Štajerski
Ptuj, četrtek, 2. oktobra 2003
letnik LVI . št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Ni ovir za LDS Stran 2
Podlehnik
Župan sejo prekinil Stran 5
Ptuj
Talumovo darilo bolnišnici Stran 8
Podgorci
Na vaški trgatvi Stran 11
Tenis
TK Ptuj državne prvakinje Stran 24
Kidričevo . Sedma seja sveta
Namesto Avstrijcev Ptujčani
■ v ■
Svet občine Kidričevo je na 7. redni seji ob reševanju problematike odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda razveljavil dosedanjo pogodbo s podjetjem Aqua plus z Dunaja ter pristopil k regionalnemu projektu Za{~i-te kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polju, katerega koordinator je Komunalno podjetje Ptuj.
Z dosedanjim sodelovanjem podjetja Aqua plus iz Dunaja za izgradnjo kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine Kidričevo svetniki in občinsko vodstvo očitno niso bili preveč zadovoljni, saj so po kraj{i obrazložitvi župana Zvonimirja Holca s posebnim sklepom pogodbo soglasno razveljavili. Veliko več zanimanja je bilo za regionalni projekt Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, ki sta ga^ svetnikom predstavila Jernej Somen iz Komunalnega podjetja Ptuj ter Tomaž Obrežan z inštituta za ekološki inženiring v Mariboru. Povedala sta, da je že v izdelavi dokumentacija izgradnjo kanalizacije in vodovodnega sistema za pet občin, poleg Ptuja so k projektu že pristopile občine Hajdina, Mar-kovci in Gorišnica, predstavila pa sta tudi vse prednosti projekta ter vsebino sestanka, ki je bil 10. septembra na ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani, na katerem so se dogovorili o pogojih in načinu vključevanja novih občin v regionalni projekt zaščite podtalnice. Koordinator projekta je Komunalno podjetje Ptuj, vso potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo pa bo izdelal Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora. Po krajši razpravi so svetniki soglasno sprejeli sklep, da občina Kidričevo pristopi k projektu.
V nadaljevanju seje so po drugi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi občinskega glasila Ravno polje, ki ga bodo tiskali v nakladi 2400 izvodov, soglašali pa so tudi s programsko zasnovo glasila. Gre predvsem za drugačno sestavo uredniškega odbora ter za spremenjene pogoje za odgovornega urednika glasila.
Brez bistvenih pripomb so po drugi obravnavi sprejeli dva pomembna občinska odloka: o komunalnemu prispevku in o komunalnih taksah, v prvi obravnavi pa so sprejeli predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
Po krajši obrazložitvi so svetniki soglašali tudi s spremembo pravilnika o plačah funkcionarjev, ki po novem določa da za nepoklicno opravljanje funkcije pripada podžupanu 30 % od plače župana. S posebnim sklepom so določili tudi višino najemnine za občinski šotor: fizične in pravne osebe izven občine bodo morale plačevati po 400, fizične osebe iz območja občine 200, pravne osebe v občini 250, društva v občini pa 100 tolarjev za kvadratni meter šotora. K temu pa je treba primakniti še ceno za nadzor ob postavitvi šotora, ki znaša 35.000 tolarjev.
Po krajši obrazložitvi in razpravi so soglašali tudi z 10-odstotnim povišanjem cen programov vrtca Kidričevo, strinjali pa so se tudi s povišanjem cen najemnin za grobove.
Z zanimanjem so prisluhnili poročilu župana Zvonimirja Hloca o izvrševanju proračuna v prvem polletju, ko so dosegli 36 odstotkov ali 324 milijonov prihodkov in 32 oodstotkov ali 360 milijonov tolarjev odhodkov Največje odstopanje je župan ugotovil pri postavki stanovanjski blok Kidričevo, ter pojasnil da je pogodba s stanovanjskim skladom že podpisana, to pa je pogoj za pričetek postopka oddaje javnega naročila. Precejšnje odstopanje pa je tudi pri postavki šolski prostor v Cirkovcah, za kar so ministrstvu za finance že predložili potrebno dokumentacijo za izdelavo soglasja k investiciji, kar je pogoj za pričetek postopka oddaje javnega naročila. Na predlog župana so soglašali, da po rebalansu občinskega proračuna zagotovijo dodatnih 3,3 milijona sredstev za znižanje najemnin za stanovanja za socialno ogrožene.
M. Ozmec
RADIOPTUJ
89,8'98,e'l04T3
Po letošnji katastrofalni suši, ko ni zraslo dovolj krme za živino, pride za krmljenje živali prav vsako zelenje.
Ptuj . Odvetniki o nelojalni konkurenci
Naivnosti ni konca ne kraja
Območni zbor odvetnikov iz Ptuja, ki ga vodi Branko Resnik in ki združuje odvetnike s Ptujskega in Ormoškega, je vodstvo odvetniške zbornice Slovenije obvestil o nelojalni konkurenci na področju pravnega svetovanja.
Predvsem gre za zavajanje državljanov o tem, da lahko dobijo odškodnino brez odvetniškega svetovanja in pomoči.
Iz Območnega zbora odvetnikov Ptuj je prišlo sporočilo, ki naj bi doseglo najširšo javnost, o tem, da različna podjetja (gre predvsem za podjetja Poravnava, d.o.o., Odškodnina, d.o.o., in Pobot, d.o.o.) z agresivno kampanjo ponujajo zastopanje in posredovanje zavarovalnih odškodnin, učinkovito pogajanje z zavarovalnico, izplačilo odškodnin v gotovini in druge pravne storitve že z enim samim odškodninskim listom za na videz ugodno provizijo desetih odstotkov. Pri tem spretno izkoriščajo ohlapno zakonodajo na eni strani, na drugi pa se poslužujejo tudi nelojalnega obveščanja in oglaševanja.
Odvetniki opozarjajo, da gre v vseh teh primerih za zavajajoče reševanje zavarovalnih primerov, ki imetnike škodnih primerov oškodujejo in obenem prikrajšajo za mnoge pravice.
"Za vse storitve, ki so sestavni del odvetniškega dela in pooblastil, so ljudje, ki nasedejo oglasnim sporočilom podjetij, ki obljubljajo odškodnine za desetodstotno provizijo, prikrajšani. Prisiljeno so sprejeti ponujeno odškodnino, prav tako pa plačati dobršen delež provizije za - upam si trditi - nekvalitetno storitev," poudarja odvetnik Branko Resnik in ob tem navaja, da v odvetniških primerih reševanja škodnih primerov zavarovanci dobijo vso pripadajočo odškodnino, odvetnike pa plača zavarovalnica na osnovi njihove tarife. Takšno reševanje oškodovancem zagotavlja tudi bistveno višjo pravno varnost.
"S pregledom celotne dokumentacije in ne zgolj posameznega poškodbenega lista odvetniki pretehtamo in ocenimo vse dodatne možnosti za večjo odškodnino zavarovancem, kar tudi pomeni, da lahko izposlujemo tudi bistveno višje odškodnine," je še dodatno pojasnil prednosti odvetniškega reševanja škodnih primerov. Ker imajo odvetni-
ki tudi večji dostop do širšega obsega podatkov, lahko svoje stranke zastopajo tudi pred sodiščem, če seveda ocenijo, da odškodnina ni primerna za posamezni škodni dogodek.
Ker pri nelojalni konkurenci na področju pravnega svetovanja prihaja tudi že do izigravanja odvetniške etike, je bil Območni zbor odvetnikov iz Ptuja prisiljen o tem obvestiti vodstvo Odvetniške zbornice Slovenije. V pismu zbornici so tudi predlagali začetek postopka za spremembo zakona o odvetništvu, da bi onemogočili nadaljnje izigravanje inštituta pravnega svetovanja. Obenem so člani Območnega zbora odvetnikov iz Ptuja, v katerem se povezujejo odvetniki s ptujskega in ormoškega območja, dali tudi pobudo o tem, da se slovensko javnost natančneje obvesti o primerjalnih prednostih odvetniškega reševanja odškodninskih zahtevkov. "Predlagali pa smo tudi, da bi zbornica odvetnike, ki sodelujejo z že omenjenimi podjetji, ki zavajajo ljudi, da lahko dobijo od-
škodnine brez odvetniškega svetovanja in pomoči, opozorila na hude kršitve Kodeksa odvetniške etike, ki ima lahko za posledico tudi izbris iz imenika odvetnikov. S tem, ko namreč dovoljujejo zavajajoče oglaševanje storitev pravnega svetovanja, dovoljujejo tudi oglaševanje svojih storitev, to pa je pri opravljanju odvetniških storitev najstrožje prepovedano," je, preden je o navedeni problematiki razpravljal upravni odbor odvetniške zbornice Slovenije, ki se je sestal 30. septembra, še povedal Branko Resnik.
Sklepe in stališča ptujskega zbora odvetnikov je upravni odbor odvetniške zbornice v celoti podprl. Odvetniška zbornica bo sprejela ukrepe za pravilno informiranje občanov o reševanju škodnih primerov in ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje zavajajoče oglaševanje. Tudi drugi območni zbori odvetnikov bodo pregledali stanje vsak na svojem področju in sprožili ustrezne akcije.
MG
Doma
Bomo menjali zastavo in grb?
Ljubljana - V torek opoldne se je iztekel javni anonimni anketni natećaj za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov. Kot so za STA povedali v državnem zboru, bo število vseh prispelih ponudb znano v sredo do 12. ure, saj čakajo še prispele ponudbe po pošti. Na natečaj za oblikovanje novih državnih simbolov naj bi sicer do ponedeljka popoldne prispelo že 80 ponudb. Ocenjevalna komisija bo objavila rezultate najkasneje v 30 dneh od dneva, določenega za predložitev elaboratov, to je do 30. oktobra.
Predčasni volilni kongres SLS
Ljubljana - Svet SLS je včeraj predvidoma razpisal predčasni volilni kongres, ki naj bi potekal 15. novembra na Bledu ali v Rogaški Slatini, je za STA povedal glavni tajnik SLS Andraž Vehovar. Pred sejo sveta so se sestali člani izvršilnega odbora (lO) ter svetu predlagali omenjeni sklep.
Anderli~ na sodis~u opros~en
Ljubljana - Ljubljansko okrožno sodišče je zavrglo zasebno tožbo, ki jo je zaradi domnevne žaljive obdolžitve zoper poslanca LDS Toneta Anderliča vložil novinar in urednik dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija Rajko Gerič. Ta obžaluje odločitev sodišča, saj je "v sodni dvorani želel dokazati, da Anderlič laže in manipulirď. Gerič tako še vedno trdi, da je poslanec s tem, ko je dejal, da je pred kongresom LDS od novinarke nacionalke dobil SMS sporočilo: "Sef je obljubil pomoč Ropu. Kaj naj storim'?^, lagal in škodoval njemu kot uredniku informativnih oddaj, predvsem pa celotnemu informativnemu programu nacionalne televizije. Ljubljansko okrožno sodišče je tožbo zavrnilo in ugodilo ugovoru Anderličevega zagovornika, "saj Anderlič z omenjenim stavkom o zasebnem tožilcu ni trdil ničesar konkretnega, kar bi lahko škodovalo njegovi časti ali dobremu imen^^. Iz poslanske skupine LDS so sporočili, da je bil poslanec Anderlič ves čas trdno prepričan, da ni storil kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, zato je vesel, da je postopek končan.
Zmanjšanje pravic otrok in mladostnikov?
Ljubljana - Predvidena zdravstvena reforma zmanjšuje pravice otrok in mladostnikov, saj jim jemlje specialista pediatra in specialista šolske medicine na primarni ravni. Uvaja pa družinskega zdravnika kot edinega in najprimernejšega zdravnika, "čuvarja vhoda" v zdravstveni sistem, so v izjavi za javnost zapisali v Unicefu Slovenija. Opozarjajo, da je v primeru, ko otrok nima specialista pediatra na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, varstvo oblikovano le po meri odraslih, otrokove potrebe pa niso prepoznane in problemi ostajajo nerešeni.
Subvencije za prehrano dijakov
Ljubljana - Namesto kosil za dijake bi morala država najprej poskrbeti, da bi vsi dijaki dobili kakovostno in cenovno ugodno malico, menijo v Dijaški organizaciji Slovenije. Pobude za spremembo zakona o subvencioniranju študentske prehrane, s katero naj bi uvedli državno subvencijo za dijake, so sicer veseli, menijo pa, da bi ta morala biti drugače zasnovana. Poleg tega bi moralo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pridobiti več sredstev za subvencioniranje mladih kot doslej.
Po svetu
Nova resolucija o Iraku
Bagdad - Medtem ko ameriška administracija dokončuje nov predlog resolucije o Iraku, ki naj bi v večji meri upošteval zahteve nekaterih držav po hitrejšem prenosu suverenosti na Iračane z natančno opredeljenimi koraki in večjo vlogo ZN, so ameriški vojaki v Iraku v torek po štiri-urnih silovitih spopadih v kraju Habanija na zahodu Iraka prijeli 14 Iračanov. Po navedbah ameriške vojske so Iračani pred tem ubili ameriškega vojaka, ko so v ponedeljek z razstrelivom ter protitankovskimi minometi in avtomatskimi puškami napadli ameriški vojaški konvoj. Ameriški vojaki so bili sicer tudi v torek znova tarča vrste napadov. Britanski premier Tony Blair pa je na kongresu svoje Laburistične stranke v Bournemouthu na jugu Anglije glede svoje politike do Iraka zatrdil, da bi še enkrat sprejel enako odločitev. Skupina Iračanov, ki je zadolžena za oblikovanje nove iraške ustave, pa je izjavila, da se roka šestih mesecev, ki jim ga je za sestavo ustave postavil Washington, ne bodo mogli držati.
Prijeli osumljenca za umor švedske ministrice
Stockholm - Glavni osumljenec za umor švedske zunanje ministrice Anne Lindh je po neuradnih podatkih krivdo za zločin priznal svoji materi. Kot pišejo švedski tabloidi, sklicujoč se na policijske vire, naj bi duševno bolni 24-letnik svoji materi izdal tudi podrobnosti napada na ministrico 10. septembra. Osumljenec, ki so ga aretirali pred tednom dni, je v policijskem zaslišanju sicer zanikal vpletenost v umor Lindhove, ki je dan po napadu podlegla poškodbam. Po navedbah njegovega neimenovanega prijatelja naj bi bil Mihajlovič zelo jezen, ker ministrica Lindhova ni nasprotovala napadom zveze NATO na ZRJ med kosovskim konfliktom leta 1999. Kljub svoji nevtralnosti je Lindhova leta 1999 v imenu Svedske dejala, da so napadi zveze NATO na srbske cilje postali "neizogibni", da bi tako ustavili nasilje proti kosovskim Albancem. /sta/
Ptuj • Z10. seje mestnega sveta
Ni ovir za LDS
Po pričakovanjih se je največ polemičnih razprav na ponedeljkovi 10. seji sveta mestne občine Ptuj razvilo ob razpravi osnutka statuta delniške družbe kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj in predlogu ptujskega župana dr. Štefana Čelana za izvolitev podžupana.
Kljub temu da so se v prejšnjih razpravah svetniki bolj ali manj poenotili v tem, da nova delniška družba naj ne bi bila prvenstveno naravnana na dobiček, so se na ponedeljkovi seji pojavili nekateri dvomi, predvsem pa takšni naravnanosti bodoče delniške družbe nasprotuje župan, saj se zavzema za delniško družbo, ki bo izplačevala tudi nagrade upravi in dividende. Osnutek so potrdili, predloge in pripombe bodo preučili in jih vgradili v besedilo predloga glede na zakonske možnosti. Soglašali so tudi s tem, da bodo na nujne postavke zmanjšali sedaj res široko zastavljeno dejavnost družbe, ki vključuje med drugim tudi fotokopiranje in drugo razmnoževanje, dejavnost holdin-gov in druge nesmisle.
Kljub številnim pomislekom proti izvolitvi magistra Mirana Kerina za podžupana mestne občine Ptuj, ki niso strokovne narave, mu nobeden od svetnikov ni očital nestrokovnosti, temveč je šlo zgolj za vprašanje politične "higiene". Ker tako župan kot podžupan prihajata iz iste stranke, LDS, je bil županov kandidat potrjen oziroma izvoljen s 13 glasovi za in 10 proti. Ptujski župan dr. Stefan Celan je v obrazložitvi za Mirana Kerina kot podžupana dejal, da se je tako odločil izmed vseh tehtnih predlogov. Kateri so bili, pa na izrecno vprašanje svetnika Milana Petka ni želel odgovoriti, ker bi potem o tem lahko debatirali tri dni, je še poudaril. Za enega podžupana pa se je tudi odločil zato, ker so v prejšnjem mandatu trije podžupani (naj spomnimo, to so bili Ervin Hojker, Milan Cuček in primarij Mitja Mrgole), s svojimi javnimi nastopi povzročali veliko več nejevolje kot dobre volje, kar naj bi po županovih navedbah pokazale tudi predvolilne analize o tem, kaj je na Ptuju dobrega in kaj slabega. Podžupani so bili visoko na vrhu slednjega. V pod-
poro županovega predloga se je oglasil le svetnik LDS Emil Mesaric in ostale stranke v mestnem svetu "spomnil", da so jim prepustili devet mest v občinskih odborih in komisijah, čeprav jim glede na volilne izide niso pripadli. "Težko rečem hvala. Moja ambicija ni bila, da bi bil podžupan, v celem kontekstu preigravanj pa sem na to potem pristal," je po izvolitvi povedal novi podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin.
116 milijonov za rebalans
Brez opazne razprave, razen svetnika Mirka Kekca, ki je opozoril na preusmeritev postavke za kredite za individualno stanovanjsko gradnjo v višini 10 milijonov tolarjev, ki jih občani lahko koristijo, če so bili predhodno uspešni na razpisih republiškega stanovanjskega sklada (v letošnjem letu so jih lahko preusmerili, ker ni bilo povpraševanja), so ptujski mestni svetniki na 10. seji potrdili rebalans proračuna za letos, s katerim se proračun glede na plan povečuje za 116 milijonov 680 tisoč tolarjev. Za skoraj 20 odstotkov ali 33 milijonov tolarjev so se povečali odhodki za stanovanjsko dejavnost, pri komunalni dejavnosti je postavka višja za 41,6 milijona tolarjev, pri socialnem varstvu pa so odhodki višji za 15,7 milijona tolarjev. Nova postavka v proračunu je "dejavnost visokošolskega središča", kjer je za pokrivanje plače in materialnih stroškov za začetek delovanja zavoda za dva meseca letošnjega leta zagotovljenih 2,225 milijona tolarjev.
Osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj, ki naj bi ga uredili v prostorih bivše policijske postaje v Krempljevi ulici 1 na Ptuju, so svetniki potrdili. Z njegovim nastankom si Ptuj z okoljem - za zdaj je nje-
Evropska unija in mi
Prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani je ob tej priložnosti predstavil dokaj črnogledo napoved prihodnosti te kmetijske panoge, ki jo je izdelal s pomočjo hipotetičnega primera. Ali se državi, ki v tem trenutku premore 29 milijonov litrov vinskih zalog in beleži porast izvoza ustekleničenih vin, zares v prihodnje obeta cenovni šok?
Slovenski vinarji naj bi temeljne spremembe po napovedih slovenskih strokovnjakov
občutili na področju izenačenja uvoznih dajatev, kar bo soočilo domače pridelovalce z evropsko in tudi prekomorsko konkurenco. Državne pomoči in pomoči iz sredstev Evropske unije bodo v znatnejši količini deležni le za namene prestrukturiranja vinogradov. Tu bodo pomembne pridobitve in načini pridobitve pravic za obnovo, novo posaditev vinograda ter pravica za posaditev iz rezervne pravice. Nekaj podpore bodo vinogradniki deležni tudi v pri-
gova ustanoviteljica mestna občina Ptuj - ustvarja pogoje za hitrejši družbeni, socialni in gospodarski razvoj. Od soustanoviteljev sta v tem trenutku znani dve imeni: Perutnina Ptuj in Ta-lum Kidričevo. Soustanoviteljica naj bi bila tudi vlada Republike Slovenije. Dejavnosti novega zavoda so široko zastavljene, med drugim imajo v registraciji tudi dejavnost menz, konkretni izobraževalni programi pa so za zdaj neznanka. Regijsko višje-in visokošolsko središče naj bi začelo delo že v šolskem letu 2004/2005. Milan Petek (SDS) je njegovo ustanovitev podprl, njegov nastanek pa v nobenem primeru ne sme ogroziti projektov oziroma nalog, ki jih ima mestna občina na področju osnovnega šolstva, je še povedal.
Ptujski mestni svetniki so v ponedeljek potrdili investicijski projekt za izgradnjo novih prostorov za potrebe nujne medicinske pomoči in nujne reševalne prevoze ter podoben dokument za rekonstrukcijo lokalne ceste Grajena - Krčevina pri Vurberku, čeprav večina ni vedela, za katero cesto v bistvu gre, ker projektu ni bila priložena skica. Dela na njej naj bi se pričela avgusta leta 2003 in dokončala v oktobru 2003. Glede na pozno sprejet investicijski program teh rokov ne bo mogoče loviti. Stroške re-konstrucije si bosta delili mestna občina Ptuj in država (ministrstvo za gospodarstvo) v razmerju 50,77:49,23. Mestni svet je investicijski projekt moral potrditi, ker gre pri deležu države za nepovratna sredstva. Brez potrjenega projekta teh sredstev ne bi bilo.
Modro cono na novem delu parkirišča pri ptujskem zdravstvenem domu bodo zarisali kljub nekaterim pomislekom, zlasti svetnika Roberta Križani-ca (SMS), ki je prepričan, da bo ta vnesla kaos, ne pa ga rešila. Najprej bi morali poskrbeti za to, da bodo imeli parkirna mesta
Vinarjem cenovni šok
Krovna organizacija slovenskih vinogradnikov in vinarjev - Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije - je v času letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravila okroglo mizo o spremembah, ki se obetajo slovenskemu vinogradništvu in vinarstvu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
meru opuščanja vinogradništva, pri čemer bodo lahko selekcionirali slabše lege.
