerja iz New Yorka, kteri enatorja že svo-j©časno zdravil. Imenovan' zdravnik je mnenja, da bode Hanna obe u.i za vročinsko boleznijo.
Senatorjevi prijatelji so radi njegovega zdravja v velicih skrbeh.
Gormanovo svarilo.
Washington, 5. febr. Povodom se-natovega posvetovanja o posojilu za svetovno razstavo v St. Louisn v znesku $4,000,000. Ob tej priliki je prišlo do zanimive politične debate, kte-ro je otvoril senator Lodge, kteri je dokazoval, da republikanska politika ni bila napačna. Senator je očital Gormanu njegovo sovraštvo do naše vojne mornarice in je sedanje razmere primerjal onim za Časa predsednikov Harrison in Cleveland. Z ozirom na posojilo je govornik izjavil da ima vlada mnogo druzih važnejših poslov, nego svetovna razstava v St. Louisa, ktera nikakor ne zasluži prednosti pred panamskim prekopom. On je tudi zagovarjal vlado proti očitanju, da ona zanemarja važne posle, samo, da se prikupi mornarici in vojski.
Senator Gorman je odvrnil, da Cle-velandova vlada ni primerjati z sedanjo, kajti ona je bila v tako slabih razmerah, da je neki republikanski tajnik državnega zaklada izjavil, da preti vladi bankerot. Temu se je pa odpomoglo potom velicega pridelka plemenitih rudnin in potom povečanja izvoza naših proizvodov v inozemstvo. Sedanji slabi finančni položaj naše vlade je pa pripisati vedno večjim vojnim pripravam, kajti vlada je izmetala za vojno mornarico 82 milijonov in za vojsko 118 milijonov dolarjev in vse to — v mirnem času. To je sicer ponekoliko potrebno, pri tem pa vendar ne smemo želeti, da bi bila naša vojna mornarica tolika, ka-koršna je ona Anglije, kajti mi je ne potrebujemo. Mornarico nikakor ne potrebujemo za kazanje, temveč za službo.
Kadi tega zahjeva govornik, da vlada hrani in se je pri tem spominjal pomoči Clevelandove vlade, ktero je dobila od nas republika Venezuela. Toda takrat je bilo to mogoče, kajti mornarica nas je stala takrat le 16 milijonov na leo, dočim nas sedaj velja 82 milijonov, da zamoremo pretiti — Colombiji. Možtvo mornarice je treba znižati od 100,000 na 50,000 mož. Naša mornarica je sedaj dovolj velika, da zamore čuvati našo trgovsko mornarico.
Iz Avstrije.
Novi škandal v "dvornih krogih".
Nadvojvoda Ljndevit Viktor je janak škandala,
Bil je tepen.
Dunaj, 6. febr. Sedaj Be je zvedelo, da je bil avstrijski nadvojvoda Ljude-vit Viktor, najmlajši brat cesarja Fran Josija te dni v dunajskem centralnem kopališču izborno tepen.
Pretepel ga je neki mladenič, v ee-gar sobico je nadvoj^bda šiloma prišel in mu stavil predloge a lik. "grega" Mladenič se je radi tega tako razto-gotil, da je "visocega gospoda" pošteno namlatil. Na to se je nadvojvoda pritožil, radi cesar so mladeniča zaprli. Vendar so ga pa takoj zoDet izpustili, ko je naznanil, kake ponudbe tnu je stavil čudni nadvojvoda.
Škandal so naravno skušali prikriti in zatajiti, toda to se jim ni posrečilo. Radi tega je cesar Pran Josip takoj ukazal, da mora nadvojvoda Dunaj nemudoma ostaviti in svoj "dvor" razpustiti.
Nadvojvoda je odpotoval na to v Meran, od kjer ga bodo poslali v "zavod za umobolne" in mu odvzeli vse njegovo premoženje.
Nadvojvoda LjudevitViktor je najmlajši brat cesarja Pran Josipa, Rojen je bil dne 15. maja 1842 in je sedaj Feldzeusmeister in imejitelj peš-polka Št. 65.
Prepoved uvoza mesa v A.v s t r i j o.
Dunaj, 6. febr. Po vsej Avstriji vlada še vedno veliko ogorčenje radi prepovedi vlade, ktera zabranjuje uvažati meso iz Avstralije in Argentine.
Zveza dunajskih mesarjev je ravnokar izdala izjavo, s ktero preti, da bode pričela uvažati živo in zaklano živino iz Zjedinjenih držav, a kar jej je vlada Zjed. držav obljubila podporo. V kratkem odpotuje zastopnik mesarjev v Zjed. države.
Knežje darilo.
S parnikom "Hohenzollern" od se-veronemskega Lloyda, kteri je dospel semkaj včeraj, dospeli so tudi -,»olno-krvni arabski žebci, ktere je poslal našemu predsedniku marokanski sultan.. Slednji je določil snežnotelega žebca za predsednika, jednega za njegovo soprogo in ostale za njegove otroke. Konje so ukrcali v Tangeru in-so dospeli semkaj kljub viharnemu vremenu. Konje je szremljevalo več marokanskih strežajev, kteri -morajo na sultanov račun" skrbeti za konje šest mesecev, da pokažejo predsedniku in njegovej obitelji, kako je postopati. z tako plemenitimi živalmi. S parnikom "Deutschland" pride semkaj iz Maroko šest sedlov za imenovane konje. Sedla so mojsterska dela marokanake umetnosti. Sedlo za predsednika je bogato z zlatom okrašeno. Predsednikov žebec je star sedem let, ostali so mlajši.
. Delavcem ielezne obrti preti kriza.
Wilkesbarre, Pa., 5. febr. Alle's Chalmers Co., v tukajšnjem mestu in v Scrantonu, kakor tudi druge tvrd-ke železa in jekla, naznanjajo, da pogodbe z svojimi delavci ne bodo več obnovile. O tem bodo naznanili vsem delavcem v deželi. Tozadevne stvari pa za sedaj še ne bodo objavili. To je brezdvomno prvi korak splošnega znižanja plače. Glavni vzrok temu je baje slabo poslovanje. Saj tako zatrjujejo delavcem. Ameriške stroje in druge izdelke na skrajnem iztoku še vedno ni mogoče v velikej meri prodajati, ker ker so ameriški delavci nredragi.
Livarji železa v severoiztočnem delu Pennsylvanije so spoznali pretečo nevarnost, radi česar bodo v nedeljo v Scrantonu zborovali. Isto to bodo napravili tudi mašinisti in drugi delavci.
NARJEV V STARO DOMO
ničaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POLL J AN JU DE-VfNO ine
je naihitreii j jev: FRANK New York.
in oajcencji r pcfiljanju
JCSSJt, 109 Grwawkfc Ste,
SAJ
Vojska napovedana?
Vest se ni potrjena. — Rusko vojaštvo na potu
v Korejo.
Ruski odgovor pride v ponedeljek v Tokio. — Vojne priprave. — Ob reki Yalu je 20,000 ruskih vojakov.
Washington, 5. febr. Naš državni urad dobiva iz raznih krajev poročila iz daljnega iztoka. Najvažnejša poročila so ona, ktera potrjujejo vest, da so ruske oblasti v Yladivostoku pozvale tamkaj živeče Japonce, naj se pripravijo mesto ostaviti. Take pozive pa izda vsaka vlada le tedaj, kadar je vojsko povsem povsem gotovo pričakovati. Rusija je to storila, da zamore na način izgnati vse japonske ogrleduhe iz Vladivostoka, ktero mesto bode glavna točka operacij ruske vojne mornarice.
Vojni oddelek je dobil poročilo, katero potrjuje, da je ruska vojna mornarica ostavila luko Port Arthur in neznano kam odpljula. Tukajšnji uradniki so mnenja, da je brodovje odpljulo proti Vladivostoku. Tudi se semkaj poroča, da je odšlo šest ruskih polkov iz Newchwanga v Korejo.
London, 5. febr. Iz vseh poročil, ki prihajajo iz iztoka, ni razvideti nič druzega, kakor to, da je vsaki čas pričakovati vojsko med Rusijo in Japonsko.
Ruske čete ob reki Yalu se vedno pomnožujejo dočim ni izključeno, da so nekteri oddelki ruskih čet reko Yalu že prekoračili in da so sedaj že daleč v notranjih krajih Koreje.
Tudi dokler ne pride v Tokio od-dovor ruskega čara, kar se bode zgodilo šele v ponedeljek, bode še vse upalo, da se ohrani mir. Vendar pa kaže vse na to, da je vojska zelo blizu. Petrograd, 5. febr. Vlada je poslala ruski odgovor svojemu podkralju Ale-ksijevu v Port Arthur. Ako podkralj odgovor odobri, ga bode poslal japonskemu cesarju.
Tokio, 5. febr. Pri reki Yalu ob korejski meji je sedaj zbranih že 20,-000 ruskih vojakov, kteri bodo takoj po proglasitvi vojske zasedli severno Korejo. Na ohranitev miru sedaj nihče več ne misli.	»
Petrograd, 6. febr. Iz Port Ar-thurja se poroča, da sedaj tudi man-džurska železnica ne vozi več tovorov
Vse vojne ladije ruskega pacifič-nega vojnega brodovja, ktere so bile do sedaj v rezervi, so sedaj pripravljene na vojsko. Polki tretje iztočne sibirske brigade strelcev, kteri so nedavno ostavili Port Arthur, so se začasno natanili ob kitajskej železnici. Posadko v Port Arthurju so pomnožili. Tjekaj je dospela sedma brigada prostovoljcev. Zaloge jestvin in premoga povečujejo in povsodi izvršujejo zadnje priprave. Vojska in tudi mornarica sta v izvrstnem stanju in pripravljeni za sprejem J aponcev, toda vse čaka mirno in samozavestno na bodočnost. Rusi ne ostavljajo Port Arthura, pač pa prodajajo Japonci vse kar imajo in odhajajo domov. Oni pa, kteri ostanejo tukaj, zaupajo v ruske oblasti.