Profesor dr. Emil Erjavec je opozoril na: relativno visoke stroške proizvodnje grozdja in vina, večanje konkurence in nižanje cen vina, da ceno vin dviga predvsem zaščita domačega vinskega trga, nižajo pa jo konkurenca in slabša poraba, da cena na domačem tržišču komajda pokrije proizvodne stroške in razširjeno reprodukcijo, izvozna cena pa kljub držav-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Miran Kerin, podžupan mestne občine Ptuj po izvolitvi: "Težko re~em hvala ..."
stanovalci v blokih, šele potem določiti modro cono, je poudaril Križanič. Stanislav Napast iz skupne uprave občin je pojasnil, da so s razširitvijo parkirišča na Rimski ploščadi reševali problematiko parkiranja obiskovalcev zdravstvenega doma in bolnišnice, po 16. uri pa ga lahko koristijo ostali. Modra cona bo vpeljana v času od 8. do 16. ure. Gradnja novih parkirišč na tem območju je še mogoča, tudi v etažah.
Robert Čeh ni več mestni svetnik
Zaradi preobremenjenosti je odstopno izjavo podal svetnik Robert Ceh (SLS). Na 10. seji so ptujski mestni svetniki sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju njegovega mandata. Na volilni komisiji mestne občine Ptuj pa je sedaj, da ugotovi, na koga bo prešel mandat. Po za zdaj še neuradnih podatkih naj bi Roberta Ceha v ptujskem mestnem svetu zamenjal Maks Lecnik.
Soglasja k imenovanju Simona Starčka za direktorja Sport-nega zavoda Ptuj mestni svetniki niso izglasovali, saj so točko z dnevnega reda umaknili. Eden od prijavljenih kandidatov - za direktorja so kandidirali Drago S. Ačimovič, Jože Kojc, Jožef Lenart in Simon Starček - je namreč podal ugovor na sklep za imenovanje. Sele ko bo o pritožbi odločil svet Sportnega zavoda, bodo o tem lahko razpravljali na mestnem svetu. Nasploh pa je bilo tem v postopku izbire direktorja veliko nejasnosti, od razpisnih pogojev naprej. Ne ve se niti natanko, za kakšen mandat gre v tem primeru, ali za štiri- ali petletni.
O drugih točkah 10. seje mestnega sveta pa več v prihodnji številki.
MG
nim subvencijam ne zadošča niti za to, saj od nje ni nobenega ostanka dohodka, ter da so dohodki odvisni predvsem od sposobnosti proizvajalcev za doseganje cen in praviloma niso visoki.
Drugače razmišlja nekdanji kmetijski minister in priznani mariborski vinar mag. Jože Protner. Po njegovem mnenju je rešitve za uspehe v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu po vstopu v EU iskati v izbiri najboljših vinogradniških leg, vinogradih, starih vsaj 15 let, ročnem obiranju, pridelavi vina z nižjo stopnjo preostanka sladkorja ter ceni nad 8 eurov za buteljko.
Kaj se bo dejansko zgodilo s slovenskim vinom in kakšno ceno bo to dosegalo prihodnje leto, bo seveda pokazal čas. A če je verjeti politikom, naj bi vinarstvo tudi v prihodnje imelo poseben status.
Anemari Kekec
Cirkovce • Okrogla miza o kmetijstvu v EU
V	Evropi se ne cedita med in mleko
V	okviru prireditev Kulturna jesen v Cirkovcah so v soboto, 27. septembra, v osnovni soli skupaj z Območno enoto Kmetijsko-gozdarske zbornice v Ptuju pripravili posvet o tem, kaj čaka slovensko kmetijstvo ob vstopu v Evropsko unijo.
Čeprav je na tematsko aktualni okrogli mizi sodelovalo skoraj več razlagalcev kot kmetov, so po uvodnem pozdravu župana občine Kidričevo Zvo-nimirja Hloca in predstavitvi ptujske območne enote Gospodarske zbornice, ki jo je opravil predsednik Marjan Hergan, vsi razpravljalci, v glavnem predstavniki stroke, drug za drugim ugotavljali, da se slovenskemu kmetu v Evropi ne bosta cedila med in mleko.
Direktor kmetijsko-gospoda-rske zbornice Slovenije Ervin Kuhar je povedal, da je osnovni namen zbornice, ki deluje šele tretje leto, predvsem usklajevanje skupnih interesov vseh slovenskih kmetov ter zastopanje teh interesov do oblasti. Vanjo je trenutno združenih 175.000 kmetov prek 13 območnih oziroma regijskih zbornic, ena od teh pa je tudi ptujska.
Ko je govoril o trenutnih razmerah slovenskega kmetijstva na pragu evropskih povezav, je poudaril, da se je kmetijska zakonodaja pri nas v zadnjih petih letih temeljito spremenila. Sprejeti so bili številni zakoni, nekateri so bili celo izsiljeni, posledica tega pa je, da je slovensko kmetijstvo močno obremenjeno. Poleg tega, da imamo v glavnem majhne in razdrobljene ter tehnološko slabo opremljene kmetije, so v glavnem tudi slabo pripravljene na vstop v Evropsko unijo.
A ni še čisto prepozno, nujno potrebne so zemljiške operacije, predvsem združevanje zemljišč ali komasacije, kajti kmetija s 40 parcelami enostavno ne more živeti. Žal se vse od osamosvojitve Slovenije na tem področju ni storilo skoraj nič, slabo pa smo izkoristili tudi sredstva, ki jih je Evropska unija namenila za razvoj našega kmetijstva.
Tudi dohodkovni položaj kmetijstva je slab, zato ostaja opuščenih vsak dan več kmetij, plodne površine pa so vse bolj zaraščene. Dejstvo je, da za Slovenijo ni bilo alternative, kajti na vsak način moramo v Evropo, vendar bo zaradi vse-
ga tega najtežje prav za kmete in kmetijstvo.
Poslanec v državnem zboru Alojz Sok, tudi član odbora za kmetijstvo, ki je delovno telo parlamenta in v glavnem pripravlja kmetijske zakone, je ugotovil, da je tudi kmetijstvo preveč politična zadeva. V 15-članskem odboru za kmetijstvo so namreč le 4 taki, ki so dejansko povezani s kmetijsko stroko, vsi ostali pa imajo druge poklice in so le predstavniki določenih političnih strank. To seveda nikamor ne vodi, saj je tudi po njegovem mnenju ekonomika slovenskega kmetijstva preobremenjena, zato bo morala slovenska vlada kmetijstvu posvečati resnejšo pozornost, kajti brez podeželja ne bomo morgli ohraniti slovenske identitete. Po drugi strani pa je potrebno vedeti, da je polovica pravnega reda EU s področja kmetijstva, zato pri nas nekatere zakone sprejemamo na hitro, tudi čez noč, samo da bi bilo za nekatere pri koritu ugodneje. V omenjenem odboru pa ugotavljajo tudi dejstvo, da sicer sprejemajo kar precej različnih sklepov, žal pa jih skoraj nihče ne upošteva. Med novostmi, ki bi jih bilo potrebno uvesti, pa je poleg starostne upokojitve Sok predlagal da bi uvedli pomoč mladim gospodarjem pri uvajanju vodenja kmetij, vendar tega ne pričakuje, "dokler bo slovenski kmet proglašen za razrednega sovražnika".
Anton Darovic, ki je v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zadolžen za živinorejo, je med drugim opozoril, da mora Slovenija do leta 2005 uvesti tako imenovane kvote za mleko, za mlado pitano in odraslo govedo, pa tudi za drobnico. Temeljni problem je po njegovem mnenuju tudi v tem, da naši kmetje ne dosegajo dohodka, ki bi jim zagotavljal preživetje tudi po vstopu v EU. Vzroki so znani, eden bistvenih pa je ta, da so pri nas kmetije v povprečju 5-krat manjše kot v Evropi, zato so stroški proizvodnje tudi toliko višji.
Osrednji del razprave so prispevali (z leve) Alojz Sok, Marjan Hergan, Ervin Kuhar in Anton Darovic.
Ključni problem EU so presežki pri proizvodnji hrane, zato se vse več kmetij preusmerja tudi v ekološko kmetovanje, kjer je količina hrane manjša, a bolj zdrava. Slovenija ustvarja viške predvsem pri proizvodnji mleka ter perutninskega, svinjskega in delno govejega mesa, zato je pričakovati, da bodo po vstopu v EU cene teh osnovnih izdelkov še nižje. Potrebno se bo preusmeriti v čim višjo predelavo mleka in mesa, kot so to že pred leti storili v sosednji Italiji, kjer recimo 80% svojega mleka predelajo v sire, prek 70% svinjskega mesa pa v pršut. V obeh primerih si poleg višje cene zagotavljajo tudi plasma na trgu.
Razprava je bila nekoliko krajša, postavljenih pa je bilo tudi nekaj zanimivih vprašanj. Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc se je pohvalil, da so bili med prvimi občinami pod Trojanami, ki so se lotili obsežnega projekta komasacij Dravsko polje I in da so že sredi del za drugi, še večji tovrstni komasacijski sklop Dravsko polje II. Kmetovalec Maks Medved je očital državi, da je glavni krivec za slabo stanje v kmetijstvu, opozoril je na zadružno lastnino v živilski industriji, ki prihaja vsebolj do izraza ter izrazil bojazen, da nas bodo "pojedli" lastni trgovci, saj zahtevajo za določene izdelke tudi do 40% rabata. Kmetovalec Franc Planinsek je temu pritrdil ter dodal, da imamo
v državi slovenska podjetja in vladna podjetja, za katera pa zakoni ne veljajo. Eden od mlajših kmetovalcev pa je opozoril na problematiko mladih na kmetijah, ki garajo kot črvi, da bi si prislužili kaj denarja, ne morejo pa se pokojninsko zavarovati, ker sistem tega ne dopušča.
Postavljenih je bilo še nekaj drugih vprašanj in predlogov, pri čemer velja izpostaviti ugotovitev, da bodo morali z živinorejo začeti tudi na ravnici ne le na hribih. Kot rdeča nit pa se je skozi razpravo vlekla ugotovitev, da je negotovost kmetov ob vstopu v Evropsko unijo upravičena.
M. Ozmec
Ta teden
»Mačoti« se ne dajo
Mestna občina Ptuj je v ponedeljek začela poslovati zakonito, potem ko so po izredno polemični razpravi na mestnem svetu končno izvolili podžupana, ki se ga je ptujski župan ne glede na zakonodajo dolgo otepal Politično "nehigiensko" pa je, da prihaja iz iste stranke, tudi nekateri člani koalicije za drugačni Ptuj so pritrdili temu. Niso nasprotovali kandidatu, kije za vse fejst fant in ki mu strokovnosti ne manjka, le stranka jih je motila. Glede na glasovalni stroj, ki je v zdajšnjem mestnem svetu že kar utečen, se župan ni dal ugnati, čeprav je poznal pomisleke strank, ki skupaj z LDS predstavljajo pozicijo oziroma večino v njem. Miran Kerin je tudi magister, in ker je župan najbolj vajen komunikacije z ljudmi akademskih naslovov, je bil zanj tudi najbolj primeren kandidat. Tehtnih predlogov za podžupana pa je imel več, je povedal, le imen ni izdal, ker bi potem lahko o tem debatirali in polemizirali tri dni. Zanj je pomembno, da v ponedeljek ni bilo svetnika, ki bi podvomil o tem, da predlagani in izvoljeni podžupan ne bi mogel opravljati podžupanske funkcije v okviru zakonitih pooblastil in nalog. Ce bi imel več politične modrosti in izkušenj - sam pravi, da ni politik in nikoli ne bo - bi lahko duhove vsaj delno pomiril z dvema kandidatoma za podžupana, s tem da bi drugi mandat namenil ženski, Mariji Magdalene, svoji županskiprotikandidatki, ki mu je v drugem krogu "podarila" glasove. S tem bi tudi dokazal, da si želi uravnotežene in racionalne politike, z večjim posluhom za ljudi, ki se v tem trenutku počutijo odrinjene. A kot kaže, je za zdaj to tabu tema, ker se ptujski politični mačoti usmerjajo k temam, kjer za ženske, četudi so sposobne, ni vlog, morda tudi zato, ker se še niso naučile preigravanja in so jim vijugasta pota politike tuja. Ptujskega župana za zdaj tudi ne skrbijo številne fronte, ki si jih po nepotrebnem odpira in ki mu vse bolj jemljejo politično in volilno kredibilnost. Priložnost za dvig ratinga je izgubil, ko se je dal prepričati, da so prejšnji trije podžupani "s svojimi nastopi vnašali veliko več nejevolje kot dobre volje in obljubljali v prazno".
Majda Goznik
Ptuj • O finančnih pomočeh KPŠ
Izsel je razpis
Klub ptujskih studentov (KRŠ) je prvi in edini tovrstni klub v Sloveniji, ki se je svojim članom odločil pomagati tudi s finančnega vidika.
Pobudnik uvedbe socialnih pomoči je bil lansko leto Mladi forum ZLSD Ptuj, a takrat situacija še ni bila dovolj zrela, da bi se zamisel realizirala. Letos pa je ideja o finančni pomoči članom KPS zaživela tudi v praksi. Sicer pa ptujski študentje s tem projektom apelirajo tudi na občine, ki bi se lahko zavedale perečih socialnih problemov in splošne socialne ogroženosti regije, saj je njihov projekt lep dokaz, da lahko zgolj dva milijona tolarjev pomagata letno 40 študentom.
Fundacija Solidarnostni sklad Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Klub ptujskih študentov sta konec minulega tedna podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju zagotavljana finančnih pomoči ptujskim študentom. Ta ureja izvajanje in obveznosti obeh podpisnikov pri dodeljevanju enkratnih finančnih pomoči ptujskim študentom, pri čemer Solidarnostni sklad ŠOUM tehnično izvaja podeljevanje pomoči, katerih nosilec je KPŠ.
Prav te dni pa sta ŠOUM in KPŠ izdala razpis, na katerega se
lahko prijavijo ptujski študentje (člani KPŠ). Predmet razpisa je pomoč socialno ogroženim študentom pri študiju s podeljevanjem enkratnih socialnih pomoči. Gre za dva milijona tolarjev, ki jih bo KPŠ nakazal na račun Solidarnostnega sklada ŠOUM. O razdelitvi finančnih pomoči - vsak mesec bodo enkratno finančno pomoč v višini 40 tisoč tolarjev prejeli štirje študentje - bo odločala štiričlanska komisija, ki jo imenujeta oba pristojna organa (KPŠ in
šouM).
Kandidati, ki se želijo prijaviti na razpis, morajo biti člani KPŠ, dohodek na družinskega člana v letu 2002 pa ne sme presegati celoletnega zneska 130% zajamčene plače (756.367 SIT). Kandidati morajo k prijavni dokumentaciji priložiti tudi originalno potrdilo o vpisu za študijsko leto 2003/04, fotokopijo davčne številke, fotokopijo bančne kartice ali izpisek osebnega računa ali drugo potrdilo, na katerem je vidna celotna bančna številka, motivacijsko pismo, v katerem naj podrobno opišejo svoje osebnostno, družinsko in socialno stanje, pri
čemer je priporočljivo priložiti tudi potrdila ustreznih organov (zdravniška potrdila, dokazila Zavoda za zaposlovanje, Centra za socialno delo ...). Med prijavno dokumentacijo je poleg tega potrebno priložiti še fotokopijo odločbe Zavoda RS za zaposlovanje o podelitvi republiške štipendije (če prejemate štipendijo) ali fotokopije odločb o odmeri dohodnine za leto 2002, originalno potrdilo o članih skupnega gospodinjstva, fotokopijo članske izkaznice KPŠ, v primeru izrednih družinskih okoliščin, ki niso vidne iz priloženega gradiva, pa naj kandidati situacijo opišejo in pojasnijo v motivacijskem pismu. Če bo več kandidatov na rapisu doseglo enak rezultat, bo o dodelitvi pomoči odločalo prav motivacijsko pismo.
Razpisno dokumentacijo lahko člani KPŠ dvignejo v prostorih KPŠ na Vodnikovi ulici na Ptuju, v^isarni Solidarnostnega sklada ŠOUM na Gosposvetski cesti v Mariboru in na Infotočki KPŠ na Ulici Viktorina (zraven Kolnkište). Rok za prijavo na razpis je vključno s 25. oktobrom, vsi, ki na razpis ne boste izbrani v tekočem mesecu, pa se lahko z isto dokumentacijo, ki vam jo vrnejo po pošti, znova prijavljate vsak naslednji mesec, saj bo komisija o izbiri kandidatov odločala sproti, to je vsak mesec. Sicer pa bo razpis objavljen tudi v Informatorju KPŠ, ki izide prav v teh dneh, na ptujski Infotočki, o vseh novih informacijah pa vas bo sproti obveščal tudi Štajerski tednik.
Mojca Zemljarič
Križevci • Tondach s certifikatom ISO 9001-2000
Prvo ime kritin
Opekarna Tondach Slovenija, ki je del koncerna Tondach s sedežem v avstrijskem mestecu Gleinstetten, je prejela certifikat kakovosti ISO 9001-2000.
Foto: Miha Soštart
Direktorju Tondach Slovenija Jožetu Štraklu izročajo certifikat ISO 9001-2000.
Skupina Tondach je podjetje v Borecih v občini Križevci pri Ljutomeru prevzela pred štirimi leti, z naložbo v višini 6,7 milijona evrov pa so v koncernu pridobili najsodobnejšo linijo za izdelavo vlečenih strešnikov.
Leta 1998, ob uradni najavi, da je postal Tondach večinski lastnik opekarne, je generalni direktor koncerna Tondach Franc Olbrich dejal: "Na slovenski trg vstopamo z namenom, da postanemo vodilni proizvajalec in ponudnik opečne kritine. To pa lahko postanemo samo z izbra-
no ponudbo kvalitetnih izdelkov in vrhunskim, pred- ter pop-rodajnim servisom. Zato bomo temeljito posodobili našo slovensko opekarno in jo usposobili za proizvodnjo najkvalitetnejših izdelkov."
Naslednja leta so potrdila Ol-brichove besede, saj se je podjetje zelo dinamično razvijalo in kmalu postalo prvo ime na trgu opečnih kritin. V kontekstu prepričanja, da je zadovoljstvo kupca najvišje načelo podjetniškega delovanja, so se sredi preteklega leta odločili pristopiti k izgrad-
nji celovitega sistema kakovosti po ISO 9001-2000, ki jim ga je tokrat predal predstavnik BVQI Slovenija. Z njim vpeljujejo kakovost kot način razmišljanja na vsako delovno mesto, pridobitev certifikata pa je predvsem naslednji korak k doseganju poslovne odličnosti podjetja. Certifikat je v imenu podjetja Tondach Slovenija prejel direktor Jože Štrakl, ki je zbranim povedal: "Poslovanje našega podjetja je zelo uspešno. Na domačem trgu povečujemo prodajo za 20 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, med-
tem ko so izvozni rezultati trikrat višji. Pričakujemo daleč najuspešnejše poslovno leto v naši kratki zgodovini in ugoden poslovni izid. Piko na i bomo postavili v začetku naslednjega leta, ko bomo zaključili investicijo v novo tehnološko linijo za proizvodnjo dodatnih opečnih elementov, s katero bomo ob 15,5 milijona kosih kritine lahko proizvedli še 300.000 kosov sleme-njakov, zračnikov in sistema. Z zagonom nove prozvodne linije se bo odprlo tudi nekaj novih delovnih mest, kar je za kraj sam in regijo kot celoto še kako pomembno."
Skupina Tondach sicer združuje 26 opekarn v devetih državah, slovenski proizvodni program pa temelji na vlečenem strešniku. Skupni prihodki od prodaje slovenskega podjetja so lani znašali dve milijardi tolarjev, podjetje pa ima 83 zaposlenih.
Miha Šoštatič
Pestike • Obiskali smo Mizarstvo Zuran
Hoblal je rad že kot otrok
Dom in mizarsko delavnico si je mizar Milan Žuran iz Pestik 5/b, marca 2004 bo imela obratovalnica že 12 let uspešnega poslovanja, postavil v neposredni bližini doma svojih staršev. Da bo mizar, je vedel že zelo zgodaj.
Foto: MG
Milan Žuran v svoji delavnici, v kateri bi želel imeti več zaposlenih.
Že kot majhen otrok je rad zabijal žeblje, hoblal, rad pa je tudi šraufal. Odločal se je med dvema poklicema, ki sta ga najbolj privlačila, med mizarskim in av-tomehaničnim. Ker je bilo avto-mehanikov v letu, ko naj bi se njegov uk pričel, preveč, se je odločil za poklic mizarja. Ni mu žal, saj v svojem poklicu uživa. Končal je poklicno lesarsko šolo v Škofji Loki. Preden je odprl lastno delavnico, je delal v Gradnjah in pri obrtniku Kukovcu.
Zapisal se je masivnemu lesu in izdelkom iz masivnega lesa. "Iz masivnega lesa lahko naredim, kar jaz želim, izberem obliko, in tudi motive, s katerimi krasim nekatere izdelke. Umet-
ni materiali me ne privlačijo," je odločitev o izbiri za masivni les dodatno pojasnil Milan Žuran. Dela izključno po naročilu. Gre za izdelke, ki so vezani na hišo, na notranjo opremo in tudi stavbno pohištvo, če je iz masivnega lesa. Dela ima dovolj, rad pa bi dejavnost še dodatno razširil, da bi lahko zaposlil več delavcev, in če bo mogoče, delal tudi za tujino. Trenutno dela le za domači trg. Uspeh v Celju, kjer je za dvokrilna vhodna vrata s podbojem iz naravnega hrastovega lesa prejel bronasti cest Obrtne zbornice Slovenije za kvaliteten izdelek, mu vliva upanje, da bo z novimi strankami, ki se že oglašajo iz različnih koncev Slove-
V "družbi" z nagrajenimi dvo-krilnimi vhodnimi vrati, ki jih bo vgradil v domačo hišo.
nije, svoje načrte udejanil. Med sejemske obiskovalce je razdelil več kot tisoč svojih posetnic. Na bronasti ceh je ponosen, v Celje je tudi šel zato, da bi nekaj dobil, vsaj manjše priznanje, je povedal. Nagrajena vrata, ki jih v nobenem primeru ne bi prodal - krasila bodo domačo hišo - je postavil kot neke vrste izziv stro-
ki in obiskovalcem, da bi opozoril nase. Na koncu se je izteklo bolje, kot je pričakoval.
Milana Žurana kot malega obrtnika žulijo podobne težave kot druge male obrtnike. Davki in prispevki so občutno previsoki. Za malo obrt bi morala imeti država več posluha, pravi. Da preživi, mora veliko narediti sam, ob delu v delavnici ga čaka še delo v nabavi, pogovori s strankami in ogledi na terenu.