Vladivostok, 6. febr. Nad 1000 japonskih deklet ostavilo je včeraj tukaj šnjemesto in 30 odpotovale domov na Japonsko.
NewyorSka 'Commercial Cable Co.' naznanja, da od danes naprej ne bo v^eč pošiljala brzojave na Japonsko in Korejo na svojo odgovornost. Za brzojave bode odgovoren odpošiljatelj.
London, 6. febr. Dopisnik tukajšnje "Star", brzojavlja iz Tientsina, da se zasebno brzojavlja iz Nagasaki Japonska, da je vlada napovedala vojsko. Vest še ni uradoma potrjena.
London, 6. febr. V dolini ob reki Yalu tabori 20,000 ruskih vojakov, kteri os pripravljeni Korejo vsaki čas zasesti.
Petrograd, 6. febr. Z odgovorom na japonsko noto postopa ruska vlada tako, kakor z vsemi dosedanjimi. Pred vsem bode moral ruski podkralj Aleksijev odgovor pregledati in odobriti, še le potem bode dobil vsa potrebna navodila, na kar bode poslal odgovor ruskemu poslaniku v Tokio v svrho izročitve odgovora japonskej vladi.
O vsebini odgovora vlada skrbno molči, .Vendar ae je pa zvedelo, da je
Rusija privolila še v nektere nadaljne japonske zahr-ve, dočim svojega stališča glede Mandžurije ni spremenila. Rusija tudi neče pod nikakim pogojem privoliti v to. da Japonska utrdi južno Korejo.
Ko se je zvedelo, da je vlada poslala podkralju Aleksijevu odgovor, zavladalo je tudi med ljudstvom veli-Jto zanimanje za stvar, kar je zlasti na borzi opaziti.
Japonski poslanik je na vse zgodaj obiskal angležkega poslanika, 3 kte-rim sta se jedno uro posvetovala. Vsi poslaniki dopošiljajo svojim vladam šifrirano brzojave.
London, 6. febr. Včeraj sta obiska la ministerstvo inostranih del ruski in japonski poslanik. Ruskemu posla-, niku so dovolili vporabo brzojav ko-lonijalnega ministerstva. Tukajšnji ruski poslanik je bil oficijelno obveščen o odposlanju odgovora Japonskej. Vendar pa neče o tem govoriti.
Petrograd, 6. febr. Dopisnik lista "Novoje Vremja" brzojavlja iz Vladivostoka, da Japonci bež^ na vse kraje in japonski trgovci žrtvujejo vse, kar imajo, samo da pridejo na Japonsko. Oni prodajajo cele zaboje oranž po pet kopejk, tako, da oni sami sebe vpropastijo.
Rusko brodovje se je vrnilo nazaj pred Port Arthur. Japonsko vojno brodovje kroži na višini Wei Hai Wei, kar je strategično zelo važno, kajti od tu lahko opazujejo kretanje ruskega brodovja.
Peking, 6. febr. Vrhovni poveljnik kitajske vojske in mornarice, Yuan Shi Kai je nasvetoval vladi, naj nemudoma sklene zvezo z Japonsko, da tako dobi nazaj Mandžurijo. Na kitajskem se boje vstaje, ktera se prične zajedno z rusko-japonško vojsko.
Ruski poslanik je svetoval kitajskej vladi, naj dobro premisli, piedno sklene zvezo z Japonsko, ker inaČe bode Rusija prisiljena zasesti Tientsin in Peking. Radi tega se boji kitajska vlada, da bi Rusija najpreje ne napadla Kitajsko.
Ruski vojni načrt-
Petrograd, 6. febr. Včeraj je bilo prvič tudi na ulicah opaziti , da je, vojska blizo. Ljudstvo je vidno vznemirjeno. Na ulicah je videti skupi-nje lujdi, kteri se menijo o položaju. V vseh ministerstvih se dela tudi po noči. Ruski uradniki so povsem mirni in trdijo, da je Rusija prisiljena v vojne priprave radi japonskih demonstracij. Ruske vojne ladije. ktere so ostavile Port Arthur, so pljuie le okrog otoka Ta Lien Wan za posku-šnjo njihove sposobnosti. Tudi rusko vojaštvo še ni odšlo v Chemidpo.
Ruski minister vojne mornarice je dejal dopisnikom:
''Japonce Čaka težka naloga, ako nas hočejo napasti ob Vladivostoku in v Mandžuriji, toraj med Port Ar-thurom in Vladivostokom.
Rusko časopisje se zaveda krize in ne piše več tako optimistično. Časopisje poroča sedaj vedno o odpoši-ljatvi ruskega vojaštva v Sibir. Od vsacega polka odide jeden del proti iztoku.
General Markov, šef mobilizacijskega oddelka, je odpotoval v Irkutsk Sibir.
V nedeljo ali ponedeljek je pričakovati važnih novosti.
Mala poročila.
—	Admiral Schley, kteri je bil bolan za influenco in je dalj časa ležal v Washingtonu, je ozdravel.
—	Policijskega superintendenta Coughlina v Troy, N. Y., kteri je bil tožen in zaprt radi korupcije, so sedaj odslovili.
—	Bivši nadmornar od jadranke "EL. S. Briry". Charles Johnson, kateri je dne 31. maja 1903 ubil svojega tovariša I. Fincha blizo obrežja nove škocije, je bil v Bostonu obsojen v troletno ječo, - ■„
Žrtve Hererov.
Neugodne vesti za Nemce iz zapadne Afrike.
Domačini so umorili dva uradnika.
Pogrešana Švabijada.
Berolin, 6. febr. Brzojavna zveza z Winghoekom v nemškej jugozapad-nej Afriki je zopet popravljena. Ta-mošnje oblasti brzojavlja jo semkaj, da 30 Ilerreri usmrtili pomožnega ravnatelja Hoepnerja in poljedelskega uradnika Watermeyerja.
Tudi je zginilo par nemških časni-ških poročevalcev in gozdni "ekspert"
dr. Gerber.
Vstaja v San Domingo.
San Domingo, 5. febr. Iz San Pedro de Macores dospela je četa vojaštva v Pejarito, kjer se je takoj vnel vroč boj z vstaši. Boj je trajal ves dan. Splošnega napada pričakovati je vsaki čas.
Vstaši so zasedli mesto San Carlos, ktero so zažgali. Vladino vojaštvo je zopet zavzelo mesti Santa Barbara de Samarna in Sanches.
Ameriška križarka "Colombia" je izkrcala vojaštvo blizo mesta Santa Barbare de Samama, da čuva tamo-šnje inozemske koristi.	-- ^_
Neupogljivi Lopez.
Manila, 6. febr. Nepričakovano je dospel zopet v Manilo znani agitator za vstajo, Sixto Lopez, kteri ob vsaki priliki pokaže, kako je sovražen Američanom. Ko je dospel semkaj, so ga oblasti pozvale, naj položi uradno prisego, kar je pa ponosno odklonil. Radi tega so ga pridržali v zaporu in ga bodo zopet s prvim parnikom poslali v inozemstvo.
Chilenski kongres.
Santiago de Chile, 6. febr. Kongres je potrdil predlog proračuna, toda radi kljubovanja opozicije, je vlada zasedanje kongresa zaključila.
Kongres ni potrdil predloga, kteri nasvetuje prodajo vojnih ladij "Ca-pitano Prat", "Chocabucco", "Almi-rante Conde II." "Almirante Lynch", "Maipo" in "Aconcagua".
Osoda mornarjev.
Kingston, Jamaica^. febr. Štirideset milj južno t$d Jah\pike našli sc njzozemsko jadranko "Ve^us." povsem razbito. Jadranka je izgubila v viharju na potu iz Caracao v Santo Domingo vse jambore. Povsem razbito so dovedli v mesto Savana la Mar, Jamaica. Mornarji jadranke "Venus" so n^orali mnogo prestati, kajti bila je 27 dni na morju izročena valovam.
Na električnem atola.
Ossiming, N. Y., 5. febr. V ponedeljek bodo v tukajšnjej državnej kaznilnici elektrokuciionirali Frank H. Burnessa, kteri je dne 10. nov. m. 1. vstrelil kapitana George B. Town-senda v Brooklynu. Ravnateljstva je že razposlalo vabila.
Potrebne ostroge.
Tudi najboljšega konja je treba včasih nekoliko zbosti z ostrogami, kar mu dokaže, da je pod nadzorstvom in da mora vršiti svojo dol-žnos.t V nasprotnem slučaju pa postane tudi najboljši konj len. Toda ali ne velja to tudi za nasi Tudi mi potrebujemo bodritelja, kteri nas opozarja na naše dolžnosti proti nam samim in proti našej družbi. Mi imamo dolžnosti z ozirom na dobrodelnost, potem javne in družbinake dolžnosti. Vse to pa zahteva od nas boljše moči v duševnem in telesnem oziru, radi česar čestokrat naši živci nečejo vršiti svojih dolžnosti. Radi tega je potrebna pomoč. Trinerjev American Elixir grenkega vina. To zdravilo nam je dala narava sama. To je čisto vino iz grozdja in zelišč. Vino je pospeševat el j narave in zelišča so zdravila.
Pri želodčnih boleznih, v slučaju slabe krvi itd., je to najbolj Se zdravilo. To bode podelilo truplu zopet naravno razpoloženje. Dobiti je v vseh lekarnah in izdelovalen Joe. Tri-ner, 799 South Ashland, Ava* Chicago, DL	■„. — r-—-
Ponesrečeni rojak.
Iz Forest City, Pa., se nam poroča 2. t. m. poroča, da je ondu pred kratkim ponesrečil nek Slovenec, imenom Prijatelj. Udušil ga je v rovu plin na istem mestu, kjer se drobnina premoga odmetuje in vedno gori.
Hoteč se malo odpočiti, se je rev« vsedel — in za vedno zaspal.
Jel i bila vzrok njegove smrti nesreča ali kaj druzega, se še ne ve, naj-brže ga je lahkomišljena neprevidnost pri delu spravila na oni svet.
Samomor v hotelu.
Somerville, N. J., 5. febr. V mino-lej noci se je v nekem hotelu nastanil nek dobro oblečen možki. Ker ga pa doigo časa ni bilo iz sobe, odšel je nočni klerk v sobo. kjer tra je našel obešenega na vratih. Kljuko na vrata je očividno sam pritrdil. Pri njem so našli 15 centov in posetnico z imenom Lenz Barker, 130 Myrtle Ave., Brooklyn.
Pomanjkanje delavcev na jngu.
Sa vana. Ga., 5. febr. Radi stalnega izseljevanja zamorcev, opažati je povsodi na jugu pomanjkanje delavcev. Radi tega je vložil senator Simmons iz North Caroline predlog, vsled kte-rega naj se vstanovi na Ellis Islandu urad, kteri bode pošiljal delavce na jug. Po predlogu naj vlada dovoli za vstanovitev tacega urada posebno svoto denarja. Taki uradi naj se ustanove tudi poldrugih državah. _
Deweyev nasvet.
V odseku vojne mornarice, za ktero-je v proračunu $95,000,000. je nasvetoval admiral Dewey gradnjo velikih vojnih ladij, dveh oklopnih križark in dveh premogovih parnikov. Nadalje je stari admiral nasvetoval naj vlada dovoli $500,000 v svrho nabave dveh podvodnih ladij. Nove velike ladije bodo veljale $21,750,000 in ma-nje ladije $28,000,000. Vlada naj vstanovi tudi tovarno za vlivanje oklopov, ktera bi veljala $4,000,000. Predlagatelj tudi priporoča pomnožitev mor-naričnega možtva za 3000 mož.
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede vožnih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna 3 železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikaltega zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem od-pljujejo v HAVRE, so sledeči;
Brziparnik LA LORRAINE, z 22 tisoč konj. sil., odpljuje dne 11. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje 18. februarja ob 1&. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 8 dni.
Brziparnik LA TOURAINE, z 20 tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na prave j postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Caspian d t, ter nam naznanite, na kferi postaji ste in prišel bode takoj naš VBlužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le ^v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega krajam za pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 169 Greenwich St., New York, N.
__
__,_

_
<1
Glas Naroda".
Uit fllmoUril: cUUroer i Upednik:
ZMAGOSLAV VALJA VEG. Lastnik:	PubHiker:
FRANK SAK8ER, lOt Greenwich St., New York Oity.
Na leto velja list za Ameriko . —,
w pel leta............UK),
Za Evropo ca vse leto . . . H^O " pol leta . . . 2.60 w " četrt leta . . 1.75 V Evropo peiiljamo list skupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-rzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly 13.
Advertisements on agreement.
Za oglase d« 10 vrstic se plača BO orator.
Dopisi brez podpisa in osobnesti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo natiovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite easlov:
"GLAS NARODA",
10» Greenwich St.. New York, CKy.
— Telefon 87W Ccrtlandt. —
Koreja.
Še pred tridesetimi leti se ni nihče zmenil za cesarstvo Korejo. Celo učeni zemljepisci so o njej najraje mol čali, kajti dežela je bila nepristopna in njeno ljudstvo je živelo mnofjo bolj osamljeno, nefro kitajsko. Koreja je bila tako malo znana, kakor tibetan ske pustinje. Korejci so pa naravno dobro vedeli, čemu ne žele priti v do tiko z drugim svetom, kajti oni so imeli z ptujci, z njihovimi najbližnji-mi sosedi zelo britke izkušnje.
Tristo let je živela Koreja sama za sebe. Toda nova doba z svoiim velikanskim prometom, pričela je pred 30 leti trkati tudi na korejska vrata. Z Japonci zajedno prišli so Rusi. Angleži, Američani, Francozje. in Italijani. Koreja je morala končno skleniti z inozemstvom prijateljske in tr irovske pojrodbe ter otvoriti Chemulpo, Fusan in Wonsan, Potem so prišli v deželo tudi zemljepisci, ktcri so vse kraje natančno opisali.
Razni izumitelji se jjri nas pečajo z vedno novimi iznajdbami iz papirja. V Koreji spada pa to že v zgodovino in tamkaj se rabi papir za vse. Korejci nosiio obleko iz papirja, oni rabijo posodo iz papirja, imajo papir mesto šip in tudi tla v hišah iz papirja. In korejski 'iapir je zelo dober, eelo boljši neg-o kitajski in japonski
V druzih točkah korejske obrti pa ni možno mnogo ni sati in tudi j olje-delstvo ni mnogo razvito, da si ravno pridela Koreja več žita, nejro j? potrebuje Korejsko gorovje je polno rudnin. Zlato dobivajo že od davnih časov, toda ne v velikih množinah.'
Trgovina v Koreji ni bas velika in to tudi ni vzrok, da si druge dežele žele osvojiti Korejo. Glavni vzrok je ta, ker je lega Koreje med Rumenim in Japonskim morjem zeio važna Japonska si zamore.z Korejo mnogo pomagati, Rusija jo pa potrebuje, da si odpre Tihi ocean. Luka v Vladivosto-ku je po zimi zamrznjena, južne Korejske luke, so pa ledu proste.
Japonska je rešila Korejo kitajskega vpljiva in cesarstvo je postalo leta 1894 neodvisno. Od tega leta nadalje so se radi inozemskih vpljivov vrnili v Koreji vedno nemiri in "krvavi boji. Več ministrov je bilo usmrtenih in tudi jedna cesarica je bila umorjena.
Vendar pa tudi Koreja napreduje. Povsodi grade železnice, ceste, brzo jave itd., tako, da ima Koreja lepo bodočnost.
Kljub temu so pa dnfcvi korejske neodvisnosti šteti. S tem pa ljudstvo ničesar ne zgubi, pač pa pridobi mirno in boljšo prihodnost.
Razne koroške novice. V Št. Jakobu je umorila, kakor se poroča iz Volšperga, dekla Veronika Tačl svoje novorojeno dete. — Orožniki v Železni Kaplji so prijeli nekega posestnikovega sina in nekega hlapca, kterima so dolazali, da sta pred 13 meseci na neki planini na Kranjskem ustrelila gozdarja. Morilca bodo oddali deželni sodniji v Ljubljani. — Ustrelil se je v Celovcu 231etui častniški sluga Oberlechner. — IJmrl je dne 19. jan. Ivan Vašak, major v Celovcu nastanjenega pes-polka.
V Trstu je bila silna burja ka-korsne že več let ni bilo. Promet na morju je jako otežkočen. Tudi več oaob je vrgla ob tla, vsled cesar so »ekter» precej poškodovane.
Polom "sloge" na Hrvatskem.