V malih obratovalnicah je tako, da delovnik traja od ponedeljka do nedelja, začaran krog, ki se nikoli ne konča. Milan Žuran pa že zna izpreči; če je le mogoče, sta sobota in nedelja rezervirani za družino. Ob koncu tedna ponavadi gredo od doma. V Pes-tikah, majhnem kraju v občini Zavrč, kjer je le 35 hišnih številk, je motivacije za delo in srečno življenje dovolj, je še ob našem obisku povedal obrtnik Milan Žuran, ki se s kvalitetnimi izdelki iz masivnega lesa vse bolj uveljavlja v širšem slovenskem prostoru.
MG
Lenart • Deset let podjetja Interles
Postati in ostati najboljši
Začetki podjetja Interles Lenart segajo v leto 1993. Iz majhnega petčlanskega kolektiva se je začelo postopoma razvijati v današnje srednje veliko podjetje.
Ustanovitelj, lastnik in direktor podjetja mag. Ivan Vogrin se začetkov spominja: "Najprej sem bil zaposlen sam in sem tudi sam izdeloval stavbno pohištvo. Preko vikenda sta mi pomagala brat in nečak, da smo opravljali montaže na terenu. Leta 1995 smo
razširili svojo dejavnost na inženiring stavbnega pohištva. V poslovnih povezavah smo širili svoj prodajni asortiman in vključevali vedno več pomembnih slovenskih podjetij na področju stavbnega pohištva. Tako je danes s podjetjem povezanih že
Proizvodnja podjetja Interles
Foto: ZS
preko dvajset kooperantov. Nato smo leta 1998 zgradili obrat za proizvodnjo stavbnega pohištva iz umetne mase v Voličini pri Lenartu. Od ustanovitve podjetja beležimo 30-40% letno rast in leta 1999, 2000 in 2001 smo prišli tudi med 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji - med t. i. gazele slovenskega gospodarstva. S svojimi izdelki smo prisotni predvsem na slovenskem trgu, beležimo pa tudi veliko kupcev iz sosednje Avstrije in Hrvaške."
Leto 2000 je bilo za podjetje Interles prelomno, izdelali so PVC okno Accord - Interplast, ki je prejelo na specializiranem sejmu gradbeništva MEGRA v Gornji Radgoni v letih 2000, 2001 in 2002 priznanje za najboljše dosežke v graditeljstvu od Gradbenega inštutata ZRMK iz Ljubljane. Mag. Vogrin izdelek ocenjuje: "Gre za izdelek, ki je po tehničnih in tržnih značilnostih za korak boljši od izdelkov, ki jih
ponuja konkurenca, kar nas uvršča med vodilne. Svojo vodilno pozicijo smo še utrdili v letu 2001. Na sejmu DOMOFIN smo prejeli prvi v branži priznanje za najboljše dosežke v graditeljstvu za področje montaže oken in vrat. Okna in vrata so izdelana iz PVC profilov priznanega avstrijskega proizvajalca Accord iz sistema Contour 70 mm (sistem debeline 70 mm, šest komor, z zamenljivim sredinskim tesnilom). Okna so trajna in potrebujejo zelo malo vzdrževanja. Šestkomorni profili so ojačani s pocinkanimi jeklenimi profili, ki v kombinaciji s trojnim tesnilom omogočajo izvedbo še tako zahtevnega okna. Okna so opremljena z izolacijskim steklom 4-16-4 (K = l,1 W/m K) ali s steklom po izbiri. Za funkcionalnost je uporabljeno enoročno okovje Siegenia in Roto. Okna s takšnimi stekli spadajo med energetsko varčna, kar omogoča pridobitev subvencije RS
za učinkovito rabo energije. Poleg trajnosti imajo naša okna še vrsto prednosti. Vgrajujemo samo komponente najkvalitetnejših proizvajalcev, ki imajo pridobljene mednarodne certifikate kakovosti. Poleg že omenjenega certifikata za izdelek, prejetega leta 2000, si je podjetje prav tako že pridobilo znak kakovosti ZRMK za montažo."
V	podjetju Interles se danes želijo predvsem pripraviti in afirmirati na evropskem trgu z evropsko kvaliteto izdelkov in storitev s sloganom: DANA BESEDA OBVEZUJE, ki je zaščitena blagovna znamka na Uradu za industrijsko lastnino Republike Slovenije, enako kot logotip In-terles.
V	matičnem podjetju je danes zaposlenih 45 delavcev, v hčerinskem podjetju Belcont Ormož pa 11. V ustanavljanju pa je podjetje Interles Ljubljana. Podjetje ponuja kompleten program stavbnega pohištva (okna, vrata, senčila, zimske vrtove) iz različnih materialov (PVC, les in aluminij). Podjetje proda 80 odstotkov stavbnega pohištva iz PVC, 18 odstotkov iz lesa in 2 odstotka iz aluminija.
Lastnik in direktor podjetja mag. Ivan Vogrin pa o viziji podjetja pravi: "Naša vizija je ohraniti izredno tržno pozicijo, da postanemo pojem na področju
kakovosti. Želimo postati in ostati najboljši ponudnik stavbnega pohištva. Naša konkurenčna prednost je ta, da stavimo na kvaliteto in ne na količino. Tudi v prihodnje bomo svoje poslanstvo uresničevali s tehnično in tehnološko najbolj izpopolnjenimi izdelki za naše kupce."
Praznovanja ob 10-obletnici podjetja Interles bodo zaključili z glasbeno-zabavno prireditvijo v športni dvorani v Lenartu, ki bo 19. decembra. Na njej bo zbranim zapel tudi ustanovitelj in lastnik podjetja mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ustanovitelj, lastnik in direktor podjetja Interles mag. Ivan Vogrin
Foto: MG
Podlehnik • Vroč začetek 7. redne seje
Po dobri uri župan sejo prekinil
Sedma redna seja sveta občine Podlehnik, ki jo je župan Vekoslav Fric sklical v četrtek, 25. septembra, ni prinesla pozitivnega razpleta dogodkov. Čeprav je sprva kazalo, da se bodo strasti vendarle polegle, je po dobri uri medsebojnega očitanja večina svetnikov zavrnila predlagani dnevni red, zato je župan sejo prekinil.
S predlogom župana, da naj bi po potrditvi zapisnikov prejšnjih sej sklepali o zaključnem računu za minulo leto, o rebalansu proračuna za letos, prisluhnili poročilu o izgradnji vodovoda in cestne infrastrukture, se posvetili zahtevkom za povečanje cene distribucije vode, zagotovitvi finančnih sredstev za razvojni projekt Medicinske fakultete v Univerzi Maribor ter zagotovitvi finančnih sredstev za nujno medicinsko pomoč, se večina svetnikov predvsem zaradi sklepov izredne seje ter pomanjkanja informacij o proračunu in rebalansu ni strinjala.
Uvodni nagovor župana Vekoslav Frica je sprva dal slutiti, da bi se zadeve v občini Pod-lehnik lahko polegle, čeprav je bil na čase kar precej glasen. Potem ko je svetnikom očital, da so kljub njegovi odsotnosti zaradi bolezni sklicali izredno sejo in prali umazano perilo pred javnostjo, je sam ugotovil, da tako ne gre več naprej, saj stojijo na
dveh različnih bregovih. Prav zaradi tega naj bi bila naslednja seja sveta v celoti posvečena "razlagi pravnih podlag za delo sveta", na njej pa naj bi si povedali in priznali vse, česar niso delali prav, pa tudi vse tisto, kar so storili dobrega, predvsem pa razčistili, ali ima prav župan ali svetniki.
Pojasnil je, da je pred občino in svetniki do konca leta še veliko resnih in odgovornih nalog ter da programa ne bodo mogli nadaljevati, dokler ne bo sprejet rebalans občinskega proračuna, zato je kar vnaprej zagrozil, da ne bo pristal na to, da bi večina svetnikov s preglasovanjem vsilila na dnevni red točke brez predhodno pripravljenega gradiva. Potem ko je izrazil upanje, da bodo spore lahko rešili ugodno, je svetnike še enkrat pozval, naj glasujejo za predlagani dnevni red.
V razpravi je svetnik Alojz Novak pojasnil, da je proti nekaterim predlaganim točkam, saj so
I	I
Foto: M: Ozmec
Župan občine Podlehnik Vekoslav Fric vztraja pri svojih zahtevah.
zapisnike 6. redne seje sveta že potrdili na izredni seji, o zaključnem računu in rebalansu pa naj ne bi mogli razpravljati, ker sklepi niso bili potrjeni. Župan Vekoslav Fric je to zavrnil, češ da zapisnikov niso mogli potrditi na izredni seji, ki jo je z nelegalnim delom sprožil nadzorni odbor. Pri tem je poudaril, da so vsi spori nastali prav zaradi nadzornega odbora in da ne bo dovolil, da bi nadzorni odbor sploh delal, dokler prek komisije za statutarna vprašanja županu ne bodo posredovali podatkov o izobrazbi posameznih članov ter njihovih izkušnjah na področju finančnega svetovanja. Dokler se to ne bo zgodilo, pa po njegovem ta nadzorni odbor zanj ni legitimen in deluje protipravno.
Z županovimi trditvami o nelegitimnosti nadzornega odbora se ni strinjal svetnik in podžupan Anton Žerak. Dodal je, da ni prišel na sejo poslušat županovih očitkov, ter ga opozoril, da je pričel razpravo, ki ni na dnevnem redu, saj je tudi sam opozoril, da bodo spore razčiščevali na prihodnji seji. Podobnega mnenja je bil svetnik Peter Fegus, vendar je župan Fric vztrajal pri svojih zahtevi, češ da ga ne bodo prepričali, dokler ne bo prejel potrdil o izobrazbi članov NO.
Da bi zavrnil županove očitke, je član nadzornega odbora Roman Cesar pred vsemi prebral in zatem še pokazal občinski sklep o imenovanju nadzornega odbora s podpisom župana in žigom občine, pokazal pa je tudi svojo diplomo o končani fakulteti. Ko je župan uvidel, da se stvari še bolj zapletajo, je svetni-
Foto: M: Ozmec
Član nadzornega odbora Roman Cesar je županu in svetnikom pokazal pravnomočni sklep o imenovanju članov nadzornega odbora in svojo diplomo o opravljeni fakulteti.
ke vprašal, ali naj obravnavo zaključnega računa za leto 2002 in rebalansa letošnjega proračuna izločijo, da bi lahko sklepali vsaj o ostalih predlaganih točkah, da se ne bi razšli eni kot zmagovalci, drugi kot poraženci.
Potem ko so svetniki drug za drugim ugotavljali, da se vrtijo v začaranem krogu, iz katerega ne vidijo izhoda, in županu očitali, da ne upošteva sklepov z dveh izrednih in ene redne seje, je župan še enkrat zagrozil, da bo sejo prekinil, če svetniki ne bodo sprejeli dnevnega reda, kot ga je predlagal. Ko je tudi Alojz Novak predlagal, da bi sejo prekinili in zaplete dokonca razčistili na naslednji, izredni seji, je župan dodal, da je on ne bo skliceval, ter ponovno poudaril, da nadzornemu odboru ne bo dovolil delati, dokler ne bo dokazil o izobrazbi ter dokler ne bodo
predlagali še tretjega člana, "pa četudi me odnesejo skozi vrata -ampak ta svet že ne".
Svetnik Anton @erak je menil, da je to pomeni županovo nepriznavanje sveta, Alojz Grab-rovec je dodal, da ne želi več poslušati tehtanja moči posameznih političnih strank, svetnica Jožefa Svenšek pa je opozorila, da so vsi izvoljeni od ljudi in da se počasi ne bodo smeli prikazati med njimi, če se bodo še naprej šli samo tega, kdo je močnejši. Rotila je tako svetnike kot župana, da je treba nadaljevati resno delo, ko pa je povedala, da se je most čez potok Rogatnica pri Podleh-niku že delno porušil in da je nujno potrebno zgraditi novegao je župan Fric odvrnil da novogradnja mostu ni planirana v proračunu, zato ga bodo lahko zgradili le, če bodo sprejeli rebalans, saj naj bi veljal 33 milijonov.
A ko so ponovno glasovali o dnevnem redu, ki ga je predlagal župan, se je pokazalo, da so sile v svetu še naprej razdrobljene; samo dva svetnika sta bila za, eden proti, štirje pa so se vzdržali. Župan Vekoslav Fric pa je tokrat držal svojo besedo ter po dobri urici metanja žogice odgovornosti sejo prekinil.
Podlehniške zdrahe tako še vedno niso končane. Upanje na ugodnejši razplet pa vendarle daje dejstvo, da si vse sprte strani želijo, da se v kratkem ses-tanejo na posebni seji in se s pomočjo neodvisnega pravnega strokovnjaka posvetijo le sami sebi oziroma odnosom med svetniki in županom. Tako očitno ne gre več naprej, stvari je potrebno čimprej razščistiti, kajti tako svet kot župana čaka do konca leta še veliko resnega dela.
M. Ozmec
Sindikalno delavsko gibanje na Ptujskem od začetkov do 2. svetovne vojne
• Piše dr. Ljubica Šuligoj
2. nadaljevanje
Zahtevam "Splošne železničar-ske organizacije za Jugoslavijo" po reševanju položaja železničarjev leta 1919 je ptujska Krajevna skupina pod vodstvom Ivana



Jít .^^^uti^c.
Foto: ZAP
Protestni shod ptujskih železniških delavcev 7. aprila 1919 v gostilni »Beli križ« zaradi odklonilnega vladinega stališča do mezdnega vprašanja je po mnenju oblasti minil »brez vsakega incidenta«.
[egula sledila na nekaj shodih. Ko bi po vladini odklonitvi želez-ničarskih zahtev lahko prišlo 20. in 21. julija do "solidarnostne" stavke, je politični komisar v Ptuju le ugotovil, da v mestu ni bilo manifestacij ter da je shod železničarjev pri "Belem križu" minil "brez vsakega incidenta".
Na padec življenjske ravni so odločneje odgovorili usnjarji in spomladi 1920.leta dosegli nekaj uspeha. Ob navzočnosti zastopnika Strokovne komisije in načelnika Krajevne organizacije Jugoslovanske socialdemokratske stranke Jožefa Rožeta je bil dosežen sporazum o zvišanju delavske mezde za 30% in o izplačevanju družinskih doklad. Jože Rože, zastopnik delavstva pri Okrajni Bolniški blagajni, je bil po nekaj mesecih premeščen s Ptuja.
Odklonilno stališče oblasti beležimo npr. ob gibanju trgovskih nastavljavcev, ki so 1919. leta predložili osnutek kolektivne pogodbe in zahtevali 8-urni delavnik, 50% povečanje plače za nadurno delo, obiskovanje trgovske šole, družinske in draginjske doklade idr. Mestni magistrat se je ogradil od zahtev Podružnice zveze trgovskih nastavljencev v Ptuju s pojasnilom, da nima "ingerence".
Mestne oblasti so delno ugodi-
Kolehtiuna pogodba
sklenjena med Gremijem trgovcev v Mariboiu in Zvezo Irgovskiti na-stavljencev za slovensko ozemlje v Ljubljani, krajevna skupina v Mariboru, dne 7, aprila 1920.
1. N^lnlmaina pliča.	4. Obl^^^nosl službene [^03ůdbË.
Usi urljzbenci bvez razlike spala sa taz-Jcliani v trj kaleaorljE:
a) Kvaliřiciraiii. To sa oni nasiavliGnci brez rasiiii^ spoia. I[i marajo imeii posiavni Lini čas in ^reiipi-sanp UÍIÍO spriiiavala ([lohaï uspasabljenaslij. Ti' Jobiio lïliniiiiaina mesEÍna plića:
1. slulbenem lelii......K
n 2.	......... 650.—J
.3. ,. .........1000.-
■ 4. , „......IIML—
1300.—
, [6.
Očetiiaii ilobil» aut va:
. 14W,- 1 „ IS».- \ . 1600,. „ noo,—
Vsaha sluîb^ 3« sklepa na nodiaiji pismene slujbene pcgodbe. Pi:[ že oĎsto]eíiIi službenih raznieruii se mora púsadbú v nar kcaiàan íasu izvršiti. Use doioťbí, ki ne ůd. goearjaio ti pogodili, sa neveljavne. Kakrâna. lioli piMlebSaiîia v !e obstoiefih posoftbati in dagavorlii sa líedopustna. Pagodbe, ki se ne striiijaid sJemi tíoiaíbarai, zamoraio se sklenili le spezazLiiniiD £ 'Zvezo tt^vskili naslav. Ijenzev na siouenskeri aBemijii v Llvbljani, krajevna slupina v \Wibani>.
5. De'laynl eas.
['Mlavni delavni ias je v vseli podjeljili zajedno. Za delo ab nedeljah in pi^znhiih dobi naslavllenee ttw^ íéí nemrolno aía od novo doLoiene plaře Pivi majnilc ie za vse ndslavljence praz^jk,
Foto: ZAP
V letih 1919/20 so tekla prizadevanja ptujskih trgovskih na-stavljencev za uveljavitev kolektivne pogodbe.
le zahtevam ob mezdnem gibanju med lesnimi delavci leta 1921, potem ko se je ptujska podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev obrnila na Deželno vlado za Slovenijo. Na intervencijo Po-verjeništva za socialno skrbstvo pa je mestni sosvet utemeljeval odpuste z dela zaradi "kršenja delovnega reda" in navajal, da podeželski delavci ne prispevajo v fond občinskih doklad in da večinski nekvalificirani delovni sili na mestni žagi v Ptuju ne pripada 50% povišanje plač. Mestna občina je bila pripravljena dvigniti mezde za 20%.
Mezdno gibanje železničarjev je v aprilu 1920 doseglo tudi Železniške delavnice v Ptuju, kjer je bilo ob koncu vojne zaposlenih okoli 70 delavcev. Gibanje je spremljal prevladujoči vpliv social-demokracije z revolucionarnimi primesmi, kar se je izkazovalo v odločnejših zahtevah in ne le v "milih revolucijah". Stavko, ki seje pričela 16. aprila z zborovanjem železničarjev pred magistratom, sta organizirala skupinovodja kovačev v mariborskih železniških delavnicah in komunist Andrej Canžek ter "glavni stavkovni agitator", vnet socialdemokrat
Jože Rože. Po navodilih Strokovne zveze iz Maribora in Ljubljane je stavkajoče usmerjal socialdemokrat Ivan Šegula ob pomoči socialdemokrata Franca Rozmana, aktivnega člana pri Delavskem izobraževalnem društvu. Po nekaj dneh so oblasti na "umirjenem" ptujskem območju zaradi nevarnosti "komunistične agitacije" odgovorile s protiukrepi, z aretacijo "stavkajočih voditeljev", med njimi Ivana Šegula.
Odpoved delovnega razmerja, izguba zaslužka v času stavke in premestitve so bile kazni za stavkajoče. Leta 1923 je bilo 67 železničarjev ptujske občine vpoklicanih na orožne vaje. Zanimiv je primer strojnika Antona Podlaha, ki je po sklepu Direkcije Državnih železnic izgubil delo brez obrazložitve. Zaradi "javnega reda in miru" bi moral Podlaha po sklepu okrajnega glavarstva kot češkoslovaški državljan za 10 let zapustiti državo. Zaradi pritožbe se to ni zgodilo. Podlahi pa je Ujedinjenje Saveza železničara Jugoslavije leta 1932 podelilo diplomo, ker je vztrajal v vrstah železničarske organizacije "v najtežjih časih, tako med svetovno vojno kakor v dobi preganjanj po letu 1920".
Za oblasti je bilo ob zlomu stavke pomembno dokazati, da
stavkajočim ni šlo za "zboljšanje mezdnega vprašanja", da pa je sicer delavstvo upravičeno izboljšati svoje življenjske pogoje. Socialdemokrat Ivan Šegula je po stavki še ostal v javnem življenju Ptuja in bil v letih 1921/29 občinski odbornik, 1923. leta pa tudi podžupan mestne občine.
Nadaljevanje prihodnjič
^Foto: ZAP
Socialdemokrat Ivan Šegula, mizar v ptujskih Železniških delavnicah, vodja železničar-ske stavke aprila 1920. V letih 1920-1929 občinski odbornik.
Cirkovce • Pester konec tedna
Kulturno-zabavna jesen
V prosvetnem društvu Cirkovce so v pozdrav jeseni konec minulega tedna pripravili tridnevno kulturno-zabavno prireditev pod naslovom Kulturna jesen.
V novi večnamenski dvorani so se predstavili obrtniki in društva občine Kidričevo.
Od petka, 26., do nedelje, 28. septembra, se je v prireditvenem šotoru in novi večnamenski dvorani obiskovalcem predstavilo vseh devet društvenih sekcij. Kulturno jesen v Cirkovcah so pričeli v petek popoldne, ko so predstavili delo policijske uprave Maribor, zatem je bilo otroško rajanje z Romano Krajnčan, ob 19. uri je bila v dvorani otroška predstava Zvezdica zaspanka v režiji Saše Mihelak in v izvedbi Dramskega podmladka PD Cirkovce, nato
pa je bila v šotoru Rajska zabava z ansamblom Sedmi raj.
V soboto je nekaj po 10. uri na prireditveni prostor v Cirkov-cah doskočila skupina padalcev iz Maribora, kmalu zatem pa so svečano odprli Kulturno jesen 2003. Poleg slavnostnega nagovora župana Zvonimirja Holca so za obiskovalce pripravili sejem kmetijske mehanizacije, v večnamenski dvorani pa so se predstavili obrtniki in društva občine Kidričevo.
Ob 11. uri je bil v jedilnici
Foto: M. Ozmec
V prireditvenem {otoru je nastopilo vseh devet sekcij prosvetnega dru{tva Cirkovce.
osnovne šole posvet o tem, kaj čaka Slovenijo ob vstopu v Evropsko unijo, vzporedno z drugimi dogodki pa je v prireditvenem šotoru potekal kulturni program v izvedbi društev PD Cirkovce in osnovne šole.
Popoldne so v šotoru nastopili gostje Kulturno-umetni-škega društva Pobjeda iz Tešnja v Bosni in Hercegovini, ob 19. uri so v dvorani izvedli veseloigro domačina Davorina Uriha Jožefovi - 3. del v režiji Lilijane Brglez ter v izvedbi dramske sekcije prosvetnega društva Cir-kovce, nato pa je bil v šotoru mega žur s Čuki.
V nedeljo dopoldne so pripravili zabavne in športne igre, prvi bolšji sejem ter nastop skupine Ko pije. Popoldne so se v šotoru s kulturnim programom predstavila društva PD Cirkov-ce z gosti iz BiH, ob 19. uri so v dvorani pripravili spevoigro Janka Gregorca Vasovalci v režiji Mare Urih, ob klavirski spremljavi Petra Krajnca ter v izvedbi dramske skupine PD Cirkovce. Prvo cirkovško kulturno jesen so zaokrožili z večerom tamburaške glasbe v izvedbi tambura-škega orkestra PD Cirkovce.