Mislimo, da ga ni človeka, ki bi hotel trditi, da se je zjedinjenje hrvatskih opozicijskih strank posrečilo.. Z velikim šumom "in še večimi frazami so bili zapričeti spravni poskusi, a končno so se zadušili v pesku, kakor se zaduši mali potoček v pesku široke puščave. Koliko se je pričakovalo od teh poskusov, a druzega niso rodili, nego precejšnje število suhoparnih resolucij, ktere so ostale na suhem papirju. Menili so, da se bodo v načelih lahko zjedinili, a še pri mrtvih črkah niso mogli edini postati! Nasprotno, vsled omenjenih poskusov razširil in poglobil se je propad nesloge tako, da opravičeno trdimo, da si dandanes, kar je na Hrvatskem opozicijonelnega, med seboj v laseh leži. Na čelu dotične spravne akcije je stal dr. Šandor pi. Bresztyenszki, in priznati se mora, da katoliški ta mož še nikdar ni toliko krvavega potu prelil, kakor ravno v dobi, ko je hotel vso hrvatsko opozicijo pod jeden in isti pisker potisniti. Sedaj pa je tudi gospod Bresztyenszki vrgel puško v koruzo ter priposlal "Hrvatskemu Pravu" pismo, v kterem obupuje radi tega,-ker ni našel nikjer krščanske ljubavi v hrvatski opoziciji. To je zopet zbudilo dr. S ime Mazzura in pl. Bresztyenszkemu je po "Obzoru" dostavil dolgo, dolgo pismo, ki je polno sladkih, a tako trpkih ljubeznjivosti. ki napadenega prijatelja dosti bolj žgo in peke, nego najhujši udarci s cepcem, ki prihajajo od odkritosrčnega nasprotnika! "Tako je, bi reki skoraj edini vspeh spravnih poskusov v Zagrebu ta, da gleda hrvatska jav uost pre~ sabo dr. Šandor pl Bresz-tyenszkega in dr. Širne Mazzuro, kako se med sabo strastno lasata! Da radi tega klavernega vspeh a ni bilo treba uprizarjati bobneče, in hrumeče akcije, to je več kakor gotovo. To smo omenili le mimopredp, ker nam je od nekdaj veljalo za princip, da se v hrvatske zadeve ne vtikamo, dob/o ve-doč, da taka vmešavanja vsikdar škodujejo, in da nikjer ne koristijo. Zategadelj tudi nikdar odobravali nismo, če nekteri slovenski časopisi, posebno zadnje čase, z nekako izvanre-dno strastjo loparijo po dr. Franku in da mu z biezokusnostjo, kteri na :ivetu ni para, neprestano in neprestano tistega "Zida" na čelo pritiskajo. Pogrevali so naši listi tudi zadnjo Frankovo afero, ki je zaslovela pod imenom afere Frank-G-aj-Kršnjavi. Prisrčna naivnost, ki je od pricetka lo konca obdajala dr. Gajev nastop v ti zadevi, smatrali so naši časniki za dokaz resnice. Ali s tem so se ti časniki odlikovali še po večji naivnosti nego dr. Gaj, ki je s svojim zastarelim odkritjem prej kot ne nekaj reklame zase izkovati hotel. Spodobnim možem so taki napadi iz zasede vsikdar zoperni, naj se že obračajo proti ti ali oni osobi. V tem slučaju pa se vsak vpraša, če je že bivši vladni načelnik dr. Kršnjavi kake Ivhuenove tajnosti hotel obesiti na vrat mlademu in malo poznanemu advokatu iz Jaške, čemu ni ta odvetnik cele stvari takoj objavil, takoj ko je bila namreč še gorka, in ko je dr. Kršnjavi še vse v spominu imel? Da je dr. Gaj pri capljal s svojo tajnostjo tako pozno ua dan, to je sumljivo, ne glede na to, da so prilicni razgovori z vpokojenim državniki že od nekdaj bili nezanesljivi viri, iz kojih se nikdar ni dala zajeti neskaljena resnica. Sicer pa, kakor rečeno: ni naš namen, vtikati se v interne zadeve hrvatskih bratov, zategadelj tudi ni naša naloga, dr. Franku dajati kaj zaščite. Eno pa je gotovo: da je dr. Frank tista propa-lica, kakor ga slikajo njegovi politični sovražniki,- tri ga bil narod že davno otresel od sebe. Misliti pa, da okoliščina, da še danes stoji kompaktna in številna stranka za njim, in da se pri ti stranki nahajajo značaji, ktera šb mora vpoštevati! Ali to so reči, o kterih nočemo dalje pisati. Kar je nas prisililo k pisanju, jezgolj to, da so se spravni poskusi v Zagrebu docela ponesrečili in da je sedaj po "spravi" razdor še hujši, nego je bil pred "spravo". To je za nas jako poučljivo. Tudi pri ras jih je še mnogo, ki neprestano o spravi sanjarijo, ki neprenehoma sladke solze točijo in ki prisegajo na to, da bode domovina le takrat rešena, če bodemo pope častili. kakor bi bili čisti angeli iz nebes. Te ljudi je treba v Zagreb poslati. Tam naj se uče, kaj je sprava in kake slabe posledice rodi sprava, tista prisiljena, hinavska in ničvredna sprava, za ktero se tako glasno krini, dasi nikomur srca ne prihaja.
Za Nemčijo.
Efropqjske in drage vesti.
V delegacijah se mnogo govori £ Petrograd, 6. febr. Značilno je, da zunanji politiki, prereŠetava j o se naša;, fe rusko časopisje v novejšem času državnopravne razmere in marsiktefi pričei0 strogo napadati Nemčijo, o delegat, ki sicer ne pride prav nie v kterej trdi, da namerava v slučaju poštev v takozvani visoki politiki, se rusko-japonske vojske — podjarmiti čuti poklicanega, dajati našim vodil- Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Av-nim političnim krogom pametne na- ' strijo. svete, kako bi se naj uravnale naše .
državnopravne razmere napram dru-!	febr- ^ esti, da bode pri-
gim državam, da bi bilo to v blagor cele transatlantske parobredne dru-in korist Avstrije. Da bi bili ti na- zhe z medsebojnim konkurenčnim bo-sveti, oziroma načrti takih politikov diletantoy morda duhoviti ali vsaj ko-
pravzaprav iz "SI. N."
KJE JE!
Valentin Petač, po domače Jurček iz Pirenč. Prišel je v Ameriko 1. 1895. Zanj bi rad zvedel njegov bratranec: Fran Konc, Box Fr, Zupan 118, Haser, Pa	(5 2)
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za pottpino, ker mora biti denarna pešiijat«v registrirana.
likor toliko pametni, to se seveda ne more trditi. V tem oziru so si dosedaj nemški delegatje brez vsacega ugovora pridobili prvenstvo, zakaj ni še preteklo niti eno delegacijsko zasedanje, da bi ne tolkli po — "obrabljenem glasovirju" in razmotrivali naše razmerje do sosedne nemške države. Avstrija je zaveznica Nemčije, s tem je rečeno vse in dana je gotova podlaga našemu pravnopolitičnemu razmerju do zaveznice Nemčije. V tem je natanko določena in precizno označena smer, kakor tudi tok naše zunanje politike napram nemški državi. Naravna posledica tega državnoprav-ne^a položaja so intimno prijateljski odnosa j i z nemško državo, ki bolj intimni niti biti ne morejo, ako se naj računa s tem, da naj Avstrija ostane Še v bodoče samostojna država. A navzlic temu so se leto za letom oglašali pri delegacijskih zasedanjih nemški delegatje, ki so venomer še priporočali zunanjemu ministru, da naj uravna politiko tako, da se bode naše intimno razmerje do Nemčije še poglobilo in vsi ti blagohotni nasveti so ob koncu koncev izzveneli v eden edini, dasi ne docela jasen in glasen, a vendar razumljiv akord, da se naj Avstrija odpove svoji samostojnosti in vstopi žrtvujoč svojo eksistenco, v kolo nemških zaveznih držav. Dasi si torej naši Nemci doslej niso nimalo mašili ust, kadar je bilo treba izpovedati, kako naj bode državnopravne razmerje Avstrije do Nemčije, vendar še dosedaj niso nikdar v tem oziru govorili toli jasno in določno kakor letos. In še nekaj je, kar je potrebno še zlasti naglašati!
Doslej so oznanjali take tendence ponajveč delegatje, pripadajoči eks-tremno radikalnim nemškim strujam. letos pa je izpovedal svoj tozadnevni kredo zastopnik takozvane 'zmerne "za vlado sposobne" nemške stranke na katero se vlada dejansko tudi opi ra, — poslanec Dobernik. Poslanec celovškega mesta je prav odkrito povedal, za čim teže-vsi avstrijski Nemci in kaj je končni cilj in smoter njihove politike. Kratko in jasno, da je izključen vsak dvom in vsaka druga interpretacija, je izjavil, da je drža vnopravdna politična zveza z nemško državo, ki se ima uresničiti s krvjo in železom, alfa in omega nemških teženj in stremljenj. Značilo je, kakor smo že naglasili, da ni eth političnih aspiracij avstrijskih Nemcev morda odkril kakšen vsenemec, marveč pripadnik nemške ljudske stranke, ki je vladna stranka par excellence in katere eksekutivni organ je takorekoč ministrski predsednik dr. Korber. In to je, kar je treba pribiti! Nemška ljudska stranka je glasno povedala, na kaj deluje z vsemi svojimi silami in močmi, izjavila je, da ji je konec, prenehanje Avstrije kot samostojne države njen najvišji cilj in končni smoter vsega njenega delovanja. In navzlic temu se smatra v vladnih krogah, ki bi imeli, ako že nc gleda jo na obe očesi, vsaj videti na eno, nemška ljudska stranka kot državo vzdržujoč in ohranjujoč element, dasi je po svoji lastni izpovedi v Avstriji ta stranka eden izmed prvih destruktivnih in državo razdvojujočih, življev. In na take- elemente se opira naša vlada, po želji teh se vodi vsa avstrijska politika! Kam jadramo Ali so res vsi avstrijski državniki slepi, ali so jih zares bogovi udarili slepoto, da ne vidijo propada, ki jim zija nasproti, ako bodo nadaljevali to svojo politiko.
In takšnjim elementom na ljubo se pritiskajo ob steno Slovenci, ki so že v preteklosti in skušajo tudi v sedanjosti — morda v svojo lastno škodo — dokazati, da extra Austrijam zanje non est vita! Ali se bodo končno le odprle vladi oči? Dvomimo! Saj niti eden vladni organ ni smatral za potrebno, da bi reagiral na izvajanja delegata Doberniga in jih zavrinl. No pa če vladajo v vladinih krogih samih slični nazori, kakor jih je izpovedal poslanec Dobernig, — in znamenja vsaj kažejo tako — je to povsem umljivo. Ni pa nam umljivo, — da ni na Dobernigova izvajanja odločno reagiral edini slovenski delegat — dr. Susteršič — in to je uprav, kar nas žalosti in boli! Ku se je nudila naj.-ugodnejša prilika, da bi strgal vladi krinko z obraza in z dokazi v rokah izrekel uničujočo obsodbo njene politike! A dr. Šusteršič je molčal in ni zinil niti besedice! Seveda kadar se gre za avstrijsko balkansko politiko, kadar se obravnava o topovih in kadar se gre za veto pri papeževi volit-vi, takrat je ta "slovenski" delegat silno zgovoren, kadar pa bi se bilo treba postaviti na branik za narodna prava, takrat pa ta ljudski zastopnik vedno molči kakor riba!
.iem, niso resnične.
Berolin, 6. febr. Cesar Viljem odpotuje dne 4. marca na obrežje Sredozemskega morja in sicer na otok Malto. Spremljala ga bode tudi cesarica.
Amsterdam, 6. febr. Semkaj se poroča, da je neki vulkan na otoku Javi razdejal neko mesto in da je več sto ljudi usmrtenih/ Kolonijalnemu mi-nisterstvu se poroča, da je bljuval vulkan Merapa v pokrajini Kadoe. Na njegovej južne j strani nahajajo se razvaline mesta Brambanam. ktero je bilo razdejano 1. 1849.
Kodanj, Danska, 6. febr. Ker v kratkem nastane vojska med Rusijo in Japonsko, opažati je v trgovskem svetu nemir. Tudi na Danskem dvoru so sedaj uverjeni, da je vojska neizogibna.
London, 6. febr. Angleški koloni-jalni tajnik J os. Chamberlain, bode dne 11. febr. odpotoval na dopust v Egipt.
Southampton. Anglija. 6. febr. Pa-robrod "Switzerland" od Red Star Line. kteri je bil te dni v viharju na potu v Philadelphijo poškodovan, bodo v kratkem popravili, tako, da bode dne 8. febr. zopet odpljul v eNw York.
Kranjsko slovensko katolldko
pol). društvo
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dud 31. januarja 1D02 ¥ Pennsylrantfl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. o. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. o. Box 478, Forest City. Pi L tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. o. Box 57o, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin Muhi c, P. o. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Buoiweli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. , Karol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku j Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Boat 60f^
Društveno glasilo je "Glas Naroda?*.
Premogarji in posestniki rovov.
Indianapolis, Ind.. 4. febr. Konferenco premolar.iev in posestnikov rovov so preložili na nedoločen čas, ne da bi prišlo do sporazuma irlede plače. Zborovalei so vstanovili posebni ods. k, kteri določi čas prihodnjega zborovanja.
Gledišče „Iroqoois" bodo zopet odprli.
Chicago, 111.. 5. febr. Ravnatelji gledališča "Iroquis" so sklenili imenovano fried išče, v kterem je G00 osob zgorelo, nemudoma popraviti in pričeti zopec s predstavami. Pogodbo za napravo novih dekoracij so že oddali Razne družbe protestirajo proti zo-petne.i otvoritvi nesrečnega gledišča.
International Manufacturing Company
Box 948. New York City, N. Y.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in oitalia slovanskim družtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in druStvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Sea i Press), gumastih črk za samostojni tisk t Skrinjicah; igralnih ikri-njic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kraratnih igelj, ženskih zapestnic, yerilie in ve ril ni h na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
■(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; ▼ elegantnih iatuljftk
od $2.uo dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbwuh inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopjsuje se v yseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za a centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.

ŽT

Frank Sakser"*
109 Greenwich Street, New York

USTANOVLJENO LETA 1893.
fV
USTANOVLJENO LETA 1893.
d a

O
DENARJE
Narečni* ia »ripcrtdvjtt "QUs
pošiljam najceneje in najhitreje v «taro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovea-cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in poit.
Sedaj pošljem lOO kron $20.50
in IS centov požtarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali «500.
PARORROHNF I l^sTl^P	po izvirnih cenah in potnikom koli-
1 rkI\UU|\UUni; i^lO 1 IVC kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
—-; ; 3	———- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
i ^ork m nas mozga počakana postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede i>ot-nika v soliden m cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško pitajo in


se ne ve kam obrniti, naj grč na listajo k telefonu in poklice 3795 Cortlandt, ali con-nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski izgovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje. To je zflo vlino!
Z veleštovanjein
F1 RAIN K SAKSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
at«.nvf^T	naj J*!*-- na hišno številko !Q3 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga
ste\ ilka vse eno. \ tem obsto.u zvijača in uniouokfat orevara. - 116
Telefon: 379B Cortlandt
Telefona 3795 Cortlandt






Jugoslovanska
— Dffodki na Balkanu. Turška vlada si prizadeva, da bi častniki, ki se pridele orožniškemu vrhovnemu poveljniku, vstopili turško službo, česar pa velesile ne pripuste, kar hočejo imeti od Turške neodvisne or-
- On"- Viljem II. — zna tudi zidati! Berolinski listi pišejo: Te dni .se je sprehajal, kakor po navadi, Viljem II. v bližini svoje nove palače in je prišel tudi na kraj. kjer je bilo več zidarjev, ki so po-
ganizacije. — 20. januvarja. Civilna pravljali fasado palače. Cesar je po-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik. JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Qhio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mioh. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg. Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "'GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
Novo družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., sprejeto v J. S. K. J. dnš 25. januarja 1904.
K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Anton Repovš rojen 1884. Družtvo šteje 274 udov.
K družtvu sv. Barbare št. 8 v Bloctonu, Ala., Urban Istenič 1867. Družtvo šteje 9 udov.
K družtvu sv. Barbare Štev. 39 v Roslynu, Wash., Aleks. Vinovič 1870, Matija Zarič 1878. Družtvo šteje 50 udov.
K družtvu sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., Lovrenc Krošar 1882. Družtvo šteje 55 udov.
K družtvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., Alojzij Ružič, Ivan Gaber, Anton Geršič, Ivau Petrič, Anton Perko. (Sprejeti dn£ 16. avgusta 1903.) Družtvo šteje 34 udov.
K družtvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., Fran Jamnik 1884, Fran Malle 1872, Jakob Rogačnik 1866, Anton Župevc 1863, Ivan Bogataj 1870. Družtvo šteje 83 udov.
K družtvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Fran Jerutz 1871, Anton Piletič 1879. Družtvo šteje 90 udov.
K družtvu sv. Jožefa štev. 23 v San Franciscu, Cal., Ivan Jakša 1872. Družtvo šteje 45 udov.
K družtvu sv. Petra iu Pavla št. 35 v Punlo, Pa., Josip Jakop;n 1874. Družtvo šteje 32 udov.
ZOPET SPREJETL K družtvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., Josip Šimc. Družtvo šteje 59 udov.
K družtvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu. Minn., Marko Latkovič. Družtvo šteje 53 udov.
Assessment štev. 8.
Za mesec februarij.
Za umrlega biata Franja Hudolina, uda družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. Umrl dnč 5. novembra 1903 v Buhl, Minn.; uzrok smrti: vnetje možgan ali "meningitis". Opravičena podpora je $800 in <100 za pogrebne stroške.
Za umrlega brata Matija Koširja, uda družtva sv. Jožefa štev. 30 v Chlsholinu, Minn. Umrl dnč 22. novembra 1903; uzrok smrti: pone-arečenje na lovu. Opravičena podpora je $800 in 8100 za pogrebne stroške.
Za umrlega brata Ivana Jarea, uda družtva sv. Alojzija štev. 31 v Braddocku, Pa. Umrl dne 8. decembra 1903; uzrok smrti: pljučnica. Opravičena podpora je $800 in $100 za pogrebne stroške.
Ta assessment je razposlan na 2361 udov in vsaki ud plača po $1.
Jurij L. B r o ž i S, L tajnik.
Drobnosti.
V Amerike s« je odpeljale dne
20. j an. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 6 izseljencev.
Izpred s o d i £ č a. Kazenske rasprave pri ljubljanskem deželnem
sodišču. France Remic iz Smokuša in Ignacij Konic iz Železne Kaplje sta služila za ovčja pastirja: prvi je pasel drobnico za vas Smokuč, drugi pa za vas Breznica in Dosloviče. Ker sta bila sama na planini Zelenici, prišlo jima je na misel, da sta začela svojim gospodarjem brez nnjih vednosti in v svojo korist prodajati ovce, s čimer sta napravila gospodarjem občutno škodo. Sodišče je obsodilo Remica na 7 mesecev, Koniča pa na 4 mesece težke ječe. — France Stare, posestnika sin v Žerjavki, je 11. vinotoka m. 1. v Trebojah Matevža Ješeta večkrat z nožem sunil v hrbet, v desno pazduho in desne lehti. Ješe sr je preje prepiral s Stcretom in njegovim tovarišem v Lavričevi gostilni, ktero je zapustil a se kmalu vrnil s cepinom; vendar se je posrečilo ga spraviti iz hiše in mu odvzeti cepin, na to se ga je pa Stare lotil z nožem. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — Janez Čebulj, tesar v Vescah, in Janez Jenko, sta šla iz gostilne na Golem v družbi več fantov proti domu. Prepira ni bilo med njima. Tik vasi Sela sta se pa spoprijela. Čebulj je Jenka ugriznil v levo roko, dočim je Jenko ugriznil Čebulja v srednji prst desne roke in ga udaril v obraz, da mu je izbil zob. Oebulj je bil obsojen na 14 dni zapora. — Helenn Sko-čir, služkinja v Radovljici, je bila že dvakrat radi tatvine kaznovana. Ker ima skrbeti za svoja dva nezakonska otroka, zašla je na nepošteno pot in svojemu gospodarju Janezu Vovku v Radovljici, pri kterem je služila za deklo, izmaknila okolu 15 K gotovine. Obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe. — Andrej Zupančič, dninar v Križu, je 22. listopada m. 1. govoril z nekim dekletom pred Primožičevo gostilno v Pristavi. Te pa ni bilo po
volji Šimnu Smuku, ter ga je parkrat udaril po glavi. Že takrat je segal Zupančič po nož, rekoč: "Le merkaj, kako boš iz Pristave domu prišel!" Po tem dogodku sta bila oba zopet v gostilni in sedela pri jedni mizi, a se zopet sporekla. Zupančič je udaril Smuka z roko po obrazu in skočil proti uratom. Smuk pa za njim in tu ga je Zupančič sunil z nožem v hrbet. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Poskušeni samomor n a -takt rice. Frančiška VevkoviČ, natakarica v gostilni "pri angelju" v Kolodvorskih ulicah 17 v Ljubljani, se je dne 20. jan. popoldne sprla s svojim ljubimcem, vojakom Jakobom Fischerjem, nakar je šla v Sitarjevo prodajalnico v Kolodvorskih ulicah 18, p i kupila mleka, dala v isto nekaj mišniee in je to povžila, ko je šla domov. Doma pa je vzela še ruma in v istega tudi dala mišnieo in še to popila, nakar se je zgrudila na tla. Natakarica Marija Cvikl tekla je iskat oomoči, pa je ni mogla dobiti, ker ni bilo najti zdravnika. Med tem časom so poslali po rešilni voz in so Franči-ško Vevkovičevo prepeljali v bolnico.