-OM
Sv. Andraž • Seja občinskega sveta
Odstopil svetnik Milan Rebrec
Svetniki občine Sv. Andraž so na prvi popočitniški seji prejšnji torek razpravljali o poročilu, ki ga je pripravil nadzorni odbor o izvedenem letnem nadzoru zaključnega računa porabe proračunskih sredstev za leto 2002.
Po sprejemu poročila pa so sprejeli še zaključni račun občine za lansko leto. V nadaljevanju seje je župan Franci Krepša podal poročilo o polletni realizaciji občinskega proračuna in svetnike seznanil s smernicami za pripravo rebalansa proračuna. Svetniki pa so razpravljali tudi o sprejetju odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Odločili so se, da bo občina Sv. Andraž s pogodbo urejala odnos s knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Pri točki uskladitev programskega projekta
OS Vitomarci je župan predstavil dopis ministrstva za šolstvo, znanost in šport v katerem jih je ministrstvo seznanilo z manjšimi spremembami pri projektu za gradnjo šole.
Ob koncu seje pa je svetnik Milan Rebrec svetnike in župana seznanil z odločitvijo, da nepreklicno odstopa s funkcije občinskega svetnika in iz vseh odborov občinskega sveta. Kot vzrok za svoj odstop pa je navedel nestrinjanje z županom in mu očita da je zavračal vse njegove predloge. Župan ima v ko-
aliciji štiri od sedmih svetnikov, kar pa je po mnenju Milana Re-breca dovolj, da ima župan formalno — pravno kritje za vsak, še tako milorečeno čuden predlog sklepa. "Ker imam še vedno svojo glavo, svoj način razmišljanja, svojo dostojanstvo in ne vidim nikakršnih rednih demokratičnih možnosti za uveljavljanje interesov svojih volilcev nepreklicno odstopam s funkcije člana občinskega sveta in odborov," je v odstopni izjavi med drugim zapisal Milan Rebrec.
Zmago Šalamun
Križevci pri Ljutomeru • S seje občin. sveta
Plačilo, ne da bi naročili?
Na 7. redni seji občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru so svetniki med drugim obravnavali pogodbo o sofinanciranju izvedbe obtočnega cevovoda ter dobave in montaže klorne naprave na črpališču pitne vode na Moti ter stroške nadzora. Stroški tega so znašali skupno 10 milijonov 900 tisoč tolarjev, nekaj manj kot tri milijone je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, ostala sredstva pa občina Ljutomer.
Ta je zdaj, dve leti po izvedbi, občinam Križevci, Veržej in Razkrižje poslala pogodbo, po kateri naj bi te sofinancirale že plačane stroške v višini 7,9 milijonov tolarjev. Občina Veržej bi po njihovem izračunu morala plačati 597.000, občina Razkri-žje 574.000 tolarjev, občina Križevci pa milijon in pol. Župan Feliks Mavrič je poudaril, da občina Križevci s temi deli ni bila
seznanjena, zato meni, da jim občina Ljutomer ne more naprtiti stroškov investicije, pri kateri niso sodelovali. Svetniki so se s tem strinjali in soglasno odločili, da občina Križevci zahtevanega zneska ne bo plačala.
Sprejeli pa so tudi sklep o izvajanju javne službe Pomoč na domu s strani Centra za socialno delo Ljutomer, ki bo veljal do konca tega leta. Cena
Ptuj • Ženske to zmoremo iii.
Za enake možnosti
V sejni sobi Doma upokojencev na Ptuju bo v soboto, 4. oktobra, seminar pod naslovom Ženske to zmoremo III., ki ga organizira lokalna koordinatorica za območje občin na Ptujskem Anka Ostr-man.
Udeležile se ga bodo tudi svetnice iz občin na Ptujskem in Ormoža, skupaj jih je 25. Seminar bo potekal cel dan, v odmoru, ob 11. uri, pa bo tiskovna konferenca na temo uveljavljanja politike enakih možnostih, na kateri bodo ob Anki Ostr-man sodelovale še mag. Jana Javornik, nacionalna koordinatorica Ženske to zmoremo III. v Sloveniji, Vijolica Neubauer,
strokovna sodelavka Urada za enake možnosti, in udeleženki seminarja poslanka v državnem zboru Lidija Majnik ter županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin.
Prva dva seminarja Ženske to zmoremo sta bila namenjena parlamentarkam na nacionalni ravni, tretji pa je namenjen ženskam, ki so izvoljene v lokalnih organih in delujejo v lokalnem
Foto: Črtomir Goznik
Anka Ostrman, lokalna koordinatorica Ženske to zmoremo III.
storitve za uporabnike storitve se tako s 1.829 tolarjev zniža na 1.500 tolarjev, normativ opravljenih ur izvajalk se zmanjša s 120 na 100 efektivnih ur mesečno, občina Križevci pa bo za izvajanje Pomoči na domu morala dodatno nameniti milijon in pol SIT; sredstva bo zagotovila v rebalansu proračuna.
Natalija Škrlec
okolju. Gre za projekt, ki ga financira norveška fundacija. V okviru Pakta stabilnosti pri Svetu Evrope delujejo tri delovne mize za različna področja. Ena od teh se ukvarja s politiko in demokracijo v JV Evropi. Zajema 12 držav; poleg držav, ki so nastale na območju bivše Jugoslavije, še Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Moldavijo. V teh državah delujejo nacionalni projektni sveti Ženske to zmoremo. V Sloveniji ga vodi mag. Jana Javornik.
Namen seminarja je izmenjava izkušenj najboljših praks med političarkami v različnih evropskih državah in lokalnimi, ki delujejo na lokalni ravni, ter izmenjava praks med že omenjenimi 12 državami. Zbrani podatki o dogajanju v lokalnem okolju bodo osnova, na kateri bodo temeljile aktivnosti za spremembo nacionalnih politik na področju enakosti spolov. Slovenija je ob Romuniji edina država, ki ima že sprejet zakon o enakih možnostih, ki pa se v praksi ne uveljavlja dosledno. S tem, ko si ženske prizadevajo za politiko enakih možnosti, se v nobenem primeru ne borijo proti moškim, temveč želijo skupaj z njimi sprejemati odločitve in voditi takšno politiko, od katere bodo imeli koristi oboji, ženske in moški.
Ženske to zmoremo je projekt žensk, ki delujejo v javnem življenju, v katerem ni prostora za stranke.
MG
Ptuj • Zaposlovanje na lokalni ravni
Za reševanje lokalne problematike
V prizadevanjih za pridobitev članstva v evropski Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj je Sloveniji uspelo pridobiti status polnopravne članice v posameznih delovnih telesih in programih, med njimi tudi v programu za razvoj gospodarstva in zaposlovanja na lokalni ravni.
Ta program se primarno ukvarja s problematiko zaposlovanja, z vprašanji, kot je kreiranje kvalitetnih delovnih mest v povezavi z razvojem podjetništva, spodbujanjem lokalnih zaposlitvenih pobud in podobno. Kot članica programa je Slovenija povabljena k sodelovanju v projektu "Local Partnerships for Better Governance", v katerega so vključene tudi Belgija, Češka, Mehika, Norveška, Španija in Švedska.
Gre za projekt, v okviru katerega skupina strokovnjakov pripravlja študijo s priporočili o lokalnih partnerstvih in njihovemu prispevku k usklajevanju politik na področju trga dela z gospodarskim razvojem in socialnim vključevanjem, o načinih in možnostih prilagajanja nacionalnih politik razmeram na regionalni in lokalni ravni, možnostih za aktivno vključevanje nevladnih organizacij in civilne družbe ter gospodar-
skih subjektov v oblikovanje ključnih politik ter strategij.
V okviru štiridnevnega obiska v Sloveniji se je delovna skupina Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v četrtek, 25. septembra, oglasila tudi na Ptuju. Obiskali so območno enoto Zavoda za zaposlovanje, znanstvenoraziskovalni center Bistra, podjetje Čisto mesto, zadnji postanek pred odhodom v Ljubljano pa so imeli v Halo-Edil ING.
MZ
Videm • Redna in izredna seja občinskega sveta
Zupan odločal na lastno roko
Svetniki in svetnice občine Videm so se v torek, 16. septembra, sestali na sedmi redni seji sveta občine Videm, naslednji torek, 23. septembra, pa se na izredni.
Redna seja je postala zanimiva že pri prvi točki dnevnega reda, koje stekla razprava o pregledu in potrditvi zapisnika šeste redne seje. Kot ugotavljajo svetniki, se župan ni držal 103. sklepa občinskega sveta, pri katerem je svet zavrnil, da se zaradi racionalnejšega izkoristka prostorov v kletni etaži poslovno-stanovanjskega objekta, kjer bo med drugim tudi zdravstveni dom, iz treh prostorov uredi en prostor. Župan se je za napako že uvodoma opravičil in dejal, da se je za spremembo res odločil na lastno roko, a je pri tem upošteval racionalnejši izkoristek celotnega kletnega prostora v novem objektu. S strani sveta je bilo županu podano opozorilo, da se v bodoče naj ne odloča brez soglasja občinskega sveta, saj ne želijo, da se tudi v njihovi občini zgodi kaj podobnega kot v Kopru ali Podlehni-ku. Po skoraj enourni razpravi je župan omenjeni 103 sklep dal ponovno na glasovanje. Tokrat so svetniki soglašali s spremembami v kleti zdravstvenega doma.
Pod drugo točko dnevnega reda je videmski občinski svet obravnaval realizacijo investicije v ZD Videm, predloge izvedbe zdravstvenih storitev in predloge razpisov za poslovne prostore. Pri tej točki je v razpravi sodelovala tudi dr. Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj, in zbranim v videmski sejni sobi razložila, v kolikšni meri bo ZD Ptuj izvajal svojo dejavnost v ambulanti v Vidmu. Kot je dejala Petkova, bi zdravstveno pomoč v Vidmu, ambulanto bodo predvidoma odprli okrog 15. oktobra, občanom nu-
dili trikrat tedensko (v torek, sredo in petek) med 7. in 11. uro. Takšen - poskusni - delovni čas naj bi po besedah Petkove trajal prve tri mesece delovanja ambulante. V tem času bi si ambulanta poskušala pridobiti čimveč pacientov, nato pa bi glede na uspešnost delovanja delovni čas prilagodili potrebam in zahtevam pacientov.
S tridnevnim delovnim časom ambulante svetniki nikakor niso soglašali, prav tako pa niso bili zadovoljni z izbiro zdravnika, ki jim ga pošilja ZD Ptuj, saj želijo v svojem kraju zdravnika, ki mu bodo ljudje zaupali. Ob polemiki glede videmskega zdravstvenega doma je bilo s strani svetnikov postavljeno tudi vprašanje, ali je možno, da se v Vidmu uvede terminal za potrjevanje zdravstvenih izkaznic in da se poleg splošne ambulante uredi tudi zobozdravstvena ambulanta. Svetniki so podali še predlog za odprtje lekarniške dejavnosti in predlagali, da bi bil ZD Videm že od začetka poslovanja odprt vsak dan, saj bi si na tak način pridobil tudi več pacientov, obenem pa bi bila občanom zagotovljeno vsakodnevno in dobro zdravstveno varstvo.
Pod to točko dnevnega reda so svetniki sprejeli še predlog razpisa za oddajo, najem ali prodajo poslovnih prostorov v kletni etaži poslovno-stanovanjskega objekta zdravstveni dom. Kot je zapisano v predlogu razpisa, se poslovni prostori namenijo za dejavnost zdravstva, alternativne medicine in drugih dejavnosti, ki prispevaju k varovanju zdravja občanov, ter za ostale storitve-
ne dejavnosti (doslej so prispele vloge za frizerski salon, optiko in masažni salon). Pod to točko dnevnega reda so svetniki dali tudi zeleno luč za spremembo projekta in finančno ocenitev za ureditev dodatega vhoda na novem poslovno-stanovanjskem objektu.
Kdo koga izpodriva
Prvo vprašanje pod točko pobude in vprašanja je bilo, zakaj na Selih ni avtobusne povezave za osnovnošolce, zakaj v Lancovi vasi potekajo volitve v gostinskem lokalu, čeprav imajo urejen dom, ob tem pa je bil izostavljen tudi problem šturmovskih osnovnošolcev, ki naj bi bili na poti v šolo ogroženi zaradi gostega prometa skozi vas. Med svetniškimi pobudami je bila tudi izravnava udarnih lukenj v asfaltu in vprašanje, kdaj bodo pričeli gradnjo osnovne šole Leskovec. Po zagotovilu župana in občinske uprave naj bi gradnjo pričeli takoj, ko bo sklenjena pogodba in zaključeni vsi pravni postopki.
Pobude, ki so jih svetniki izrazili, so bile še glede javne razsvetljave in ureditve pločnikov v KS Videm, premajhna angažiranost občine pri urejanju krajinskega parka Sturmovci, vroče pa je postalo pri vprašanju glede ureditve kanalizacijskega omrežja v KS Videm in KS Leskovec. Kot je dejal eden izmed svetnikov, so Leskov-čani pri tem projektu oškodovani za del denarja, ki naj bi ga Videmčani porabili za 250 metrov kanala in ki ga ob potrditvi sklepa občinskega sveta naj ne ni bilo v projektu. Direktorica ob-
Ptuj • V MČ Panorama vse več problemov
V tem tednu bodo le začeli
Na peti seji sveta mestne četrti Panorama, ki je bila 25. septembra, so lahko le nemočno ugotavljali, da se od lanskega delnega zbora občanov, ki je bil 8. oktobra v Domu krajanov Olge Meglič na Vičavi, na katerem je sodelovalo 74 občanov z območja sklica, ni realiziral niti en sklep. Takrat so sprejeli sest sklepov, na prvo mesto so postavili zahtevo po ureditvi ceste v Oresje v dolžini 800 metrov, ki se mora celovito urediti v letu 2003.
Cesta mora biti zgrajena v normalni širini in imeti pločnik. Na razširjeni seji sveta mestne četrti Panorama so prejšnji četrtek sodelovali tudi nekateri prizadeti občani iz Sovretove poti, Orešja in Vičave. Opozorili so tudi na druge komunalne probleme, predvsem nerešeno vprašanje kanalizacije na Sov-retovi poti, kjer je problematična tudi cesta. Od odgovornih v ptujski občinski upravi, na seji, kot je že navada, ni bilo nikogar, razen strokovnega sodelavca v oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje Milana Pavlice, so ponovno zahtevali, da se sprejeti sklepi nemudoma pričnejo uresničevati, predvsem pa gradnja ceste, za katero je ta trenutek na voljo 14 milijonov tolarjev. Sočasno z njeno ureditvijo se mora v zemljo položiti tudi vsa komunalna infrastruktura. Glavna ovira za začetek del na cesti naj bi bila v tem trenutku
izgradnja plinovoda, ker naj bi Adriaplin še ne imel vseh potrebnih dokumentov za začetek del. Kot je povedal Milan Pavlica, jih bodo še čakali do ponedeljka, 29. septembra, zatem pa pričeli z urejanjem ceste in pločnika ter položitvijo vse infrastrukture v zemljo.
Predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj mag. Jernej Soe-men pa je povedal, da se za celotno območje občine Ptuj izdeluje idejni projekt izgradnje kanalizacije, ki naj bi bil končan 1. aprila leta 2004. Ta naj bi dal odgovore za iskanje najugodnejših rešitev izgradnje kanalizacije povsod tam, kjer je še ni, tudi za območja mestne četrti Panorama, ki so prav tako vključena v omenjeni projekt. Gostota poselitve bo tudi pokazala, ali lahko s projektom kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev za to izgradnjo.
Za gramoziranje oziroma pla-
čilo gramoza na vseh cestnih odsekih, kjer je to potrebno, pa bodo poskrbeli kar v četrti sami, je napovedal predsednik sveta četrti Panorama Jože Strafela. V proračunu mestne občine Ptuj za te namene več nimajo denarja, dolga zima je pobrala vse. S predlogom, da bi na tej postavki povečali sredstva z rebalansom proračuna za letos, pa niso uspeli, je povedal Milan Pavlica iz oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj.
Rozika Ojstersek, ki je vodila lanski delni zbor občanov v mestni četrti Panorama, pričakuje po četrtkovem sestanku, da bodo v občinski upravi mestne občine Ptuj pokazali večjo odgovornost do sprejetih sklepov in jih pričeli končno realizirati. Sicer bodo morali krajani poseči po neljubih ukrepih državljanske nepokorščine.
MG
činske uprave je očitek zanikala in poudarila, da je v sklepu navedeno, da se najprej uredi in dokonča kanalizacija v KS Videm, sredstva, ki bodo ostala, pa se namenijo za ureditev kanalizacije KS Leskovec. Direktorica je ob tem poudarila, da naj se krajevni skupnosti ne izpodrivata in da si prizadevajo najti sredstva za ureditev obeh območij.
Veliko vroče krvi je povzročila tudi preplastitev vaške ceste v Tržcu, svetniki pa so dali še pobude za postavitev ekološkega otoka, dograditev telefonske centrale za priključke ADSL in povišanje omejitve hitrost na glavni cesti Suha veja - Turnišče. Pri tej točki dnevnega reda je bilo predlagano, da se v bodoče sprejema večletni proračun, župan pa je zbrane seznanil, da se bo s 1. oktobrom zaposlil kot profesionalni župan.
Pri četrti točki dnevnega reda je svet občine Videm najprej izglasoval posamezne spremembe v predlogu pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem občini Videm, nato pa so predlog pravilnika s popravki sprejeli še v celoti.
Na redni seji proti odloku o stavbnih zemljiščih ...
Veliko vroče krvi pa je bila deležna tudi peta točka dnevnega reda, saj videmski svetniki kljub temeljiti razpravi in pojasnilu direktorice občinske uprave še vedno niso pripravljeni sprejeti odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je v uvodu razprave povedala direk-
torica, je Videm ena izmed štirih slovenskih občin, ki tega odloka še ni sprejela, s čimer je videm-ski občinski proračun že štiri leta zapored prikrajšan za kar 46 milijonov tolarjev. V razpravi glede nadomestila za stavbno zemljišče se je med videmskimi svetniki razvnelo strankarsko nasprotovanje, glede na nesoglasja pa so se svetniki odločili za sklic izredne seje, ki je potekala v torek, 22. septembra.
Pod sedmo točko dnevnega reda je videmski občinski svet soglasno izglasoval sklep za izbiro nosilne mreže regionalnega razvoja agencije Podravja, medtem ko so predlog plačila priključka na kanalizacijsko omrežje Videm, predlog pristopa občine Videm v Združenje občin Slovenije, osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj, predlog pogodbe o partnerstvu v projektu Centra za informiranje in poklicno svetovanje ter predlog sklepa o zagotovitvi finančnih sredstev za izgradnjo prostorov nujne medicinske pomoči pomoči v ZD Ptuj preložili na naslednjo sejo sveta.
V deveti točki dnevnega reda so bili člani sveta občine Videm seznanjeni s postopkom odstranitve table občine Markovci. Odstranjena tabla je zaenkrat deponirana v videmskem režijskem obratu, svetnik Andrej Rožman pa se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil občinski upravi in vsem, ki so pri tem sodelovali. Mag. Janez Merc je predlagal, da občinski svet sprejme odlok, s katerim bodo apelirali na sodišče, da naj se zaradi pomanjkanja pravne podlage umaknejo ovadbe proti videmskim občanom, ki so sodelovali pri odstranitvi table.
Pod deseto točko dnevnega reda so svetniki sprejeli informacijo o poslovanju občine Videm s poročilom nadzornega odbora. Sočasno pa je bilo tudi predlagano, da se odslej pripravlja večletni proračun, kmalu pa bo v občini Videm potrebno sprejeti tudi rebalans letošnjega proračuna.
Videmski občinski svet je na
svoji sedmi seji soglašal tudi s pogodbo s Sportnim zavodom Ptuj, razpravljal o predlogu župana za izvršitev finančnih sklepov in podprl predlog regresiranja in subvencioniranja občanov po suši v občini Videm.
... na izredni seji pa za odlok
V torek, 23. septembra, pa so se svetniki in svetnice sestali na izredni seji občinskega sveta.
Tokrat je svet občine Videm z dvanajstimi glasovi za in tremi proti sprejel delovno gradivo osnutka odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče, kar pomeni, da so svetniki dali zeleno luč, da se pristopi k projektu in da se do naslednje seje občinskega sveta izdelajo nekateri predlogi.
Razpravo o predlogu pristopa občine Videm v Združenje občin Slovenije so člani sveta občine Videm preložili na začetek prihodnjega leta. Glede na število prebivalcev bi članstvo v združenju občino stalo 272.000 tolarjev letno, s tem pa bi bil županu in delavcem občinske uprave omogočen brezplačen obisk seminarjev o aktualnem dogajanju v lokalni samoupravi.
Pod tretjo točko dnevnega reda naj bi svetniki glasovali o osnutku odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj. Kot so se dogovorili, podpirajo pristop, a bodo o sprejetju odloka razpravljali na eni izmed naslednjih sej. Na eni izmed prihodnjih sej pa se bo odločalo tudi o predlogu pogodbe o partnerstvu v projektu Centra za informiranje in poklicno svetovanje.
Ob koncu seje je stekla še razprava o predlogu sklepa o zagotovitvi finančnih sredstev za izgradnjo prostorov nujne medicinske pomoči v ZD Ptuj. Tudi o tem se bodo odločali v prihodnjem letu, saj bodo sredstva zagotovljena iz naslednjega proračuna.
Mojca Zemljarič
Razkrižje • Delovni sestanek s poslanci
Pomurski poslanci razočarali
Zupan občine Razkrižje Stanko Ivanušič je sklical delovni sestanek, na katerem je nameraval poslance v državnem zboru ter državna svetnika seznaniti s problematiko življenja ob državni meji. A se vabljeni na njegovo povabilo niso odzvali.