Zviti tatici. Zaprli so orno-ženo Kristino Burgstaller in pa ne-omoženo Anno Einoeder, kteri ste na Jesenicah na zelo zvit način kradli. Vlomili ste namreč v več stanovanj delavcev, ko so bili delavci ravno na delu v predoru. Doletela bode tatici zaslužena kazen.
U1 o m. V Kočevju je ulomil tat v prodajalnico Jožefa Roetela. Trgovski pomočnik je zapodil tatu. Prijeli so Roetlovega hlapca, ki je sumljiv tatvine.
— Koliko velja Francosko v sasli jetnik. Francoska ima dve kazenski koloniiji v Guyani in Novi Kaledoniji. V obeh kaznilnicah je bilo lani 5416 oseb, med njimi 536 žensk. Za zdrževanje teh jetnikov se je izplačalo v- preteklem letu 8,613.569 frankov. Ako se vračunamo prevozne stroške in obleko, stane republiko vsak kaznjenec na leto 360— 400 frankov.
j agenta za Maeedonijo. dvorni svetnik Miiller in konzul Demerik, sta dospela v Solunj. V kratkem se pričakuje tudi italijanski general de Georgis. — 20. januvarja. Med notranjo in zunanjo macedonsko organizacijo se nastala skrajna napetost. Notranja organizacija se naslanja na duhovnike, zunanja pa na častnike. Člani ministrstva so skoraj vsi na strani zunanje organizazije. Na obeh straneh se organizujejo čete. Bati se je, da trčita organizaciji skupaj, mesto na skupnega sovraga. —Pri včerajšnjem dvornem dine ju v Sofiji je imel knez Ferdinand napitnico, v kteri je rekel, da bolgarski narod koraka zadnje čase lepi bodočnosti in velikosti Bolgarije nasproti. Z veseljem in zaupa njem opazuje knez novo stran zgo dovine, ki se odigrava pred Bolgar sko. Knez popolnoma zaupa bodoči slavi bolgarskega plemena
— Kričeč slučaj a v s t r i j ske justice. Pri vojaškem sodiš ču v Zagrebu imajo že dva meseca v preiskovalnemu zaporu nekega Ri karda L., kavarnarja v Zagrebu. L. je vojaštvo doslužil že prc-d devetimi leti, in vendar ga je zaprla sedaj kot samostojnega obrtnika in meščana vojaška oblas*. Ko j« namreč pred skoraj 10. leti služil pri vojakih obdolžila ga je neka javna vlačuga. da ji je odnesel par stotakov. Preiskavo pa so vstavili, ker je tožiteljiea nekam izginila z Dunaja. Meseca novembra p. 1. pa se ic vrnila na Dunaj in sodišče se ie spomnilo stare nadeve ter dalo civilista L. zapreti pri vojaški oblasti. Moža so "prezentiiali". oblekli v vojaško obleko ter ga vtaknili v garnizijski zapor, kjer še sedaj sedi v preiskavi, to pa zato, ker je vodja vojaškega sodišča na dvomesečnem dopustu ter morajo akti čakati na njegovo vrnitev.
— Aktualen tat. Rusko japonski razpor je prav zvito porabi neki železniškitat na rostovski železnici na ruskem. Neki trgovec in neki obrtnik sta prišla v vozu skupaj z elegantnim mladim častnikom. Kaj je bilo naravneje, kakor govor o pred-stoječi vojni z Japonci. I11 časnik je znal mično pripovedovati o vseh japonskih običajih, češ, da pride iz Mandžurije. Pristavil je, da se Japonci morejo ponašati edinole s finim parfumom. Pokazal je radovednežema tudi steklenico japonskega parfuma ter jima ga pustil povonja-ti. Učinek je bil, da sta oba kmalu za-soala. Ko sta se prebudila bila sta obrana vsega denarja in zlatnine, od poročnika pa so bile le — nepristne brke na klopi.
stal in jel dajati zidarju, ki je imel posebno težak del zidu popraviti, razne dobre nasvete in navode. kako mu je treba delati. Zidar ga je pazno poslušal in mu nato odvrnil: "Veste kaj, Veličanstvo, to bi res nazadnje ne bila ravno preneumna ideja"! Cesar se je smejal in oddaljil. Nagovorjeni zidar se ni mogel bolje rešiti iz neprijetne situvacije, kakor se je. Ako bi bil odgovoril drugače, bi ga prijeli radi razžaljenja veličanstva, saj je znano, kako lahko se na Nemškem zakrivi tega zločina. Navzlic temu pa je bil delavčev odgovor tak. da je "modri" Viljem moral čutiti, ako ima kaj razsodnosti, da ga je pri prosti delavec pošteno zafrknil.
— Skesani tat. V Kenyhazu na Ogrskem sta bila lansko suomlad nekemu rokodelcu ukradena dva mala prašiča. Ker je bil revež, je tatvino hudo občutil. Ko je 9. t. m. zjutraj prišel na dvorišče, zagledal je dve veliki in zelo rejeni svinji. Ena teh svinj je imela na ušesu pritrjen listič, na katerem piše neznani tat da je postal med tem časom nazarenec.
Razne male movie*.
Ljubimska afera nadvojvode Ferdinanda Karla. Vkljub zatrjevanju, da se je nadvojvoda na prigovarjanje svojih sorodnikov odrekel zakonu hčerjo Chubrovo, vzdržuje dobro poučeni list vest, da se je nadvojvoda le v toliko vdal, da šele pozneje enkrat zaprosi cesarja za oficijelno dovoljenje za poročitev; svoj izbrani nevesti pa se za nobeno ceno ne odpove. — Razstava o raznovrstni porabi špirita bode na Dunaju. Francoska vlada je dovolila 120,000 frankov kredita za udeležbo na tej razstavi. — Nezgoda na morju. Siini vihar je razbil pri Benetkah ladji "Aristide" in "Fau-sto". S prvo ladjo so utonili tudi 4 mornarji; posadko druge ladje so rešili. — Ustrelil se je na Dunaju 73-letni zdravnik dr. Jos. Burkhard, rodom iz Štajerske. — Zopet afera princa Ahrenberga. Državno vojno sodišče je odredilo, naj se obnovi preiskava proti princu Ahrenbergu. češ, da se je izkazalo, da je počenjal gro-zovitosti nad zamorci ter je tudi svojega slugo ubil v nezavestnem stanju. — Za zadolžene uradnike. Gališki namestnik grof Potočki bode izposloval iz državnih sredstev uradniškemu društvu več milijonov posojila na nizke obresti. Društvo mora s tem denarjem poplačati dolgove uradnikom na ta način, da prevzame njihove dolgove ter razdeli odplačevanje na večletne obroke. — Zopet punt bazarjev.
Sopronu so se spuntali čez tri leta službujoči huzarji ter so jih več zaprli. — Katoliška zabava. V društvu katoliških pomočnikov v Szeszvardu na Ogrskem so imeli plesno veselico. Ker reditelji niso pustili katoliškemu pomočniku Kochu z gorečo smodko na plesišče, zabodel je reditelju Vi-daesu ostro dleto v prsi, da se je takoj zgrudil mrtev. Potem je še dva redi
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Vec bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
V sak zdravnik je sposoben za jedno -vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost.
Po vseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak.
ie na9tal na§ NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači.
Universal Medical Institute
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. .—
Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravljivo. — Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine do-
larjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike.
V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tačifer ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova moč, suhi se odebele, debeli se osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI —OTEKLO KOŽO — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, AH NA PRSIH. -AK3 ZGUBiTE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0 0E — SPOLSKE BOLEZM — ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU — AKO STEN R VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. - IMATE ASTMO KASLJATE. — NE ČUTlTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovosr, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trošite zaman drazega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete. v čem obstoji Vaša bolezen.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizulB'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
IŠČEM
dva izučena godbenika, za telja smrtno ranil in gostilničarju od-1 golo r0R	cornet)- Preskrbim
rezal nos.
rog
tudi službo.
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Ponudbe:
Josip Štrukelj, 209 Indiana St., Joliet, ILL (5—9 2)
HOTEL MDCHITZ,
FOREST CITY, PA.
a njegova nova vera mu prepoveduje Bluecher, 5. febr. iz Hamburga z Si 7 klati živino in uživati meso, zato j pot. vrača izpitani svinji.	Finland
5. febr. iz Antwerpena z 478
pot.
Dospeti imajo:
— 30 vinarjev za nagrobni govor. Ko je umrla znana markiza Pompadour, konkubina kralja Pallanza iz Hamburga. Ludovika XV.. moral je imeti neki Palatia iz Genove, kapucin pri sprejemu krste v cerkve-. Germanic iz Liverpoola. no grobnico nagrobni govor. In zviti Arabia iz Hamburga, kapucinec si je znal pomagati ne da Brandenburg iz Bremena, bi razžalil kralja, niti se zameril ljud- Anchoria iz Glasgowa. stvu, ki je sovražilo razuzdano kra- ' La Lorraine iz Havre, ljevo priležnico kot izvir vseh kru- j Umbria iz Liverpoola. tosti. Kapucinec je namreč začel go- New York iz Southamptona, voriti: "Sprejmem truplo zelo visoke in mogočne gospe markize Pompa-
dour, kraljične dvorne dame. Bila je Etruriaj 6> {ebr> v Liverpool. v šoli vseh čednosti, zakaj kraljica je ; Louis 6 ^ y SuUthamptoIli bila uzor .dobrote, usmiljenja itd. in Finland 6. febr. v Anwerpen. v tem smislu je proslavljal do konca Beljn.avia 6_ febr. v Hamburg, svojega govora ubogo zanemarjeno kraljico Leszinsko, ki jo je ravno Pompadour izpodrinila iz kraljevega srca. Kralj je zvedel za kapucinovo Kaiser Wilhelm der Grosse 9. febr. v
Odpljuli so:
Odpljuli kodo:
PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, 9MOTKE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITZ,
LASTNIK.
zvijačo ter mu dal izplačati za govor tudi samo 30 vinerjev.
—i Na japonskih železn-c a h se potuje celo udobnejše, vsekakor pa mnogo ceneje kot kjersibodi v Evropi. Proga med Nagasaki in Jo-kohama je dolga 1130 km. plača pa se za I. razred 50 K, za II. 25 K in za III. razred le 12 K. Sicer je pa tudi res, da prevozni japonski vlak v uri kvečjemu 25 km, tako da se je treba za 6 gld. voziti dva dni in dve noči. Skrbljeno pa je za udobnost. Vlaki imajo posebne spalnice in obedoval-nice z mehkimi naslanjači. Tudi se dobi na vsaki postaji toplo kosilo v košaricah, obstoječe iz riža in napol kuhanih rib. Za nekadilce nimajo posebnih vozov, ker japonske dame same kame pipice ali pa vsaj cigarete. Preden vstopi sprevodnik v voz — tudi tretjega razreda — sname kapo z glave, pri vratih se dvakrat globoko prikloni in vpraša potem potnike po vseh obredih japonske uludnosti, ali ni morda kateri pozabil kupiti vozni
Bremen. Oceanic 10. febr. v Liverpool. La Lorrain 11. febr. v Havre. Bluecher 11. febr. v Hamburg. New York 13. febr. v Southampton. Vaderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. Hohenzollern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow. Palatia 16. febr. v Genovo. Sloterdyk 16. febr. v Rotterdam". . Main febr. v Bremen. Celtic 17. febr. v Liverpool. La Bretagne, 18. febr. v Havre. Lahn 20. febr. v Genovo. Ivernia 20. febr. v Liverpool. Pennsylvania 20 febr. v Hamburg. St. Paul 20. febr. v Southampton. Kroonland 20. febr. v Antwerpen.
Dr. L. H. HEEBEKT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind.
New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
3ST POZOR ROJAKI!
\-ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu ig. ulice, kjer točim pristno uležano ,;ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, fcajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel/ Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
Mohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone 1 1722 Morytn,
VARUJTE
se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-morejo; tega pa ne stori ne pri pošiljanju denarja v staro domovino, ne pri prodaji tiketov, Fr. Sambr, 109 Greenwich Str.
v New
list. In enaka uljudnost se ukazuje Yorku, zato se le vedno k njemu potnikom ves čas vožnje.	zateči,	*
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
281 E. 73d St.,
IV«w York.
O rd i n i ra: od 3. do 9. ure dop ; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Oovori slovenski I
NAZNANILO. -
Slovensko podporno društvo sv. \lojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-iocku, Pa., ima svoje redne meeečne ieje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin. Pennsylvania.
Za tekoče let« bili bo izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1108 Cherry All v, Braddock, Pa.; Matevi Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Mley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, IIO4 Cherry Alley, Brad-lock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II ta} likom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor< vat, blagajnikom, Box 164, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: J os. Pere, Ivan Zgono, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mere društvo suspendirati.
DroŠtrenild Mri tiraj te v prid dru-
ODBOR ImM
PAZI


1

se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-fonirej z številke 3795 Cortlandt, p* se slovensko zmeniš i njim.
......
v vi
T »i s^eTfe
Cilji našega hrepenjenja.
"Kje sem 9" — se je vprašal Silvester Potočnik, ko se je na trdi. nekoli ko rosni klopici prebudil iz kratkega in težkega sna, podobnega omotici. Vzbudile so ga tiče pevke, ki so na--vsezgodaj oživile log. Napol zaspano je pogledoval okoli sebe ter se čudil, da je spal v gozdu. Pomižljal je, in megla, ki mu je v prvem bipu po vzbujen ju krila preteklost, se je polagoma dvigala, trgala in izginjala. Pred seboj je zazrl golo in trdo istinitost, in srce mu je zadrhtelo v boli in bridkosti.
"Berač"— brez doma — brez strehe..."
Nad njim so cvrčale tiče z veselimi glasovi.
"Svoja gnezda imajo.. A jaz? Meni so raztrgali gnezdo — brez strehe
—	brez doma 1"
Obležal je še na klopici, ki je prespal na njej noč. Motne in žalohne oči so se mu uprle v gosto zelenje nad klopico, v duši pa so mu vstajali dogodki zadnjih časov.
Spominjal se je:
Pred štirinajstimi dnevi ga je dr. Zajec odpustil iz službe, pred tremi dnevi pa mu je gospodinja odpovedala stanovanje.
Dva meseca ji namreč že ni plačal stanarine. Tolažil jo je vedno, da k-malu kmalu dobi denar od odvetnika. A v resnici ničesar ni pričakoval od njega. Jemal je plačo po tedne in po Štirinajst dni naprej; zadnji čas pa mu doktor vobče ničesar več ni hotel dati. Vedel je pač, da je denar Potočniku le v "pogubo. Ko ga je imel, je posedel v gostilnicah, prihajal prepozno v pisarno ter v njej posedal cele ure, ne da bi kaj delal. In na vrh mu je že itak odpovedal službo.
Pri izstopu mu je iz usmiljenja podaril petak, dasi je bil Silvester še njemu dolžan. A tudi tega petaka seveda ni dal gospodinji...
"S čim pa se naj živim V — Ker so ga po mestu poznali izgubljenega človeka, ni dobil druge službe. In ko je vdova Železnikarjeva videla, da nima ne službe ne denarja ne upanja, da spet dobi kje delo, mu je odpovedala stanovanje.
Silvester je menil, da ženica ne misli tako resno. Isto je storila že večkrat poprej, a navsezadnje jo je vendar pregovoril in omečil, da ga je pustila v sobici. A sedaj ji je v resnici zakrknilo srce: ko je Silvester proti večeru po odpovedi prišel domo\, ni bilo več postelje v sobi._
"Kako pa to, ffospa Zeleznikarjeva
—	kam pa ste posteljo spravili 1"
"Na dvorišču je; prezračiti jo je
treba."
"Na dvorišču t Ir vendar že gre na večer. Ali menite, da bom na dvori eču spal P*
"Kaj meni mar. kje spite! Pri meni več ne morete: sobo je najel že drugi gospod, ki pride koncem tedna.'
Silvester se je vznemiril— "Glej jo, res me hoče vreči na ulico! Kak vrag jo je vendarle obsedel !*'
Pomisli je. kam da naj gre. Pogle dal je skozi okno: zunaj se je mračilo. Postalo mu je neprijetno ob misli, da bi moral brez strehe in brez doma v noč.
"Lehko Vam reči: Spite, kjer hočete! Vi ležete brez skrbi \ "mehko posteljo v svojem domu, a kam naj ležem jaz ? Ali naj grem in zaspim sredi ulice, da me pobero stražniki ter me zapro kakor vagabunda?"
Gospa Železnikarjeva je skomiz-gnila z ramami: "Saj sem rekla: Mene vse to nič ne briga.'
Segel je po klobuk, da odide. A spomnil se je, da ima le nekaj novcev v žepu. Pri-magal se je ter požrl gnev ki mu je silil v grlo.
"Res, nič Vas ne briga..." Stopil je k oknu, se z obema rokama oprijel za polico ter naslonil čelo ob steklo.
Gospodinja je videla njegovo bol in pogled ji je postajal mehkejši.
"Naj bo, nocoj še, a nadalje ni mogoče."
Šla je ter poklicala sosedo. Prinesli ata posteljo v sobo ter jo spet pripravili. Tudi Silvester je pomagal.
"A kakor sem rekla: Nocoj zadnjikrat — soba je že oddana..." je gospa Železnikarjeva odhajaje še enkrat omenila.
"Da še vsaj nocoj 1" — Silvester se je natihnem vzradostil.... "Jutraj-šnji večer je daleč."
Drugi dan je po mestu iskal službe. Vse pisarne in urade, ki jih ni že zaman obiskal, je obhodil, a nikjer ni bilo zanj mesta. Proti večeru se je ves utrujen vrnil h gospe Železnikar-jevi.
A tudi ta večer ni našel postelje v sobi.
"Saj sem rekla: Snoči je bilo zadnjikrat."
"Torej naj res grem na ulico spat?'
"Kamor hočete, gospod Potočnik. Jaz Vam vse leto ne morem dajati stanovanja zastonj; sama sem uboga.