Na sestanku je župan želel poslance in svetnika opozoriti na težave trrinajstih družin, ki so zaradi nevzdržne situacije vložile prošnje za korekcijo državne meje. 57 prebivalcev se tako vsakodevno srečuje z neurejeno cestno infrastrukturo in težavami pri dostopu do domačij po slovenskem ozemlju. V okviru prostorskega plana je na državnem nivoju že usklajen predlog izgradnje nove
javne poti za te domačije, za katero je občina že zagotovila tudi vso projektno dokumentacijo, vendar pa sredstev za izgradnjo ceste - potrebnih bi bilo 40 milijonov tolarjev -sama ne more zagotoviti. Zato računajo na pomoč države in za pomoč so želeli na sestanku zaprositi tudi pomurske poslance. Župan Ivanušič je bil nad neresnostjo poslancev upravičeno razočaran. Meni, da
Foto: Natalija i
Zupan Ivanušič (desno) je za omizjem ostal brez sogovornikov.
so s tem pokazali zaničevanje obmejnega prebivalstva, zato jim priporoča, da v bodoče več ne kandidirajo za poslanska mesta. Iz kritike je izvzel le Ferija Horvata, ki se je opravičil zaradi službene poti v tujino, in Marijo Poszonec, ki na pošti ni prevzela priporočenega pisma. Ciril Pucko in Jožef Spindler sta se opravičila pet minut pred pričetkom sestanka zaradi vnaprej določenih obveznosti, tik pred začetkom sestanka se je opravičil tudi Geza Džuban, državni svetnik Darko Fras je prišel ob koncu županovega nagovora tistim, ki situacijo tako ali tako poznajo - članom prizadetih družin in novinarjem. Na Razkrižju bodo očitno morali upoštevati ustavo, ki pravi, da je vsak poslanec predstavnik celotnega ljudstva in se obrniti na druge poslance, saj na domače, ki sicer radi poudarjajo, da zastopajo interese Pomurja, očitno ne morejo računati.
Natalija Škrlec
Anketa
Ob svetovnem dnevu turizma
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznil<
Konrad Janžekovič	Anton Rous
Albin Pisek
Foto: Črtomir Goznil<
KonradJanžekovič, vinogradnik, Turški Vrh:
"Slovenski turizem je na dobri poti. Naša majhnost je naša prednost, morda smo prav zaradi tega za turiste še zanimivejši. Slovenija ima vse, kar imajo veliki: morje, gore, jezera, zdravilišča, naravne lepote in kulturnozgodovinsko dediščino, kot jo ima malokdo. Tudi v ptujskem turizmu se stanje izboljšuje, čeprav bi lahko bilo še boljše glede na kulturne in naravne danosti. Premalo dajemo na promocijo, pred vstopom v EU bi morali na tem področju bistveno več narediti. Ptuj se še nekako promovira, okolica pa v tem močno zaostaja, čeprav vemo, da eno brez drugega ne gre."
Anton Rous, podpredsednik Turistične zveze Slovenije:
"Reči moram, da bi tako naravno dediščino, kot jo ima Slovenija na Ptuju, morali že bistveno prej oplemeniti. Ampak nikoli ni prepozno. Ptuj je ob svetovnem dnevu turizma svojo že do sedaj bogato ponudbo samo še izpopolnil. Z odprtjem kovnice starega denarja je postavil piko na 'i.
Čestitam Ptujčanom, da so potegnili še eno izjemno potezo svoje prepoznavnosti."
Albin Pisek, predsednik Turističnega društva Ptuj:
"Ob svetovnem dnevu turizma je naša želja, da bi bili vsi obiskovalci, domači in tuji, ki prihajajo v naše mesto in okolico, zadovoljni s kvaliteto in pestrostjo ponudbe na vseh področjih. Predvsem pa se moramo truditi, da jim bomo ponudili čim več kvalitetnih informacij in kvalitetnih turističnih spominkov. Dva spominska novca iz rimske zgodovine Ptuja sta že en prispevek k temu."
Rozika Ojstersek, upokojenka:
"Na področju ptujskega turizma se je začelo v zadnjem času nekaj premikati. Dogajanj je veliko, čeprav bi jih lahko bilo še več. Letošnje poletne prireditve so to že pokazale, mesto je bilo bolj živo. Naš cilj pa mora biti, da bodo mestne ulice in trgi vsaj trikrat tedensko prireditveno živeli. Pogrešam predstavitve sosednjih krajev in občin, ki bi v mestno dogajanje vnesle novo kakovost s svojo kulturno in etnološko dediščino. Če bi ga
podprli še mediji, bi ptujski turizem pridobil na vsebini in širini.'
Franc Golob, učitelj:
"V zadnjih letih se je v ptujskem turizmu po mojem premaknilo na boljše. Še vedno pa ne znamo turistov zadržati za dlje časa. Ko hodiš po Ptuju, vidiš veliko turistov, podatki o prenočitvah pa so bistveno slabši. Več bi morali narediti na področju stacionarnega turizma."
Zvonka Kneževič, bivša predsednica Turističnega društva Ptuj:
"Moja ocena je, da se v ptujskem turizmu premika na bolje. Opazen je tudi vpliv Turističnega društva Ptuj, ki skrbi za to, da se v mestu vedno nekaj dogaja. Odpirajo se majhni lokali, žal pa se tudi zapirajo. Vprašujem pa, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi Ptujčane množičneje privabili na ulice. Kot nekdanjapresed-nica Turističnega društva Ptuj moram reči, da ima sedanje vodstvo izredno dobre ideje, da gredo s časom naprej, morda tudi zato, ker imajo za posamezne projekte več podpore."
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Rozika Ojstersek
Franc Golob
Foto: Črtomir Goznil<
Zvonka Kneževič
Ptuj • Talum daroval za operacijski mikroskop
Dvesto operacij sive mrene letno
V očesnem dispanzerju ptujske bolnišnice, ki ga po novem vodi Brigita Cvetko, dr. med., spec. oftalmologinja, je bila 23. septembra krajša slovesnost. Namenu so svečano predali novi operacijski mikroskop, potreben pri operacijah sive mrene.
Tudi pri najnovejšem nakupu, vrednem 12 milijonov tolarjev, je vodstvu bolnišnice uspelo pridobiti donatorja. Potrebam okolja, kot že nekajkrat doslej, se je z 8 milijoni tolarjev odzval Talum Kidričevo. Podobno akcijo bodo sedaj vodili za nakup ultrazvočnega aparata za razbijan-
je in odstranjevanje sive mrene, ki stane 30 milijonov tolarjev, in ga bodo morali plačati v šestih mesecih. Brez slednjega operacij sive mrene ne bi mogli izvajati. Ta je tudi velik problem na območju, na katerega gravitira ptujska bolnišnica, ki kot pacientom prijazna bolnišnica uživa
Lojze Arko, dr.stom., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske bolnišnice, in mag. Danilo Toplek, direktor Taluma, sta simbolično razvezala pentljo ob najnovejši donaciji.
velik ugled v okolju, tudi zato ji tako uspeva pri donatorjih. Samo v lanskem letu ji je uspelo pridobiti 200 milijonov tolarjev, ki so jih koristno uporabili pri dveh naložbah, ureditvi novega dializnega centra in nove fizioterapije.
Letno bodo iz rednega programa izvedli 100 operacij sive mrene, dodatnih 100 pa iz dodatnega programa. Trenutno naj bi na gravitacijskem območju ptujske bolnišnice na operacijo sive mrene čakalo 300 po enih, po drugih podatkih pa kar 500 bolnikov. Potem ko so očesno ambulanto ptujske bolnišnice v celoti na novo opremili, jih čaka v letu 2004 še ureditev operacijske dvorane.
Z novima sodobnima aparaturama, tudi za drugo bodo podobno kot za prvo v čim večji meri poskušali pridobiti tudi donator-ska sredstva, so naredili še korak bliže svojim bolnikom, ki so sedaj na operacije sive mrene morali hoditi v druge bolnišnice.
MG
Podlehnik • Seminar kirurških medicinskih sester
Stroka živi tudi na periferiji
V motelu Podlehnik je 18. in 19. septembra potekal seminar "Zdravstvena nega v skrbi za kirurškega bolnika" s pregledom stanja in bodočimi usmeritvami na tem področju.
Organizirala ga je Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije - sekcija kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije v sodelovanju s ptujsko bolnišnico oziroma njenim kirurškim oddelkom, ki je bila glavna organizatorica in spon-zorka letošnjega dvodnevnega strokovnega seminarja. Udeležilo se ga je 70 kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov iz vseh slovenskih bolnišnic, ki se jim seminar šteje tudi kot strokovno izpopolnjevanje. Vsako leto seminar pripravijo v drugi bolnišnici. Letos se je zanj še posebej trudila Breda Seka, glavna medicinska sestra kirurškega oddelka ptujske bol-
nišnice. Povedala je, da so kar 90 odstotkov strokovnih tem pripravili v ptujski bolnišnici. Razdelili so jih v štiri glavne sklope: obravnavo diabetične nege v ambulanti za sladkorne bolnike, artroskopijo, laparoskopsko zdravljenje žolčnih kamnov ter vodenje in merjenje akutne in kronične bolečine z VAS lestvico s podtemami, ki so se nanašale na konkretno delo medicinskih sester.
Breda Seka je po končanem dvodnevnem seminarju povedala, da so strokovne in družabne cilje v celoti dosegli. "Mislim, da delamo v redu, res pa je, da se moramo na periferiji vedno znova potrjevati. Skozi to pa smo tudi boljši od drugih."
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Breda Seka, glavna medicinska sestra kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, je bila ena najaktivnejših organiza-toric strokovnega srečanja.
Igrajmo
se!
odi. 10. do 8. 10. 2003
n-
KaliacpašMa,50g
ABC Pomurki Intemilional, Muiska Sobota

Sadna kiiiea-jabolko in hnška HIPP, 125 g HIPP.ljur

Modonjald Akon Edolboib, 150 g, Bablson Maglaint International, gubljana
SB-
Jabolla, cena za lig
Akcijskaponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 1. 10. do 8. 10. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma Si
Meraatoi*.
'najbo^ši sosed
Foto: MG
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka letnik		Cena	Oprema
AUDI A6 2,4	1999	3.470.000	PR LAST.
EMT MAREA 1,8 ELX WEEKEND	1997	1.240.000	PRLAST.
OPELFRONTERA2,2DTIRS	2000	4.460.000	PRLAST.
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 Œ	1993	590.000	SERV. KNJIGA
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXiœMBI	1996	540.000	CZ
KIAPRIDE1,3I	1998	650.000	PRLAST.
MERCEDES-BENZ C180 LORMSER	1994	1.690.000	STREŠNO OKNO
ŠK0DAFEUCIA1,3LXI	1996	560.000	CENTR ZAKLEP.
SEAriNCAl,4CLFl]RG.	1996	740.000	SERVO VOLAN
HONDA STREAM 2,016V VTEC AVT.	2001	3.790.000	PRLAST.
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 EDITION	2001	2.390.000	SERV.KNIIGA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a	1993	690.000	SERVO VOLAN
RENAUX LAGUNA 2,0 RXE	1995	1.080.000	KOVVÉNJA
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 tt KARAVAN	1995	840.000	SERV.KNIIGA
HYUNDAI LANTRA 1,6 GSU	1997	980.000	PRLAST.
ALE^ ROMEO 166 2,0 T SPARK	1999	2.890.000	PRLAST.
AUDI A3 1,6	1998	1.290.000	18.000 prev
EIArMAREAl,8ELX	1997	1.190.000	PRLAST.
FORD ESCORT 1,41	1994	520.000	KOV SIVA
RENADIXMEGANE SCENIC 1,6 E RT	1998	1.640.000	PRLAST.
RENAUIX MEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.290.000	SERV.KNIIGA
PEUGEOT 1061,0	1995	580.000	3VRAIA
kiasephiai,6islx	1996	540.000	PRLAST.
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	730.000	PRLAST.
CITROEN SAXO 1,4	2000	1.260.000	PRLAST.
CITROEN XSARA 1,4 COUPE	2001	1.980.000	PRLAST.
SUZUKI SWIFT 1,0 GLS	2000	950.000	PRLAST.
ŠKODA ei\BIA 1,4 COMFORT	2000	1.480.000	PRLAST.
RENAUIX TWINGO 1,2	1998	870.000	RADIO
FIArPUNT01,2SX	2000	1.190.000	PRLAST.

Rabljena vozila
TIP LETNIK CENA			OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 guattro	1994	1.500.000	- Brezplačen
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	1.800.000	preizkus
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	2000	1.750.000	- 105 točk
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1998	990.000	kontrole
FIATPUNTO 1,2 - 16VELX3V	2000	1.600.000	na vozilu
KIA SPORTAGE 2,0 MRDI	1998	1.700.000	- Tehnična
KIA SPORTAGE 2,0 MRDI	1999	2.250.000	kontrola
R CLIO 1,2/16V	2001	1.560.000	po 2000
R THALIA 1,4	2001	1.390.000	prevoženih
R ESPACE 2,8 RXE	1993	720.000	kilometrih
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT	2001	4.520.000	- Pomoč na cesti,
RENAULT MEGANE 1,6/16V	2002	2.650.000	vleka ali
VOLKSVAGEN GOLF 1.8	1999	2.850.000	popravilo
			- 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
			
CLIO EXP 1,5 dCI 5V	2002	2.290.000	(za določena vozila)
KANGOO PRIV. 1,5 dCi, 80 KM	2003	2.990.000	
RKIMAUI.T
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
%amnosešťvo
'DcmieCVrbcmcic s.p.
Moškanjci 114B, 2272 Gorišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Statenberg • 12. likovna kolonija
Dobrodelna prodajna razstava
Dvorec Štatenberg je zadnji avgustovski teden gostil 12. likovno kolonijo. Vodil jo je priznani likovni umetnik Branko Gajst.
Kot je dejal Gajst, se mu je letos na dvorcu Štatenberg pridružilo 14 likovnih ustvarjalcev: Vinko Bogataj iz Lesc, Ivan Dacinger z Vrhloge, Igor Somrak s Spodnje Polskave, Jože Horvat s Spodnje Velke, Marko Vodopivec iz Trsta, Tr-boveljcan Jože Potokar, Ljubljančani Igor Dolenc, Pavle Ščurk in Boris Štrukelj, Ptuj-čan Jože Foltin, Celjana Dusan Amanovič in Vlado Gersak, Mariborčan Branko Pungar-tnik ter Gorisničan Branko Zupanič. Namen letošnje kolonije je bil tudi dobrodelne
Med deli, ki so naprodaj, je najvišjo prodajno ceno, 100 tisoč tolarjev, doseglo delo avtorja Pavleta é~urka.
Gerečja vas • Dobro obiskana prva "Bučijada'
Velike, majhne, okrogle, pisane ...
Minuli konec tedna so v Gerečji vasi članice Društva žena in deklet pripravile prvo Bučijado in na razstavi, ki je bila na ogled v prostorih gasilskega doma, predstavile preko 200 buč in bučk vsaj 50 različnih sort.
Zraven so ponudile se recepte za jedi iz buč, v pose-
bnem kotičku na razstavi so predstavile stare kmečke stroje
in orodja, pridelke z domačih polj, obiskovalci pa so si lahko ogledali se kmečko izbo.
Idejo za razstavo buč jim je dala Misa Pusenjak na enem od predavanj, nam je povedala Anica Drevensek, predsednica Drustva žena in deklet Gerečja vas, potem pa so se ženske na vasi dogovorile, da posadijo čim več bučnic različnih sort in jeseni pripravijo razstavo. Letos jim je to odlično uspelo, pravi Drevensko-va, in navkljub slabi letini in susi so buče dobro obrodile in na razstavi so imele kaj pokazati. Razstava je dan
narave, saj so likovniki ob koncu pripravili se prodajno razstavo, s katero želijo pomagati prizadetim zaradi neurja v občini Žetale. Izkupiček od prodaje likovnih del bodo umetniki podarili občini Žeta-le, ta pa bo sredstva razporedila med občane, ki jih je nedavno neurje najbolj prizadelo. Likovna dela petnajstih umetnikov, ki so bila ustvarjena v času kolonije, so na ogled v prvem nadstropju dvorca Štatenberg, ob tej priložnosti pa organizator kolonije vljudno vabi k nakupu, saj je prodajna razstava dobrodelne narave in bo denar torej namenjen prizadetim zaradi neurja v občini Žetale. Za vse morebitne informacije glede nakupa likovnih del pa lahko pokličete tudi Branka Gajsta (041/596-490).
Mojca Zemljarič
pred odprtjem nastala po zamisli domačinke Magde In-tihar, vsaka od članic pa je prispevala svoje buče - velike in male, okrogle in pisane, okrasne, jedilne, krmne - skratka buče, vredne ogleda. Ge-rečjevasčanke so na razstavi z veseljem pokazale tudi pridelke s polj in kmečka orodja, da pa razstava ne bi izzvenela kar tako v prazno, so vsakemu obiskovalcu ponudili se nekaj receptov za jedi iz buč, in to same preizkušene. Ob tem so pripravile se kratek zapis o zdravljenju z bučkami in njihovem pomenu nasploh za naše zdravje.
V Gerečji vasi so se ženske dogovorile, da bodo z Bučija-do nadaljevale in se za prihodnje leto še bolj potrudile, da pridobijo čim več novih bučnih semen.
Tekst in foto:
Tatjana Mohorko
Dornava • 50 let zavoda
Varovanci razstavljali
V sklopu številnih prireditev ob 50-letnici delovanja zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi so konec tedna v tamkajšnji vaško-kulturni dvorani razstavili svoje izdelke, slike, skulpture ter drugo, kar nastaja v njihovih delavnicah varstveno-delovnih centrih v Dornavi in Budini.
Ob odprtju razstave so pripravili krajšo slovesnost. Direktor zavoda mag. Milenko Rosič se je ob tem zahvalil krajanom za dobro sodelovanje in sprejetje zavoda in varovancev v kraju. Županu Francu Šeguli pa je izročil simbolično darilo -
Kroniko zavoda, v kateri predstavljajo dogodke iz zavodske zgodovine in njegov razvoj. Razstavljene izdelke pa imajo na voljo tudi v njihovih prodajalnah, ki so ob varstveno-delovnih centrih v Dornavi in Budini.
Marija Slodnjak
Foto: MS
Varovanci izdelujejo veliko uporabnih izdelkov ter umetni{kih slik in drugih umetnin.
Veržej • Prenovljeni zavod
Za prijetnejše duhovno doživljanje
Minulo nedeljo so odprli prenovljeni Salezijanski zavod v Veržeju, ki ga je od konca lanskega leta prenavljalo gradbeno podjetje PGP iz Ljutomera.
V zgradbi so povsem zamenjali elektro in strojno inštalacijo, stropove in streho ter naredili novo fasado. Otvoritev je opravil predstavnik slovenskih Salezijan-cev Lojze Dobravec, v prenovljenem Salezijanskem zavodu Veržej pa bodo v prihodnje izvajali duhovne, kulturne, pevske vikende

ter srečanja mladih, prizadevajo pa si pridobiti koncesijo s strani države za izvajanje kakšnega socialnega programa. V zavodu v letošnjem letu delajo trije duhovniki in sobrat pomočnik, v zadnjih treh letih pa je pri njih gostovalo več tisoč ljudi.
mS
	...........	ïi»n	UiHI	mn
<lrîî	'm rir.	'un LUI	ïiii	vmi'i nil'
		1 11	m	¥■
iW	M SI .	la	lil	■■
Prenovljeni Salezijanski zavod v Veržeju.
Foto: Miha Soštarič
Ormož • (Iz)redna seja sveta
Od
d
O direktorju, ravnateljicah in se čem
V sredo, 24. septembra, so se ~lani ob~inskega sveta Ormož sestali na četrti izredni in deveti redni seji. Izredno sejo so, da bi kmetovalcem z ormoškega dodelili 75-odstotne proračunske rezerve, sklicali svetniki iz vrst Koalicije Slovenija.
Ker so ob pričetku seje svetniki z večino glasov potrdili, da ne obstajajo razlogi za sklic izredne seje, so gradivo izredne seje vklju~ili v redno. Tokrat so svetniki predlog Koalicije Slovenija zavrnili, saj bo kmetovalcem pomo~ v znesku, ki je zakonsko dovoljen, dodelila država.
Sicer pa so člani sveta občine Ormož na deveti redni seji sveta razpravljali tudi o odloku o zaključnem računu proračuna
Prejeli smo
Se o Merinki Maribor
(Odgovor na članek "Merčeve-ga sanacijskega programa ni nih-ie videl", objavljen 11.09. 2003)
Ne nameravam se spuščati v vsebino omenjenega osnovnošolskega članka g. Janka Repiia in tratiti časopisnega prostora, ampak mu na podlagi njegove izjave, da se obnaša gospodarno in odgovorno, zastavljam naslednja vprašanja:
1.	G. Repič, ali je za vas gospodarno in odgovorno, da ste skupaj z bivšo generalno direktorico Danico Voglar-Štic prodali terjatve in stanovanja po smešno nizki ceni (32 stanovanj je bilo prodanih za cca 133.000,00DEM)?
2.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste vi, g. Repič, g. Vojko Kravanja in bivša generalna direktorica ga. Voglar prodali ime-tniške delnice Merinke Maribor, d.d., zunanjim delničarjem, ki so s tem vašim nezaslišanim dejanjem postali večinski lastniki in tako prevzeli upravljanje družbe Merinka Maribor d.d., medtem ko smo delavci v zaprti družbi pooblaščenki postali manjšinski delničar Merinka in svojih delnic ne moremo več prodati ? Ali g. Repič niste s tem dejanjem zlorabili družbo pooblaščenko in svoj položaj v njej?
3.	Ali je gospodarno in odgovorno, da so se v času direk-
občine Ormož za leto 2002, prisluhnili poročilu o izvrševanju proračuna za obdobje januar -junij 2003 in obravnavali osnutek odloka o prekupni pravici.
Ormoški svetniki so na sredini seji sveta podali tudi mnenje k imenovanju ravnatelja OS Ivanjkovci. Na ponovljeni razpis za ravnatelja OS Ivanjkovci sta se od prvotnih štirih kandidatov ponovno prijavili Nada Pignar, sicer vd. ravnateljice oS Ivajn-
tovanja Voglar-Štic Danice in z vašim žegnom g. Repič za nujno izplačilo plač delavcev prodajale nepremičnine (zemljišča, zgradbe, stanovanja, počitniški objekti), terjatve, delnice oziroma deleži, medtem ko je prodaja me-tražnega blaga bila zanemarjena in obremenjena s številnimi sumljivimi reklamacijami z milijonskimi zneski (od 1 do 2 mio DEM letno) ? In prav vi g. Repič kot predsednik NS ste reševal reklamacije na zelo čudne načine brez sodelovanja proizvodnje in kontrole kvalitete. Verjetno je to edinstven primer v zgodovini slovenskega tekstilstva, da predsednik NS rešuje reklamacije.
4.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste prodajal gotovo regularno blago po smešno nizki ceni cca 3 EUR za kilogram (v 1 kilogramu je cca 3 metre blaga), čeprav je bila prodajna cena tega blaga cca 10 EUR na tekoči meter? Samo v eni liferaciji ste prodal g. Repič 15.000 m gotovega blaga v Makedonijo. In kaj je z več tisoč metri naročenega blaga s strani beograjskega kupca, ki še vse do danes iz neznanih razlogov leži v skladišču gotovega blaga?
5.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste si g. Repič sejnine NS izplačevali v nesorazmerju s slabim finančnim položajem podjetja v BRUTO zneskih, čeprav so te potekale med delovnim
kovci, in mag. Sonja Rajh od Sv Tomaža. Ker obe izpolnjujeta pogoje za ravnateljico, so svetniki glede obeh podali pozitivno mnenje, vendar so kandidatki Sonji Rajh kot domačinki izrazili večjo naklonjenost.
V nadaljevanju seje so občinski svetniki podaljšali vršitev dolžnosti direktorice občinskega javnega zavoda za informiranje do konca novembra. Na te mestu je trenutno nekdanja računo-
vodkinja zavoda Jožica Smodek, saj jim v dveh mesecih še ni uspelo dobiti drugega kandidata. Ustanovitelju zavoda (občini) je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, da naj triurni tedenski delovni čas nekako razširi in delovno mesto tako naredi privlačnejše za potencialne kandidate.
Svetniki so obravnavali še osnutek odloka o lokacijskem načrtu za centralni del naselja
Podgorci ter razpravljali o spremembah in dopolnitvah odlokov o oskrbi z vodo, odvajanju odpadne in padavinske vode ter o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadkov padavinskih voda. V razpravo so uvrstili tudi osnutka odloka o ustanovitvi Knjižnice F. K. Meška Ormož in osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj.
Mojca Zemljarič
časom?
6.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste svojo odgovornost za napake pri delu v NS zavarovali v breme podjetja?
7.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste se življenjsko in nezgodno zavarovali prav tako v breme podjetja?
8.	Alije gospodarno in odgovorno, da ste si "pod mizo" dodelili štipendijo za svojega družinskega člana?
9.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste si v breme podjetja kasko in obvezno zavarovali svoj osebni avto?
10.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste fax Merinke Maribor d.d. koristili za svoje privatne namene, torej za svojo družinsko podjetje trgovina R-Schop, Prešernova ul. 5, Ptuj?
11.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste za pogovore na stacionarnih in mobilnih telefonih porabili ogromne vsote denarja?
12.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste sipo opravljenih službenih potovanjih šele tri tedne kasneje dali izplačevati dnevnice in kilometrino brez predhodno izdanih potnih nalogov? Veliko nas je, ki vemo, zakaj ste tako ravnali. Obstajajo tudi neizpodbitni dokazi, kje ste se nahajali v času "službenega potovanja'.
13.	Ali je gospodarno in odgovorno, da ste kot predsednik NS podpisal in odobrili izplačilo 5 mio SIT odpravnine bivši generalni direktorici Danici Voglar-Štic,
Sedem (ne)pomembnih dni
Brez (ne)strpnosti
Pred nekaj dnevi nam je slovenska televizija prikazala pretresljivo, pravzaprav dramatično zgodbo o ljudeh, ki jih je "mladi slovenski kapitalizem" tako rekoč čez noč vrgel na cesto, pustil brez delovnih mest, brez perspektive, pretresene in razo~arane, a kljub vsemu še vedno dostojanstvene in - strpne. Čevljarska industrija Alpina iz Žirov se je v iskanju "notranjih rezerv" odločila za zaprtje svojih obratov na Primorskem in za selitev svoje proizvodnje na Kitajsko, kjer je "delovna sila" občutno cenejša kot na Slovenskem. Najkvalitetnejših smučarskih tekaških čevljev, ki jih menda izdelujejo v Alpini, preprosto ni več mogoče prodajati zgolj s kvaliteto, ampak mora biti tudi cena ustrezno nizka, pojasnjujejo v vodstvu žirov-skega podjetja.
Na prvi polged bi celo lahko rekli, da takšni logiki ni kaj dodati, lahko bi jih celo pohvalili, da pač dobro in bolj konsekventno od nekaterih drugih razumejo pravila in diktat tržnega gospodarstva. V resnici pa gre za veliko večje in usodnejše vprašanje in zmoto, ki še kako presegata okvire same Alpine in neposredno ogrožata normalen razvoj (in stabilnost) Slovenije. Pri odločno prevelikem delu sodobnih slovenskih menedžerjev se namreč trdovratno poraja in krepi prepričanje, da je najbolj odločilna (in najlažja) pot za posodabljanje in pocenitev proizvodnje varčevanje s "človeškimi viri". To pa pomeni prodor miselnosti, po kateri je človek - proizvajalec blago, s katerim se lahko počne tudi marsikaj nepojmljivega, pravzaprav
čeprav je ona sama predhodno dala odpoved in ker je tudi, kot ste sami kasneje dejali, zaradi njenega katastrofalno slabega poslovanja ni bila upravičena.
14. Poudariti pa moram tudi, da si je g. Repič po nezakonitem prenehanju	delovnega
razmerja(kar je ugotovila tudi inšpekcija za delo RS) Ide Pla-ninc in Janka Zakelška in sporazumnem odstopu generalnega direktorja Vinka Merca zagotovo oddahnil v prepričanju, da bo pod novim vodstvom lahko nadaljeval z svojimi špekulacijami in nečednimi posli, ker pod vodstvom g. Vinka Merca to ni bilo mogoče, in kot mi je znano, se je tudi tokrat uštel.
16. Posebej pa moram poudariti, da sem sipo objavi obvestila po radiu Slovenija skupaj z delavci in sindikatom Merinka Maribor d.d. oddahnila zaradi njihove zahteve po odstopu Janka Repiča in Vojka Kravanja, saj sta po mnenju vseh zaposlenih glavna krivca za nastalo brezizhodno situacijo vpodjetju. K tej brezizhodni situaciji pa je vsekakor botrovala tudi nesposobnost, nestrokovnost, neznanje in prenizka stopnja izobrazbe g. Repiča, saj bi za delo, ki ga opravlja, in glede na plačo, ki jo je dobival, bil potreben doktorski naziv in aktivno obvladanje več tujih jezikov.
Ida Planinc, Maribor
Kidri~evo • Srečanje pedagoških delavcev
Podelili bodo Zgečeve plakete
Društvo ravnateljev ptujskega področja te^ Sindikat SVIZ in ZSSS pripravljata jutri, ob svetovnem dnevu u~iteljev, sre~anje pedago{kih delavcev.
Srečanje bo v Kidričevem, slavnostna govornica bo državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Judita Kežman Počkaj, na srečanju pa bodo podelili priznanja in plakete, poimenovane po dr. Franju Žgeču, domačinu iz Dornave, pionirju pedagoške sociologije na Slovenskem. Svoje članke in razprave je objavljal v različnih revijah in časopisih, objavil pa je tudi samostojno delo Ali spolna vzgoja res ni potrebna?
Na jutri{nji prireditvi bodo podelili 27 priznanj in {tiri plakete.
Fl
vse, kar je v korist dobička.
Preseneča lahkotnost, s katero se marsikje lotevajo zapiranja delovnih mest. Tudi iz Žirov niso nikomur postregli s prepričljivimi dokazili, da je odpuščanje na vrat na nos edina in najboljša rešitev. Prepričljivi bi namreč bili, če bi nam postregli z dokazili, kaj vse so poskušali napraviti z "nedonos-no proizvodnjo" in "odvečnimi" delavci, da proizvodnje ne bi bilo treba prenašati na Kitajsko in delavcev metati na cesto. Ali ne govori o posebni in nedopustni tovrstni brezbrižnosti tudi izjava ministra za delo, češ da ga je odločitev iz Žiri presenetila oziroma začudila? Kako je mogoče, da podjetje, ki odpušča sto in več ljudi, ne čuti za potrebno, da bi o svojem posegu obvestilo pristojne državne organe? Zakaj država
s svoje strani ne vztraja pri teme-ljitejšem vpogledu in nadzoru nad tem, kaj se dogaja v najpomembnejših sferah gospodarstva, med katere zagotovo sodi tudi področje zaposlovanja? Edino razumljivo in normalno bi bilo, da bi pred vsakim večjim odpuščanjem delavcev stekla skupna in usklajena akcija vseh neposredno prizadetih, med katerimi pa zagotovo niso zgolj podjetja, ki zaposlujejo in odpuščajo delavce.
V primeru Alpine (in nasploh čevljarske industrije) pa je položaj še posebej večdimenzionalen, glede na to da je prav ta industrija že nekaj časa pri premagovanju svojih težav deležna širše državne finančne podpore. Ali država ohranja in podpira to industrijo za vsako ceno ali pa predvsem tudi zato, ker je v njej zaposlenih veliko ljudi in bi potemtakem njen propad predstavljal tudi velik socialni problem? V novih razmerah in z novimi vzorci, ki jih ponuja Alpina s preseljevanjem svoje proizvodnje na Kitajsko in hkratnim brezčutnim odpuščanjem svojih delavcev, ko gre pri vsem skupaj v bistvu
zgolj za dobiček, pa se seveda nujno zastavlja vprašanje, ali so takšna državna vlaganja še upravičena in racionalna.
Iz televizijskih nastopov pravkar odpuščenih delavcev se lahko vsi, zlasti pa politiki in tisti, ki imajo na skrbi stabilnost države, nazorno poučimo, da živimo v državi, ki ima v bistvu zlate ljudi. Kljub temu da so vsi po vrsti soočeni s skrajno brezperspektivnostjo, ne izgubljajo upanja, verjamejo vase, v svojo moč in skromnost. Nikogar ne obtožujejo, čudijo se nad logiko novega kapitalizma, nad brez-čutnostjo, ki jih obdaja. Nimajo nikogar, ki bi jih posebej razumel in se posebej zavzel zanje. Kljub vsemu vse skupaj prenašajo nekako stoično, brez kakršnekoli nestrpnosti, ki sicer na veliko obvladuje naše politične prostore. Takšni ljudje nekako ne sodijo v ta čas. In zato morda niti ni čudno, da jih mnogi ne razumejo in ne slišijo v njihovih težavah. Seveda pa imata vsaka strpnost in vsako razumevanje tudi svoje meje.
Jak Koprivc
in tam
Cirkovce • Otroška folklora na Hrvaškem
Člani otroške folklorne skupine Cirkovce se te dni pripravljajo na nastop v Kutini, kjer bo 3. in 4. oktobra tekmovanje najboljših hrvaških skupin. Kot gostje bodo med tremi skupinami iz tujih držav sodelovali tudi mladi plesalci iz Cirkovc. Nastopilo bo 23 učencev pod vodstvom mentorice Marije Jurtela in muzikanta Ivana Kojca.
Ljutomer • Prleki na parlamentu v Rimu
V Rimu do nedelje, 5. oktobra, poteka medregional-ni parlament mladih Evrope. V razpravah sodelujejo srednješolci iz Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Poljske, Slovenije in Slovaške. Našo državo zastopajo dijaki ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča ter srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Parlamentu predseduje dijak četrtega letnika ljutomerske gimnazije Niko Miholič, poleg njega pa so v slovenski ekipi še Zlata Šubinski, Tjaša Sobočan, Maša Škrobar, Luka Mohorič, Marko Jureš, Nataša Šiškin, Jan Marko, Andreja Kapun, Matej Holc in Renira Dominika Šinko. Ekipo spremljata Sonja Ferčak in Klaudija Ti-vadar.
Pomurje • Ocenili so kraje ter osnovne šole
Regionalna komisija za ocenjevanje pri Pomurski turistični zvezi je opravila ocenjevanje krajev in osnovnih šol v deželi ob Muri za letošnje leto. V kategoriji drugi kraji je prvo mesto osvojila Kuzma, med izletniškimi kraji je komisija največ točk dodelila Dobrovniku, drugi je Grad, tretje pa Razkrižje, med manjšimi mesti so slavili Beltinci pred Gornjo Radgono in Ljutomerom, med turističnimi kraji je prva Lendava pred Banovci, med šolami pa je tokrat največ točk osvojila osnovna šola Turniš-če. Druga je osnovna šola Kapela, tretja pa osnovna šola Šalovci.
Ljutomer • Gimnazijci na Danskem
Pet dijakov ljutomerske gimnazije se je v teh dneh vrnilo z Danske, kjer so sodelovali na mednarodnem srečanju mladih. Pod vodstom mentorice Martine Domajn-ko so tam sodelovali Anja Sraka, Matej Slana, Tjaša Pal, Rok Melin in Matjaž Ja-ušovec. V Koebenhavnu se je zbralo okoli 50 mladih z Malte, iz Romunije, Poljske, Irske, Danske, Švedske, Norveške, Finske in Slovenije. Naslednje leto bo podobno srečanje potekalo na Švedskem.
Ptuj • Izleta diabetikov
Društvo diabetikov Ptuj bo v oktobru organiziralo dva izleta: 18. bodo potovali na Madžarsko (cena izleta s kosilom je 3000 tolarjev), 25. pa jih vabijo na ogled po Ptuju (cena ogleda s pokušino vina je 2500 tolarjev). Prijave bodo na sedežu društva sprejemali 8. in 15. oktobra, sicer pa vsak dan v obeh dia-betoloških ambulantah.
Volicina • Prireditve ob krajevnem prazniku
V znamenju športa in kulture
Od 20. do 28. septembra so v KS Volicina potekale prireditve ob krajevnem prazniku, ki vsako leto potekajo ob prihodu jeseni.
Letošnje prireditve so se pričele s turnirjem v malem nogometu, ki je potekal v Selcih med zaselki KS Voli~ina. Zmagala je ekipa Voličina - center, pred ekipo Jazbin in ekipo Selc.
V nedeljo, 21. septembra, je TD Rudolf Maister - Vojanov organiziralo blagoslovitev novega zvona v obnovljeni kapelici na Zavrhu. V torek, 23. septembra, pa je potekalo tekmovanje v balinanju (trojke) med ekipami KS Voličina. Tekmovanje je bilo v {portnem parku v Voličini, organizirali pa so ga ~lani ŠD Voli~ina. Na
turnirju je zmagala moška ekipa Štraleka, pred žensko ekipo Štraleka in ekipo Ruperškega brega iz Voličine.
V	sredo je lovska družina Vo-ličina organizirala streljanje z zračno puško med ekipami KS Voličina, ki je potekalo v Voli-čini pri lovskem domu. Zmagala je ekipa LD Voličina, pred ekipo šoferjev in ŠD Voličina.
V	petek, 26. septembra, pa so člani dramske skupine iz OŠ Voličina v kulturnem domu v Voličini predstavili igro z naslovom: "Čombo, sončni kralj".
V	soboto, 27. septembra, se je praznovanje pričelo s sreča-
njem krajanov pod geslom: "S kolesom po krajevni skupnosti Voličina". Prireditev se je pričela pri razglednem stolpu na Zavrhu, ki so ga pred praznikom prepleskali. Srečanje so organizirali člani in članice TD Rudolf Maister - Vojanov iz Za-vrha in ŠD Voličina.
Zvečer je v kulturnem domu na Zavrhu potekala osrednja proslava v počastitev praznika krajevne skupnosti Voličina. Proslavo sta organizirala KS Voličina in KD Srečko Rojs - Niko. V kulturnem programu so nastopili otroci iz enote vrtca v Selcih, glasbena skupina iz OŠ
Voličina, pevski zbor DU Voličina, Andrej Polič iz Glasbene šole v Lenartu, na violino pa sta zaigrali Ana Vurcer in Polona Kapun.
Zbrane je pozdravila predsednica sveta KS Voličina Ana Šuster, ki je menila, da vedno več denarja delijo na ravni države in občine, zato je vloga krajevnih skupnosti vedno bolj posvetovalnega značaja. Zbrane je pozdravil tudi podžupan občine Lenart Karel Vo-grinčič.
Ob koncu prireditve so podelili pokale najboljšim ekipam na športnih tekmovanjih
Foto: ZS
Prejemniki diplom in plaket KS Voličina skupaj s predsednico sveta KS Voli~ina Ano Šuster in podžupanom občine Lenart Karlom Vogrinčičem.
in diplome in plaketi KS Voličina. Diplome so prejeli: Katarina Lešnik iz Zavrha, Anica Pulko iz Selc, Darja Ornik iz Sp. Voličine, Danilo Ljubec iz Zg. Voličine, Marjan Strgar iz Zg. Voličine in Štefan Svenšek iz Selc. Plaketi KS Voličina pa sta prejela Alojzija Tuš iz Sp.
Voličine in farni župnik Tonček Fras.
Prireditve ob praznovanju krajevnega praznika so se zaključile v nedeljo, 28. septembra, s slovesno sveto mašo in farnim žegnanjem ob godu farnega zavetnika Sv. Ruperta.
Zmago Šalamun
Podgorci • Vaška trgatev
Veselo druženje ob trgatvi
Podgorske vaške pevke, ki delujejo v okviru KD Alojz Žuran Podgorci, so v nedeljo, 28. septembra, na domačiji Antona Cajnka pripravile vaško trgatev.
mm
Foto: Mojca Zemljarič
Ob koncu trgatve se je na domačiji Antona Cajnka se dolgo razlegal glas ljudske pesmi, za veselo vzdušje pa so poskrbeli tudi mladi muzikantje.
Povabilu na družabni dopoldan so se odzvali tudi ljudski pevci, ki nastopajo pod imenom Stari prijatelji iz Kicarja. Trgatve se je udeležilo okrog 30 bračev, dopoldan pa je minil v znamenju dobre kmečke južine in ubranega ljudskega petja. Za zajtrk so podgorske pevke postregle s sirom, rozinovim kruhom, žganjem, višnjevcem in viljamovko. Po končanem delu pa se je miza šibila od obilnega kosila in izbranih dobrot. Kot je dejala Kristina Škrlec, vodja Podgorskih vaških pevk, so to pot nabrali okrog 600 kilogramov grozdja, ki ga je gospodar podaril vaškim pevkam, mlado vino pa bo prvič prišlo prav že ob martinovem in seveda ob vseh kasnejših prireditvah, ki se odvijajo na vasi.
Mojca Zemljarič
Jeruzalem • Prvi saloni prleških vinarjev
Spoznajmo vino
Zidanica Malek, ki leži na jeruzalemski vinski cesti, je v soboto, 26. septembra, na svetovni dan turizma, gostila prvi salon prleških vinarjev.
V salonu so gostili najuglednejše vinarje z območja Ljutomersko-Ormoških goric, ki so predstavili svojo paleto vin strokovni javnosti, gostincem ter najširši domači
in tuji javnosti.
Na salonski predstavitvi vin so se obiskovalci imeli priložnost osebno pogovoriti z vinarji in se udeležiti vodenih degustacij, ki
Foto: Mojca Zemljarič
jih je vodil mednarodno uveljavljeni vinski poznavalec in publicist Robert Gorjak. Na degustaciji so se poznavalci vin posvečali okusu vina, branju vinskih zaznav in spoznavanju zanimivih značilnosti vinske regije. Prleška vina ljubitelje te žlahtne kaplice navdušujejo z definirano sortno izraženo cvetico in fineso. Tako najdejo v Prlekiji svoja vina ljubitelji suhih vin kot tudi ljubitelji vin z ostankom sladkorja. V zadnjem času pa se povečuje tudi ponudba rdečih vin, predvsem iz modrega pinota.
Na prvem salonu prleških vinarjev je bilo predstavljenih 66 najkvalitetnejših vzorcev 14 prleških vinarjev: Dveri Pax Intranti-bus, Jeruzalem Ormož VVS, Klub Šipon, Kogl, Miro Vino, Vinarstvo Magdič, Vino Kuplen Jeruzalem, Vinogradništvo Čurin-Praprotnik, Vinogradništvo Hlebec, Vinogradništvo Janežič, Vinogradništvo Kolarič, Vinogradništvo Krajnc, Vinogradništvo Puklavec ter Weigl & Lerchl vinogradništvo.
Mojca Zemljarič
Maribor • Združenje za integrirano pridelavo zelenjave
Prednost v poslovnih povezavah
Združenje za integrirano pridelavo zelenjave (ZIPS) po najnovejših podatkih združuje več kot 300 članov iz cele Slovenije.
Majda Goznik
"Proces povezovanja ni le zahteva EU, tudi pridelovalci zelenjave sami ugotavljajo, da je njihov obstoj v prihodnje mogoč le v obliki skupne povezanosti na domačem in tujem trgu. Vključevanje v organizacije pridelovalcev (OP-ejev) spodbuja tudi država, saj vse, ki so vključeni v skupno pridelavo, prednostno obravnava. Članstvo v Združenju z integrirano pridelavo zelenjave Slovenije prinaša številne ugodnosti," je med drugim povedala Terezija Venta iz Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije.
Eden od prednostnih ciljev članov združenja je povezava na poslovnem nivoju. Gre za povezovanje pridelovalcev v konkurenčne poslovne enote, ki jim bodo zagotavljale uspešno poslovanje tudi v okviru EU. Trenutno delujejo v Sloveniji tri
zadruge zelenjadarjev: Podravske vrtnine za območje Podra-vja, Zdravo polje za območje Ljubljane in Zdrav vrt za območje Celja. Ljubljanska in celjska imata tudi že status organizacije proizvajalcev, ki ga podeljuje ministrstvo za kmetijstvo skladno z uredbo o ureditvi trga s svežim sadjem, zelenjavo in oljčnim oljem. Že omenjene tri zadruge se bodo letos povezale v krovno organizacijo proizvajalcev.
Trenutno v okviru Združenja za integrirano zelenjavo Slovenije poteka projekt pod naslovom "Slovensko zelenjadarstvo in Evropska unija - vključevanje slovenske integrirane pridelave zelenjave na skupni evropski trg", ki ima za osrednji cilj članstvo v poslovnih povezavah (organizacijah proizvajalcev).
MG
1
Zapečeni jajčevci z lahko Poli
Za štiri osebe potrebujemo: 2 srednje veiilo jajčevca, 60 dag I^HKE POLI, 10 dag sveže zelene paprike, 10 dag sveže rdeče paprike, 10 dag bučk, 10 dag paradižnika, 10 dag čebule, sir (gavda ali podobno), sesekljan peteršilj, sesekljan česen, timijan, mleto sladko papriko, olje, olivno olje, sol, poper.