"Ka>o laže! Skopa je in lačna denarja," je pomislil Silvester. Začutil je, kako se mu v srcu budi žaljeni ponos, pomešan s trpkostjo in gnevom ... "Kakor bi bil berač ter jo prosil vbogajme!"
"Dobro, pa grem.*
Šel je in gospa Železnikarjeva g* ni poklicala nazaj.
Prišel je na ulico; a ni vedel, kam naj krene — bil je brez doma. Postal je in pomislil, ali naj gre kam v znano gostilno. A denarja ni imel: opoldne je izdal zadnje novce za kosilo, le za eno smodko mu je še ostalo. In iti, piti in jesti in nazadnje prositi, naj ga za plačilo počakajo — ne, tega ne. Enkrat je danes prosil in pri tem ho fra. ponižali, kakor bi ga oklofutali. Ali se naj da tehtati in blatiti še enkrat jJEIrbet njegov !e bil sicer vajen udarcev, a srce se mu i ob njih vendarle krčilo in v lic* je silila kri.
Njegova bušr .ekdaj ttaku sanjava in -*°žna, inu dolgo ni mogla postati tako topa kakor hrbet.
Krenil je iz mesta. A hodil ni po širokih in svetlih in šumnih ulicah. Vedel je, da bi tam slišal glasen govor in vesel smeh: tam hodijo srečni ljudje, ki s polnimi želodci in brezskrbnimi mislimi stopajo svoja pota. Zavil je v ozke in mračne ulice. Tam hodijo prebivavci mršavi od gladu in sključeni od udarcev, ki jih dobivajo od usode in od ljudi. Plaho se ti odmika jo in če morajo mimo tebe, te pogledajo preplašeno in proseče. Če pa koga srečaš, ki stopa drzno in z glavo pokoncu, veš, da je tudi ta gla-den in da glad dela njegove korake trde in njegove oči drzne. A tebi njegova drznost ne škoduje — tudi ti si crladen in ničesar nimaš, česar bi se oni polakomnil... "Tukaj sem med svojci" — si porečeš in speš mirno svoj pot...
V teh temnih ulicah z umazanimi hišami in z nezdravim zrakom je Sil-vesteru res nekoliko odleglo: tukaj je čutil sebi sorodna bitja.
Prišel je iz mesta. Na prirodo je legal večer. Crez polje so se že razgrnile sence. Na vrhovih vitkih topolov, stoječih v dveh dolgih vrstah ob potu, so trepetali zadnji solnčni žarki. V daljavi so gorele v zahodu ob-lito s krvjo... A luč v vrhovih topolov je ugašala — kakor bi svetli žarki prestrašeni bežali pred Silvestrom in pred temno boljo, ki jo nosi v srcu. Plamen na gorovju je vztrepetaval, bledel in ugašal; sive skale so se pogrezalo v globoko zamišljenost in večerni mir. Kri se je odtekala z nebe-kega svoda — ves neskončni vsemi r ie postajal hladen in mrk.
Silvester je krenil na polje. Vedel ie, da tam ne srečuje letalcev; bilo :nu je zoprno gledati zadovoljne, pa-zne obraze starikavih matron in izsušenih gospodov in od sreče se topeče oči zaljubljenih parov... Po stranskih pešpotih je polagoma stopal med njivami. Daleč na okolu ni videl nikogar; z njim sta šla le njegova žalost in čut popolne osamelosti in za-puščenosti.
(Dalje prihodnjič.)
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo i>oštiiine prosto, ako se naui znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obraza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr„ 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct-
Druge knjige:
Druga nemška slovnica 80 ct.
Hitri računar 40 cL
Mali katekizem 10 ct.
Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole 50 ct.
Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brolirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovor5 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct Narodne pripovedke I. in IT. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 ct_
Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec dO ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 et Princ Evgenij 20 ct. Knez Orni Jurij 20 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 et. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri VrbovČevem Grojci 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ot. GoČevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ct. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid ceiega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. ■ Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-I streči.
RABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Sasserjtt. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko.
Column
^	Svira vse vrste glasbe.
j^jgg. Učenje kacega inštrumenta je _
nepotrebno.
$30
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski koiuadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
CompagniB Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
poštni parniki so i sa dvm vijak*.................. 12.000 ton, >5.000 konjakih aaoftt.
,,L* Lorraine", Jf,L» Savoie", ffLa Touraine' J|,L'Aquitaine", ,,La Bretagne",..
12.000	„	S5.OOO	„	M
10.000	„	12. OOO	„	t,
10.000	,,	16.000	„	II
8.000	9.000	,,	,1
,,La Champagne",.............................. 8.000	,	9.OOO	,,	,,
„La Gascogne",............................... 8.000	>1	9.000	i,	11
tfV Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob tO.
ari dopoludne.
Parniki odpljujejo It priitaniiča it v 42 North River, ob Morton Strert:
17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904.
*La Lorraine
La Bretagne •La Touraine La Champagne *La Lorraine
11. feb. 1904. 18. feb. 1904.
25. fel>. 1004. 3. in area 1904. - 10. marca 1904.
La Bretagne *La Savoie La Champagne •La Touraine *La Lorraine
7. apr. 1904. 14. apr. 1904,
COLUMBIA PHONOGRAPHICO.,
Chambers Street, New York City.

Of Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ^Bl
Glina ageieiji: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-AM KRT SKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVXI, PRENOV3JENI
ti
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZ3M, POEOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAHO: ZSct, in SOct. v vseh lekarnah ali pri
Al Richter &
215 Pearl Street, New York.
KJE JE!
Florian Zibout; pred 5 meseci je bil v Braunsfield, Fayette County, Pa., slišal sem da je v West Virginiji Zaradi društvenih zadev naj sam ali kedo drugi naznani njegov naslov. John Thome, Box 62, Leckrone, Pa.
VABILO
k blagoslovljenju društvenega oltarja sv7 Cirila in Metoda
fdne 14. februarja 1904
t Johnstownu, Pa.,
v hrvatsko-slovenski cerkvi sv. Roka
(Cambria City) na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulice.
Vabijo se vsa tukajšnja slovenska in hrvatska družtva. - Zbirališče: v dvorani pod cerkvijo ob	uri
dopoludne. Vabijo se tudi vsi druŽ-tveniki sv. Cirila in Metoda, stanujoči izven Johnstowna, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Vsak, koji bi se ne udeležil, plačati mu bode; po_ družtvu določeno kazen.	Odbor.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 4oc dalje; dobro belo vino od 50e naprej. — Kdor naroči kot 50 palon. mora priložiti $2.00 ; za posodo. Prevoznino plača naročnik ! Naročilom je pridejati denar oziroma Money Order. S spoštovanjem
M. ROGINA, . O. Bos 64,	Crockett, Cal.
F. G. Tassotti,
108 Meserole Su, Brooklyn Borough
New York, N. Y. dopisnik g. F. Sakserja v New Yorku Pošilja denarje v
— :STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od : tam sem ugodno vožnjo (sifkarte), i kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda", j Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno po-,strežbo.
Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 11 i, 108 Meaerole St.. Brooklyn. N Y.
SLOVENSKI FOTOGRAF
se priporoča, vsem cenjenim rojakom V Clevelandu, O., za obilni obisk z zagotovilom lepega dela in primernimi cenami.
Ako kdo želi. pridem tudi na dom, kar naj se mi blagovoli ustmeno ali z dopisnico naznaniti.
L B a j e c, fotograf. 81 Dana S U Cleveland. O. (Mizo slor. fara» cerkve rr. Vida.)
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu.
Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti Želodca in druzih prebavnih organov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravlja Anton Kline v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričala na vsaki steklenici.
Edino slovensko podjetje v Ameriki!
Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank Rus s, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Slovensko-Anierikanski
...K OL ED A R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge. Mont.
Math. Grahek, 1203 So Sta Fee Ave, Pueblo. Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Sireet, Omaha. Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kiuno. 1U01 Main Street, La Salle, m.
Fr. Keržišnik, Rock Springs. *Yyo.
Math. Grahek. 430 Tth St., Caitmet, Mich.
Fr. Gabrtnja, 5iy Power St.. Johnstown, Pa.
John Govže. Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubbv St., Pitta-burg, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Krushitz. Frontenac, Kans.
Mihael Klobučar, 115 7th St.. Calumet, Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, HI.
John Rusa, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo.
L Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. HI.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton.	vijakom, 10,500 ton.
pratiko
ZA LETO 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kieinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St.. Cleveland. O.
RYNDAM parnik z dvojnim vija
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: I DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfatrasae. /
TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona,
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek 1*11 i/ XEW TORKA vsako sredo
■ i- ■ ■„ --—~ — - ob 10. uri zjutraj.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, N'EW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
RED STAR lilNE
(Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
posreduje redno vc-žnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + + * * * * * * * + * Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KROONLAND.......... 12760toa
FINNLAND............ 12760ton.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Sobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser. 1778' St. Clair St.. Cleveland, Ohio. Chas. Derffanc. 215 N. Congress St.. Kenosha. Wis.	I John Sustaršič. 1208 N. Centre St^ Joliet. HI Frank Gabrenja, «19 Power St., Johnstown, Pa.
Ak» želi kdo rojakov list prodajati, j aai m odam pri usntvatftm	i
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je j Hi na najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjski,, Štajersko, Koroško, Piimorie Hrvatsko, Dalmacijo 111 uruge dele Avstrije.	1
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 nri dopoludne od pomola stev. 74 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHII \ DELPHIJE vsako drugo t,redo od pomola ob vznožju Washington St
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov »e je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine St-ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO S ali na njene zastopnike,	'