Jajčevca operemo, prerežemo po dolžini, izdolbemo. Meso jajčevcev, ki smo ga Izdolbli, narežemo na kocine In jiii skupaj z na kocke narezanima paprikama in bučkami ocvremo na vroči maščobi ter odcedimo na papirnati brisači, izdolbena jajčevca posoiimo in ocvremo v vročem olju, odcedimo na papirnati brisači. Na oiivnem olju ziatorumeno prepražimo sesekljano čebulo, na kocke narezano Laiiko Poli, sesekljan česen, dodamo na kocke narezan oiupijen paradižnik, timijan, sladko mleto papriko, ocvrto zelenjavo in sesekljan peteršilj. Premešamo, začinimo s soljo In poprom, napolnemo izdolbena jajčevca In potresemo z naribano gavdo. V pečico postavimo Is toliko, da se jed dobro pregreje In sir raztopi. Ponudimo kot samostojno jed s pečenim mladim krompirjem.
Zavre • Sedmi praznik osnovne soie
Gibanje za zdravje in zabavo
Na osnovni soli Zavrč so prejšnji četrtek proslavili dan šole in se tako že sedmo leto zapovrstjo spomnili pomembnega trenutka, ko so odprli vrata težko pričakovane nove šole in vrtca. Letošnji praznični dan je izzvenel v duhu gibanja in hkrati predstavitve projekta Gibanje za zdravje, ki so ga na OS Cirkulane-Zavrč izvajali lansko šolsko leto.
Takole so najmlajši zidali hiško in se ob tem pošteno razgibali.
Zbrane na šolskem igrišču je naprej nagovorila ravnateljica Diana Bohak Sabath, ki je predstavila projektno delo učencev in mentorjev, ob tem pa dejala, da so naredili velik in hkrati zelo pomemben projekt, ki jim je v veliko pomo~ tudi ob delu na obeh {olah. Posebej je poudarila pomen gibanja za otroke, saj je gibanje zdravo, prijetno, koristno in hkrati zabavno, pomaga k bo-lj{emu po~utju ter je sestavni del našega vsakdanjika, je še dejala ravnateljica. U~enci od vrtca do 8. razreda so v lanskem šolskem letu veliko raz-
mišljali in raziskovali na temo gibanje, skozi pesem, igro in gibalne spretnosti pa prišli do zanimivih zaključkov, ki so jih v bogatem kulturno-{portnem programu predstavili ob dnevu šole.
Završki podžupan Peter Ve-senjak pa je učencem in delavcem šole ter vrtca čestital ob prazniku, ob tem pa povedal, da so v občini še kako ponosni na lepo urejeno šolsko zgradbo, na uspehe in dosežke učencev, tudi zato pa dajejo šoli velik poudarek in podporo v občinskem svetu.
TM
Ptuj • Zbirka giasbii v Pokrajinskem muzeju
Prenovljena stalna razstava
Pokrajinski muzej Ptuj hrani najbogatejšo zbirko historičnih glasbenih inštrumentov na Slovenskem. Prva glasbila je muzeju poklonil zbiratelj in polihistor Franc Ferk kmalu po ustanovitvi muzeja l. 1893.
Ptujski muzealci so se zavedali pomena ohranjanja glasbenih inštrumentov, zato so zbirko dopolnjevali s predmeti iz domačega okolja. Prvo samostojno postavitev so glasbila doživela leta 1959, s katero je naraslo tudi zanimanje strokovne javnosti. Sistematično zbiranje gradiva in proučevanje tovrstne dediščine je intenzivnejše od konca osemdesetih let, ko so bili realizirani tudi prvi konservatorski in restavratorski posegi na inštrumentih. Posledično so v muzeju razvijali tudi koncertno dejavnost, povezano z oživljanjem historičnih glasbil, ki je za slovenski prostor izjemna. Po letu 1990 se je zbiranje gradiva razširilo na območje vse Slovenije, s čimer je ptujski muzej postavil neformalni patronat nad tovrstno glasbeno dediščino. Vzporedno s takšnimi prizadevanji se je intenziviralo tudi proučevanje posameznih glasbil in njihovih izdelovalcev. Rezultat tega dela je bila stalna razstava, odprta leta 1994, ki je bila
nagrajena z Valvasorjevim priznanjem. Zbirka ima od leta 2000 status nacionalnega pomena. Danes vsebuje več kot tristo glasbil, notno gradivo ter orodja in predmete za izdelovanje inštrumentov izdelovalcev, ki so v preteklosti delovali na slovenskem prostoru. V zadnjem času je bila dopolnjena z glasbili domačih izdelovalcev, kar ji daje še večjo vrednost, rezultati raziskovalnih projektov pa posamezne inštrumente uvrščajo med evropsko pomembno dediščino.
Prenovljena razstava ima bogato vsebinsko nadgradnjo, ki posamezne sklope glasbil okvirja v zgodovino glasbe na Slovenskem in v evropski prostor. Predstavlja inštrumentarij, ki je bil del glasbenega življenja v meščanskem, plemiškem in cerkvenem okolju, posamezne izdelovalce glasbil, ki so delovali pri nas od začetka 17. stoletja ter poudarja pomen posameznih evropskih mojstrov, katerih dediščina se je ohranila v Pokrajinskem muze-
ju Ptuj. Nadalje je dopolnjena z zgodovino glasbenega življenja na Ptuju ter z notno dediščino.	Najpomembnejša vsebinska novost so predmeti iz arheološke dediščine ptujskega muzeja, ki jih povezujemo z glasbo. Med njimi je pred nekaj leti odkrita rimska tibia, dvojna piščal, ki je rariteta svetovnega pomena. Nova postavitev skuša slediti trendom sodobne muzeologije, kar bo za obiskovalce muzeja privlačno in poučno. Oblikovana je nazorno in slikovito ter ima izvirno zvočno opremo, ki je obogatena z zvoki razstavljenih eksponatov, kar ji daje novo kvaliteto. Zbirka glasbil, ki je bila doslej ena najbolj odmevnih stalnih razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj, saj je privlačna tako za ljubitelje umetnosti kot za glasbene strokovnjake in za šolsko mladino, bo s svojim didaktičnim pristopom omogočala razvijanje in izvajanje raznovrstnih pedagoških programov. Pri tem bo prijazna tudi do tujih obiskovalcev, saj je
v celoti opremljena z legendami v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovna publikacija razstave z naslovom Glasbi-larstvo na Slovenskem (avtorice Darje Koter, Založba Obzorja 2001)) izčrpno pojasnjuje posamezne vsebinske sklope, vključuje pa tudi kataloške enote razstavljenih glasbil.
Projekt prenove Zbirke glasbil na ptujskem gradu je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
Odprtje razstave bo v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri na ptujskem gradu. V glasbenem programu bodo sodelovali člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Štefana Petka in ptujski Big Band, ki ga vodi Anton Horvat.
Avtorica prenovljene zbirke je dr. Darja Koter, docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, razstavo je oblikoval Marjan Loboda iz Ljubljane, tehnična izvedba razstave pa je delo AV-Studia iz Velenja.
Fl
Ormož • Otvoritev razstave
Življenje na gradovih nekoč in danes ...
Pokrajinski muzej Ptuj in občina Ormož sta v ponedeljek, 22. septembra, v avli občine Ormož odprla razstavo z naslovom Življenje na gradovih nekoč in danes.
Na razstavi so zbrana literarna in likovna dela vzgojno-varstvenih zavodov iz Ormoža, Velike Nedelje, Podgorcev in Miklavža pri Ormožu, osnovnih šol iz Ormoža, Velike Nedelje, Tomaža in Ivanjkovcev ter doma za starejše občane Ormož na temo gradov, ki jih je muzej pozval k sodelovan-
ju. Avtorici razstave sta Zdenka Plejnšek in Nevenka Korpič, za izbor likovnih del pa je poskrbela Vida Rajh. Razstavo je odprl podžupan občine Ormož Milan Rudolf Čurin, na svečanosti ob odprtju pa so sodelovali tudi učenci 2. c OŠ Ormož.
Mojca Zemljarie

Svečanosti ob odprtju razstave se je udeležil tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
Tednikova knjigarnica
Janez Suhadolc v galeriji Tenzor
V tretje gre rado, zares! Profesor Janez Suhadolc, arhitekt, vrhunski oblikovalec in besedovalec, slikar in popotnik, estet in mojster, ki ga zanimajo neobičajnosti, bo po dveh že predvidenih bralnih terasah pred Knjigarno Mladinske knjige Ptuj (prvič je profesorja vzel Dunaj, drugič pa slabo vreme) gostoval na bralni terasi v Galeriji Tenzor to soboto, 4. oktobra, ob 11.uri.
Tokrat torej vreme ne bo bistveno vplivalo na prireditev, kije skupna akcija ptujskih knjižničarjev, knjigarjev in galerista, predvsem pa bo pogovor z avtorjem hkrati otvoritev razstave Janeza Suhadol-ca, ki bo prvič na Ptujskem postavil na ogled oljne pastele in nekaj tistih slavnih stolov, ki so predstavljeni tudi v monografiji Stoli (Vi-harnik, 1997).
Kot običajno, bo tudi na bralni terasi s profesorjem Suhadolcem tekla beseda o branju in knjigah, o ustvarjalnih vzgibih in procesih, predstavljeni bosta knjigi Stoli in zbirka esejev Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom. V Galeriji Tenzor boste lahko knjige tudi kupovali, se pomenkovali in uživali lepoto umetniškega izraza.
Janez Suhadolc je ob razstavi zapisal:
Rojen sem bil 3. 7. 1942 v Ljubljani. Pravzaprav še ne vem, kaj naj bi v življenju čisto zares delal. Poleg tega, da združujem delo kot profesor prostoročnega risanja na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, sem znan izdelovalec in snovalec pohištva, predvsem stolov.
Na potovanjih slikam in rišem pastele, včasih napišem za to ali ono publikacijo kakšen tekst. Moja mama mi je še v pozni starosti (umrla je leta 2001, stara 97 let) večkrat rekla: "Ko boš starejši, boš že razumel... kaj je življenje.' Ta čas pričakujem kot razodetje in končno spoznanje svoje biti.
Za svoje delo sem prejel več nagrad in priznanj, med vsemi najbolj cenim nagrado Prešernovega sklada leta 1978. Izbrane tekste sem objavil v knjigi "Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom. " Mizarske izdelke sem predstavil v knjigi: "Suhadolc: Stoli - Chairs..' V pripravi je drugi del te knjige.
Na razstavi so sami oljni pasteli. V veliki večini uporabljam izdelke znane tvrdke Caran DAche, včasih tudi tvrdke Sennelier. Oljni pasteli so majhne paličice v papirnatih ovojih, s katerimi neposredno drgnem po papirju brez čopičev, topil, razredčil, palet, fiksirjev in podobnih sredstev in priprav, ki spremljajo druge umetniške tehnike. Barve se med seboj mešajo kar na slikovni podlagi. Za oljne pastele je dober skoraj vsak papir. Mešanje posameznih barv na papirju je omejeno, zato oljne pastele izdelujejo v mnogih barvnih odtenkih. Nekatere kolekcije obsegajo več kot sto različnih pastelov. Take imam najrajši.
Oljni pasteli so po vtisu nekoliko podobni oljni tehniki. Zelo mehki pasteli, kot so Sennelier, so precej blizu konzistenci oljnih ali akrilnih barv. Slikanje s pasteli se lahko zelo hitro začne, tudi po delu ni veliko pospravljanja. Končnih podob ni treba fiksirati, sušiti ali kako drugače utrjevati. Zaradi enostavnosti se slikanje z oljnimi pasteli včasih imenuje kar "potovalna tehnika".
Vsi pasteli na tej razstavi so nastali na mojih lanskih in predlanskih potovanjih po Italiji. Na splošno velja prepričanje, da so moji pasteli veseli izdelki. To mi je všeč. Pri slikanju čisto nič ne trpim in nimam kakšnih posebnih ustvarjalnih travm, ki menda spremljajo vse "taprave" in "tazaresne" slovenske umetnike. V resnici jih delam kar tako, mimogrede, iz veselja in za kratek čas. Mislim, da gre za zmerno ekspresionistične izdelke. V času, ko prevladujejo takšne in drugačne instalacije, happeningi in "projekti" vseh vrst, je to precej zapoznela in konservativna usmeritev. To me ne moti. S svojimi podobami nimam namena spreminjati ali kako drugače dolačati umetniških tokov na Slovenskem, po svetu še toliko manj.
Napisal sem že, da nastajajo moji pasteli bolj tako, mimogrede, običajno jih delam na potovanjih. Za vsak slučaj pa vendarle: Bra-nislav Nušić (1864-1938) je bil kot pisatelj najbolj ponosen na svoje dramske tragedije. V prostem času je mimogrede pisal še komedije. Nušićevo resno pisanje je že zdavnaj pozabljeno, komedije so še vedno aktualne in jih še kar naprej igrajo po vsemogočih odrih. V literarni zgodovini južnoslovanskih narodov je zapisan kot komediograf Aleksander Borodin (1793-1887) je bil v svojem času cenjen naravoslovec. Svetovna javnost ga mnogo bolj pozna kot komponista. Je avtor kolosalne opere Knez Igor. Komponiranje je bilo njegovo postransko opravilo. Nabožni mesečnik Cvetje iz vertov sv. Frančiška je znamenit zaradi jezikoslovnih zapisov patra Stanislava [krabca (1844-1914) na platnicah te revije in ne zaradi člankov, ki sestavljajo glavnino te publikacije.
Znani češki pisatelj Milan Kundera je napisal knjigo s pomenljivim naslovom "Življenje je drugje". To hudičevo življenje je zmuzlji-vo, pogosto je tam, kjer ga nihče ne išče.
Janez Suhadolc, september, 2003-09-24
Opomba: Cvetje iz vertov sv. Frančiška - tako je pravilno. Ne: Cvetje iz vrtov...
Vabljeni torej to soboto ob 11. uri v Galerijo Tenzor!
Pripravila Liljana Klemenčič
Vabilo na pravljice z jogo
Danes, na svetovni dan otroka, 2. oktobra, se začenja nova sezona Pravljic z jogo. Ob 17. uri vabimo v pravljično sobico mlad inskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Prešernova 33, Ptuj, kjer bosta za prijetno pravljično gibalno urico poskrbeli inštruktorica joge in defektologinja Sonja Trplan ter knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič. Vabimo otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, zaželena so lahna športna oblačila in copatki. Veseli vas bomo!
Pa brez zamere
Rutinsko ponižanje
Neprijetna popestritev petkovega večera
Ob vikendih smo že navajeni raznih pretepov in razgrajanj po diskotekah, kjer mora posredovati policija in ohladiti pre-vroće in opite glave, s tem pa preprećiti kakšne morebitne hujše poškodbe ljudi in inventarja ter zagotoviti javni red in mir. Kar je lepo in prav. Vsi namreč obsojamo in preziramo mačistično razkazovanje sile, posledico zakomplek-sane in impotentne miselnosti opitih mladcev, ki še vedno živijo v temi duha in prepričanju, da človeški rod še kar naprej živi v pradavnini ter da je za impresioniranje nasprotnega spola nujno potrebno primitivno razkazovanje mišic in krvi. Ti zaostankarji v evoluciji so takrat, ko jim v glavi eksplodira koktejl alkohola in testosterona, dejansko nevarni tako za miroljubne ljudi v njihovi bližini, za inventar lokala, kakor tudi za tako opevani in skoraj mitološko pojmovani javni red in mir (karkoli že to točno sploh je). Prav in edino prav je, da policija v takih primerih ukrepa in to odločno, seveda v mejah svojih pooblastil.
A kar pa niti najmanj ni prav, je, da policija tako ukrepa tudi v primerih, ko absolutno ni zadoščeno niti enemu izmed zgoraj omenjenih pogojev (ko se nihče ne pretepa, nihče ne razbija in nihče ne krši javnega reda in miru). Kar se je zgodilo prejšnji petek v lokalu, v katerem se, za razliko od diskotek in podobnih zbirališč dokazovanja željnih samcev, nihče ne pretepa in nihče ne razbija. Še več, lokal že od nekdaj slovi kot zavetišče ljudi, ki bi jih lahko označili kot popolno nasprotje zgoraj omenjenih osebkov. V petek zvečer, ko so bila vrata lokala že zaklenjena in je v lokalu bilo zasedenih le še nekaj miz, ob katerih so ljudje v miru kramljali ter se pripravljali na odhod, splošno vzdušje pa izredno pacifistično ter umirjeno, je v lokalpri-korakala četica policajev ter v skrajno poniževalnem tonu razglasila, da je vsem potrebno na dan privleči osebne dokumente zaradi "rutinske kontrole". Do česar imajo seveda pravico. Nimajo pa pravice do tega, kar je sledilo ter izzvalo skrajno zaprepaščenje vseh gostov. Na poziv gosta ali dveh policistom, da naj se tudi oni legitimirajo, kar policist mora storiti, če to ne ovira postopka, saj mu to izrecno nalaga 11. člen Pravilnika o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 49/98 - "Policist je dolžan povedati svoj priimek in naziv enote, ki ji pripada, če oseba, zoper katero se uporabi policijsko pooblastilo, to zahteva in če to ne ovira izvršitve naloge"), na ta legitimni in legalni poziv, verjetno pa tudi kot posledica nekaj zajedljivih pripomb, ki jih je sprožil skrajno poniževalen nastop policistov, so le-ti navalili na nekaj gostov ter jih kot največje kriminalce (enega menda celo vklenjenega) z grobo fizično silo zvle-kli iz lokala. Poudariti je treba, da nobeden od policistov ni bil fizično napaden ali imel kakršnega koli razloga, da bi se počutil ogroženega. Osebe, žrtve tega dejanja, osebno poznam tudi spodaj podpisani in zagotavljam vam, da so vsi izredno miroljubne sorte, ki jim kaj takega, kot je napad na policista ali fizično upiranje legitimaciji, nikoli ne bi prišlo na pamet, tako da je potrebno še enkrat poudariti, da policisti niso imeli nobenega razloga za ukrepanje, kot da bi šlo za okorele kriminalce, ki jim je tu in tam treba preventivno dati okusiti železno pest zakona. In nadvse čudno je tudi dejstvo, da policisti po tem svojem nadvse nazornem prikazu moči kar naenkrat niso več čutili pretirane želje po dokončanju svoje "rutinske kontrole" in procesa legitimacij, saj jih nato osebni dokumenti sploh niso več zanimali, ampak so se jadrno odpravili novim zmagam naproti. Ja, pretekli petek se je tudi tistim gostom, ki so nam strokovni prijemi bili prihranjeni, zdelo, kot da smo na vratu začutili jekleno sapo sistema, ki je leta 91 odšel na smetišče zgodovine.
Rad si mislim, da živim v varni državi, ki ima profesionalno, napredno in civilizirano policijo. Izredno slabe volje bi bil, če bi me taka in podobna dejanja ravno te policije prisilila v spremembo mnenja.
Gregor Attč
letale • Nedelja, 5. oktobra
Orgelski koncert
V	nedeljo bo v Žetalah, v cerkvi Marije Trošt, koncert na znamenitih baročnih orglah, ki so delo Janeza Janečka. Koncert bo v okviru občinskega praznika občine Žetale. Zato je pokrovitelj koncerta občina Žetale. Na orgle bo igral Milko Bizjak iz Mirne Peči, na kljunasto flavto Mateja Bajt.
V	okviru koncerta bo dr. Darja Koter predstavila znamenite orgle, kijih je leta 1763 izdelal celjski orglarJanez Frančišek Janeček.
Na ogled bo tudi razstava fotografij Stojana Kerblerja ter razstava mineralov Vilija Podgorška.
Koncert bo ob 16. uri.
Fl
Juršinci • Solo vodi Jelka Svenšek
Zelo dobri pogoji za delo
V za~etku letošnjega šolskega leta je prevzela vodenje osnovne šole v Juršincih Jelka Svenšek, ki je pred tem poučevala matematiko na osnovni šoli Mladika na Ptuju.
Kot je sama dejala, se kot novo pečena ravnateljica na šoli in v kraju zelo dobro počuti. Vidi, da se v kraju veliko
dela. Občina ima posluh za šolske potrebe in poskrbi tudi za dodatne ugodnosti oziroma nadstandard, kar se kaže tudi
Jelka Svenšek, ravnateljica OS Juršinci
pri zadnji investiciji v telovadnico.
Na šoli z uvedbo devetletke niso imeli nekih posebnih problemov, njej sami pa je pri delo zelo pomagala izkušnja, saj je Mladika že dve leti delala po programu devetletke.
V letošnjem šolskem letu obiskuje šolo v Juršincih 229 učencev v dvanajstih oddelkih, od tega sta dva prva razreda (en v osemletki, drugi v devet-letki), po dva oddelka sta še v tretjem, petem in sedmem razredu. Na šoli deluje tudi en oddelek vrtca, kjer so učenci od dveh do šestih let starosti, štirinajst jih obiskuje vrtec. V vrtcu so slabi prostorski pogoji, občina pa že ima v programu izgradnjo novega vrtca zraven večnamenske dvorane. Dva in
Ptuj • Pregljeve tapiserije na gradu
Pravo umetniško odkritje
Prejšnji četrtek so v palaciju na ptujskem gradu odprli razstavo tapiserij akademskega slikarja Marija Preglja.
pol oddelka imajo tudi podaljšanega bivanja ter en oddelek jutranjega varstva, ki začne delati ob pol sedmi uri, redni pouk pa, razen nekaterih pro-stočasnih dejavnosti, pričnejo ob pol deveti uri. Na šoli je zaposlenih 33 delavcev, od tega 27 pedagoških.
Na šoli so dobili tudi novo jedilnico v prostorih bivše telovadnice, posebej pa imajo sprostitveni prostor, kjer učenci čakajo na pouk ali kakor koli izrabljajo svoj prosti čas, delajo domače naloge, prostor pa koristijo tudi za razstave. Prostorski problem ostaja kuhinja, ki ne ustreza standardom, predvidenim za devetletke. V naslednjih počitnicah naj bi jo sanirali.
Franc Lačen
Gre za cikel osmih tapiserij, ki jih je Marij Pregelj ustvaril leta 1966, torej leto dne pred svojo smrtjo. Vseh osem tapiserij je v tridesetih letih utrpelo poškodbe in v restavratorski delavnici Pokrajinskega muzeja Ptuj je Evi Ilec, Rozaliji Bub-njevič in Hermini Golc uspelo povrniti tapiserijam prvotni videz.
Na odprtju razstave je uvodoma govoril direktor muzeja Aleš Arih, o delu Marija Preglja, posebej o njegovih tapiserijah, pa je govorila Nadja Zgonik. Razen tega ciklusa osmih tapiserij je Marij Pregelj izdelal tudi osnutek za znamenito Belo mesto za Dom družbenih organizacij v Mariboru.
Razstavo je odprl Boris Šte-fančič, pomočnik direktorja Koto d.d. iz Ljubljane. Za popestritev odprtja razstave sta poskrbela Petra Božič (violina) in Branko Rožman (harmonika).
Franc Lačen
Marina Čurin, Rozalija Bubnjevič, Hermina Golc, Eva Ilec in Aleš Arih ob odprtju razstave.
Lenart • Zaključek 6. lutkovnega pristana
Na predstavah okrog 1000 otrok
V četrtek, 25. septembra, se je v Lenartu zaključil 6. mednarodni lutkovni pristan, ki ga je organizirala območna izpostava JSKD Lenart.
Od 6. do 25. septembra se je zvrstilo deset predstav, ki si jih je ogledalo okrog 1000 otrok in odraslih. Posebnost letošnjega festivala je bila, da so ga organizirali zgolj iz sponzorskih in donatorskih sredstev. Festival je potekal že šestič, v vseh teh letih pa je bilo odigranih 97 predstav, ki si jih je ogledalo okrog 14.000 otrok in odraslih. Tuje gostujoče lutkovne skupine so prihajale iz Kitajske, Češke, Slovaške, Mehike in Bolgarije, večina pa je igrala tudi v slovenščini. Na letošnji otvoritvi festivala sta gostovala člana gledališča M&M iz Bolgarije, ki sta se v slovenščini predstavila s Sneguljčico.
Kot zadnji so minuli četrtek nastopili člani Lutkovnega gledališča iz Maribora, ki so odigrali Snežno kraljico. Ogled predstave je bil brezplačen, saj je predstavo otrokom poklonila NKB
Z zaključne predstave Snežna kraljica ekspo^ture v Len^t. __Zmago Šalamun
Foto: Bojan Mihalic, fotosplet.net
Jursinci • Ze enajsta Zahvala jeseni
Letos kraljica glasbe
V nedeljo bo v Jursincih že enajstič potekala prireditev Zahvala jeseni, ki jo pripravlja Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine JurSinci.
Marta Toplak, predsednica Društva
Kot nam je dejala predsednica društva, Marta Toplak, so se tokrat dogovorili, da bodo zahvalo jeseni posvetili glasbi oziroma običajem, povezanim s tem. V desetih letih so bile kraljice jeseni, kruha, vina, sadja, mleka in sira, perutnine, poljedelstva, cvetja, gospodinjskih izdelkov in trsja. V okviru letošnje prireditve bo predstavitev vasi Gabrnik, ki se ponaša z glasbo. V tej vasi je bilo vedno nekaj glasbenikov, nekaj mlinarjev in na mlinskih kole-
sih so prepevale oziroma re-gljale žabe (pukači). Z glasbo se ukvarjajo cele družine. Letošnja kraljica naj bi bila študentka glasbe Klavdija Štuhec (flavtistka).
Nedeljske prireditve se bodo v Juršincih pričele ob 10. uri s sprejemom kraljic, sledila bo zahvalna maša z daritvijo darov in razstavo, predstavila se bo folklorna skupina Zahvala jeseni, ki praznuje peto obletnico, osrednja prireditev pa bo povorka, ob 13. uri, s predajo kraljičinega ključa, nastopi folklornih skupin ter učencev osnovne šole. Sledilo bo veselo popoldne z glasbeno kraljico ob domači glasbi.
Ob vsem tem bo mogoče poskusiti tudi domače specialite-te, saj bo deloval tudi sejem kmečkih dobrot.
Franc Lačen
Razmišljamo
Kidričevo • V Talumu so se izkazali
Invalidsko dvigalo za Mirka
53-letnega Mirka Nežmaha v Kidričevem dobro poznajo, saj je eden od ustanovnih članov in starešina taborniške organizacije v tem kraju, aktiven pa je bil tudi pri mladinski organizaciji, v gasilskem društvu in še kje. Vse do lanskega leta, ko ga je kruta bolezen priklenila na invalidski voziček.
Mirkovo življenje je tako kot za večino Kidričanov vezano na tovarno aluminija, nekdaj TGA, danes TALUM, saj je tam že leta 1971 pričel služiti kruh. Najprej je nekaj let delal v Elektrolizi A, ko pa je zbolel za bronhitisom, so ga premestili na delovno mesto varnostnika v Vargas-al.
S svojo družino - ženo Zdenko, hčerko Tanjo in sinom Mirom - je mirno živel, delal in užival sadove svojega razdaja-nja vse do novembra lanskega leta, ko ga je doletela še ena bolezen, možganska kap. Tako hudo ga je udarila, da je kljub dvema operacijama na hrbtenici ostal priklenjen na invalidski voziček, zato je od sredine letošnjega leta invalidsko upokojen.
Z ženo Zdenko, ki mu ves čas stoji ob strani in zanj pridno skrbi, živita sicer v pritličju stanovanjskega bloka na Čučkovi 7, a do vrat v njihovo stanovanje vodi stopnišče. Ker žena sama ni zmogla, so Mirka na vozičku pomagali nositi dol in nazaj gor do stanovanja njegovi sosedje. Življenje družine Nežmah se je obrnilo na glavo, najtežje breme pa je bilo prav na ženi Zdenki, zato sta si oba z možem srčno želela, da bi za Mirka zgradili invalidsko dviga-
lo. S to veliko in drago željo se je najprej odpravila k vodstvu Taluma in zaprosila za finančno pomoč.
Presenečena sta ugotovila, da v Talumu ne pozabijo svojih delavcev niti v bolezni, kajti takoj so jima prisluhnili in na podlagi zbranih ponudb nakazali na Invalidsko društvo Ptuj za Mirka 1,8 milijona tolarjev. Invalidsko dvigalo je ""na mero" zgradilo podjetje Inovacija iz Miklavža na Dravskem polju, ki je prav tako prisluhnilo humanosti in na končni račun dalo 800.000 tolarjev popusta, 300.000 tolarjev je obljubila še občina Kidričevo, 250.000 tolarjev pa je nakazalo še Invalidsko društvo Ptuj. Skupaj se je nabralo toliko denarja, da so ob pomoči Invalidskega društva Ptuj za nepokretnega Mirka v celoti preuredili dnevno sobo v bolniško in jo tako tudi opremili. V akcijo so se vključili tudi Mirkovi sodelavci iz podjetja Vargas-al, kjer so zbrali denar in mu za krajšanje časa poklonili barvni TV sprejemnik.
Čeprav je zaradi bolezni Mirko ostal za vedno prikrajšan za večino običajnih aktivnosti, je njegovo življenje sedaj, ko se lahko kar iz svoje bolniške sobe sam spravi v dvigalo in se
Foto: M. Ozmec
Življenje 53-letnega Mirka Nežmaha je kljub invalidskemu vozičku spet nekoliko lažje.
■^B ■ ■	■	■ ■	■
Diskriminacija, imenovana materinskost
Zakonodaja s področja zaposlovanja pravi, da delodajalec delavki ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi med njeno nose~nostjo, težava pa nastane takrat, ko je delavka zaposlena za določen čas. Poglejmo podrobneje, kakšni primeri se dogajajo na trgu delovne sile. Delavka se je po izteku porodniškega dopusta vrnila nazaj v podjetje, kjer pa je niso zaposlili na delovno mesto, ki ga je opravljala pred nosečnostjo. Ponudili so ji novo delovno mesto, na srečo sicer primerno njeni izobrazbi, vendar mnogo nižje vrednoteno. Na njeno delovno mesto pa je delodajalec na novo zaposlil moškega, saj je bil prepričan, da delavka z majhnim otrokom, ki bo pogosto še bolan, ne bo več mogla dobro opravljati svojih delovnih nalog. Enostavno druge izbire ni imela - sprejeti novo delovno mesto ali zapustiti firmo. To je samo eden izmed mnogih primerov diskriminacije žensk zaradi nosečnosti ali materinstva. Po zakonu o delovnih razmerjih mora namreč ženska po končanem porodniškem dopustu dobiti isto delovno mesto kot pred odhodom.
Delodajalec ravno tako ne sme zahtevati od delavkpo-datka, kdaj bodo zanosile, razen če tega same izrecno ne povedo. To velja v primerih, ko ima delavka sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, ki je danes še zmeraj relativno varna oblika zaposlitve. Drugače pa je z "novodobnimi" pogodbami o zaposlitvi za določen čas. Te se praviloma končajo takoj, ko delavka zanosi. Poznam veliko osebnih primerov, ki se jim je to zgodilo. Tako se ženske znajdejo na "dveh bregovih'. Ker že vnaprej vedo, da bodo izgubile službo, če se odločijo za otroka, tovrstno možnost dobro pretehtajo. Izguba službe je dandanes vstopnica v pekel. Po pretehtanju takšne možnosti se seveda večina raje odloči za reden dohodek in dostojno življenje. Če ima partnerja, ki lahko služi za oba, se morebiti še odloči za materinsko vlogo, če pa tudi partner zasluži šestdeset, sedemdeset tisočakov, nimata kaj razmišljati. Kako sploh preživeti otroka in zraven še dva odrasla?
Kljub pogostosti tovrstne spolne diskriminacije, ki se v slovenskem prostoru dogaja, jo je pravno formalno ženski težko dokazati, saj je beseda diskriminirane pogosto edino orožje teh žensk. Delavka je bila zaposlena za določen čas, ko se je na sosednjem oddelku sprostilo delovno mesto za nedoločen čas. Pozanimala se je, ali bi jo lahko premestili, pa so ji povedali, da ne, ker je noseča. To je več kot jasna kršitev delavkinih pravic, vendar ni imela dokazov zanjo, saj se je o prostem delovnem mestu pozanimala neformalno. Odgovor, ki ga je dobila, pa je bil povedan na štiri oči. Kdo ji bo torej verjel?
Kljub zagovornikom "sodobnih" pogodb za določen čas naj povem, da bo tako rojstev še manj, kot jih je bilo doslej, ali pa bo po drugi strani še več socialnih problemov. Ampak, to je Slovenija.
Bronja Habjanič
Foto: M. Ozmec
Mirko z ženo Zdenko v svoji "bolniški" sobi, iz katere se lahko skozi vrata, ki so vidna zadaj, kadarkoli odpelje ven kar z dvigalom.
spusti dol, mnogo lažje.
Mirko je zato od srca hvaležen vsem, ki so mu pomagali v doslej najtežjih trenutkih v življenju. Najprej ženi Zdenki, zatem osebju internega oddelka ptujske bolnišnice in nevrolo-ginji dr. Debelakovi ter osebju obratne ambulante v Talumu. Pa seveda vodstvu Taluma, ki se je še posebej izkazalo, invalidskemu društvu Ptuj, sodelavcem iz Vargas-al, vsem sosedom, ki so ga nosili in mu pomagali, patronažni sestri, ki ga obiskuje skoraj vsak teden, in hčerki Tanji. Še posebej pa je vesel, ko ga obišče vnukec Aljaž, saj se lahko z dvigalom skupaj odpeljeta ven do klopce pod lipo in občudujeta zelene vrtove za blokom.
Čeprav se je za Mirka življenje v celoti spremenilo, je vesel, saj ostaja prek dvigala povezan s svetom. Tudi gasilci ga povabijo na kakšno prireditev, včasih pa se na sprehod po naselju odpravi kar sam. Tako je pač, treba se je sprijazniti z usodo, ki te doleti, kajti življenje teče dalje ...
M. Ozmec
Ptuj • Jesenski živžav
Turki so v deželi že
Društvo prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti Ptuj sta tudi letos organizatorja jesenskega grajskega živžava.
dobnega igrišča v Ljudskem vrtu arhitekta Boštjana Vauda. Generalni sponzor prireditve je tokrat študentski servis Čebelica.
Za otroke ni vstopnine, za odrasle pa je ni v primeru, če bodo oblečeni po turško.
Če bo deževalo, ostanite doma.
mf
Na notranjem dvorišču ptujskega gradu bodo lahko starši in otroci v nedeljo, 5. oktobra, med 15. in 18. uro ustvarjali v delavnicah ter si ogledali kulturni program -rdeča nit so tokrat TURKI. Lutkovno predstavo Palček bodo uprizorili lutkarji Mini teatra iz Ljubljane, Jasna Knez iz Ljubljane pa bo otroke popeljala v skrivnostni ori-entalni ples. Ustvarjalne delavnice nosijo naslove: Hi konjiček, Hop v galop, Orientalski nakit, Turbani, Poslikava rok, Turški paša in Rožice z jutrovega. Da bo šlo delo laže od rok, nam bodo v Mladinskem oddelku ptujske knjižnice posodili knjige o Turkih. Otroci si bodo lahko ogledali tudi zbirko živopisa-nih slik - Turquerij - ter sodelovali v muzejski delavnici Pokrajinskega muzeja Ptuj. Pečenih kostanjev ne bo manjkalo, ob tej priložnosti pa bo predstavljen tudi načrt so-
C^i^D

tUKK/
nedelja, 5. oktobra 2Si)03, od 15. do 18. ure
Otroci imajo prost natnp- pa tudi vsi odrasli,
ki bodo prišU oblečem v Tteke! P.S.: V primeru dei^a ostanite dnma...
v deželi že!
rmÉňk
Foto: Fl
Prejeli smo
Se o Merinki
(Odgovor na sestavek "Mer-čevega sanacijskega programa ni nih~e videt", objavljen 11. 9. 2003)
Sicer se mi zdi iz pod osebnega dostojanstva odgovarjati na tako neresne, primitivne in osnovno {olske izjave, ki jih je v intervjuju podal komedijant g. Janko REPIČ. Zaradi lažjega razumevanja, pa je vseeno potrebno najprej pojasniti kdo in kaj je g. Janko REPIČ. Ta je bil pod vodstvom cenjenega direktorja Slobodana ŠUJICE prodajni referent oz. po sili razmer "vodja prodaje", kije svojo kariero pričel pri direktorici Danici VOGLAR-ŠTIC, z njegovim odhodom. Pod njenim vodstvom, ga je ta nastavila z srednje {olsko izobrazbo za direktorja komerciale, s {tiri krat vi{jo plačo od prej{njega delovnega mesta, ki pa to ne bi nikoli postal, če ne bi bil deležen direktoričine naklonjenosti, ki je segala do te mere, da sta nekoč kasneje skupaj odpotovala na službeno pot po Avstraliji. Zaradi novega "direktorja" je morala pravna služba podjetja na novo formirati in sistematizirati delovno mesto. Po drugem pa je to človek, ki si je pred vodstvom {e kako prizadeval ustvariti vtis sposobnega, uglajenega, izobraženega in izredno pomembnega človeka brez katerega podjetje skorajda ne more niti preživeti. Zelo rad je lepega videza in okolici v{ečen. Je človek, ki bi najraje zato, ker je med službenim časom premaknil kozarec vode na svoji pisalni mizi videl, da bi mu do njegovega odhoda iz službe ploskali in se zahvaljevali za njegovo požrtvovalnost in napor, ki ga je osebno žrtvoval, zato, ker bi se sicer kozarec vode tam, kjer je stal lahko prej ali slej zlomil. V prenesenem pomenu pa to pomeni, da je iz nepomembnih stvari, ki jih je moral narediti za podjetje, te med sodelavci in znanci prikazoval, kot racionalne in hkrati kot velik osebni doprinos k afirmaciji in eksistenci podjetja. Njegova želja po taki podobi, pa je dokaj razumljiva, saj ustreza njegovi stopnji izobraženosti in znanju, ki ga ima. Resnično mnenje o g.Janko RE-PIČU med sodelavci v podjetju
Merinka d.d. in verjetna še kje pa je seveda povsem drugačno.
Že prve dni ko sem pričel z delom v podjetju sem naletel na močan pritisk sodelavcev, da je potrebno napihnjenega, nesposobnega in domišljavega, kot so se pogosto izražali njegovi sodelavci, g.Janka REPICA nemudoma odpustiti, da je to oseba, ki je mnogo prispevala k nastanku treh prisilnih poravnav in dvema stečajema. Da je kot član kasneje kot predsednik NS Merinke d.d. v veliki meri odgovoren za razprodajo premoženja podjetja, slabo gospodarjenje z še preostalim premoženjem in strokovno nesposobnost pri nadzoru uprave pri izvajanju poslovnega načrta podjetja, vpričo njegove nizke izobrazbe in poslovnega neznanja. Prav tako se mu očita slaba prodaja blaga po prenizkih cenah, kopičenje zalog blaga v skladišču in s strokovnega vidika, sporno reševaje reklamacij prodanega blaga, kakor tudi preveč izplačanih kilometrin, ki jih je prejel. Zaradi vsega naštetega sem v podjetju zahteval preko revizijske hiše REVIDICOM revizijsko poročilo računovodskih izkazov. Dne 11.06.2002je bila revizija opravljena in ugotovljeno je bilo, da je podjetje, katerega predsednik NS je bil g.Janko REPIC, v težki finančni situaciji in, da je ustvarilo v treh in pol mesecih dodatno izgubo za nekaj več kot 100 milijonov SIT, ter za več kot 81 milijonov SIT zapadlih terjatev, prav tako na osnovi "direktorja!" komerciale, ki zapadlih terjatev ni znalpra-vočasno izterjati. Seveda je bil g.Janko REPIC, zaradi revizijskega poročila nezadovoljen in ni mu bilo všeč, da se direktor predhodno z njim ni posvetoval, saj je bil mnenja, da revizija za podjetje sploh ni bila potrebna. Seveda v mojem mandatu delavci niso stavkali pa tudi plače so dobivali redno v celoti v skladu s kolektivno pogodbo in ne "minimalke", kot sedaj ko je še med njimi komedijant "ŽAN".
Poudariti je potrebno, da so bile tako rekoč vsakodnevne zahteve sindikata po njegovi razrešitvi. Slednje je sindikat postavil novemu vodstvu 22.09.2003 kot eno izmed najpomembnejših stavkovnih zahtev delavcev, kar je bilo ob 13
uri povedano tudi pri radijskih novicah radia Slovenije.
Vpričo težav, problemov in nezadovoljstva, ki so permanentno motili delovno vzdušje med sodelavci podjetja, na račun nesposobnosti, nestrokovnosti, neznanja in neustrezne izobrazbe g.Janka REPICA, sem v mesecu juniju 2002 odredil, da bo njegove posle prevzela naša dolgoletna in izredno sposobna ter strokovna delavka univ. dipl. ing. ga.Nataša MULEC z aktivnim znanjem vsaj dveh jezikov. Ga. MULEC se je preselila v njegovo pisarno in skupaj z njim vodila poslovanje komerciale vse do njegove načrtovane uradne predaje poslov. Hkrati mu je bila zaradi nesposobnosti in neznanja znižana plača, ki bi mu jo sicer še vedno lahko zavidal vsak univerzitetni izobraženec. Razumljivo je, da je bil zaradi vsega tega g. REPIC zbegan, nezadovoljen in ogorčen. Postal pa je tudi maščevalen in se je na sestankih še kako skliceval, da je on predsednik NS Merinke d.d. in, da bo vse storil, da se taka kadrovska politika v podjetju ne bo vodila, da je on več od direktorja družbe in, da še bomo videli kdo je on, da ima za seboj dovolj ljudi, ki ga podpirajo in mu bodo pomagali, če bo to potrebno.
Svoje grožnje je v lažnempre-pričanju namišljeno uresničil, ko je sodeloval dne 20.11.2002 v gostilni Lešnik v Mariboru, pri poskusu moralno sporne goljufije. Saj je hotel iz krivdnih razlogov odstaviti direktorja Merinke d.d. brez, da bi to direktor vedel ali, da bi ga na REPICEVO seanso, kdo povabil. Čeprav je istega dne še nagovarjal direktorja in vodjo pravne sl75 užbe, da bi mu omogočili zavarovanje njegove odpravnine z hipoteko na zemljišču v lasti podjetja. A je tako kot vedno, ko je begal pred lastno odgovornostjo, pozabil, da je istemu direktorju, podpisal sporazumno odpoved že mesec dni prej, preden se je tam sestal s svojimiprevarant-skimi somišljeniki. Po svoji seansi je namreč vedno trdil, da je direktorja odstavil. Tako mu bo pač sodišče moralo dokazati, da je zavestno zavajal javnost in, da je namerno ob-rekoval in navajal neresnična dejstva, z namenom zaničevanja, kar je po KZ RS kaznivo dejanje.
Komedijant g. Janko REPIC pa je sprenevedež in lažnivec, saj je hotel prepričati tudi samega sebe in nekatere okoli sebe, kako ga je direktor Vinko MERC prevaral, ker mu je g. REPIC sam, kot predsednik NS Merinke d.d. predlagal in zavaroval odpravnino zaradi direktorjevega predčasnega prenehanja delovnega razmerja s funkcije direktorja družbe pred iztekom pet letnega mandata. Po ZGD in individualni pogodbi pripada vsakemu direktorju v Sloveniji odpravnina, če predčasno preneha s opravljanjem funkcije, ki jo odobri NS družbe, prav tako pa tudi višino odpravnine, za katero se pogodbeni stranki sporazumno dogovorita. Iz tega izhaja, da komedijant g. Janko REPIC ne more blefirati, da si določi odpravnino ( lahko pa jo predlaga ) direktor družbe ali, da si jo izplača brez vednosti NS. Ce bi bilo to res potem, predsednik NS ne pozna svojih pravic, obveznosti in pristojnosti v korist katere je imenovan, pooblaščen in odgovoren. Pozabil pa je, da je vse počel z svojo voljo in pri polni zavesti in, da je že dolgo odrasel človek. Notar mu je namreč po uradni dolžnosti preden je podpisal notarski zapisnik, tega prebral, in ga po 250 čl. ZIZ in 488 čl. OZ opozoril, na pravne posledice sklenitve takega sporazuma.
Prav tako je verjetno zaradi neustrezne izobrazbe in nepoznavanja predpisov predruga-čil resnico, saj je v intervjuju izjavil, da pripada odpravnina, ki bi jo naj direktorju izplačali 22 milijonov SIT. Ceprav je vedel, da je bila odpravnina dogovorjena zardi predčasnega prenehanja delovnega razmerja s funkcije direktorja pred iztekom 5 letnega mandata in znese bistveno manj od navedenega zneska. Znesek 22 milijonov predstavlja vrednost hipoteke s katero je odpravnina zavarovana. Sicer pa bo moral komedijant g. REPIC tudi premisliti zaradi vestnosti in poštenja, ali sme javnosti enostransko razlagati pogodbeno vsebino in zneske iz pogodbe ki jo je sklenil, brezso-glasja druge pogodbene stranke. Tudi glede navedenih izjav bo moral pred sodiščem pojasniti svoje zavajajoče in neresnično obrekovanje, kdo in kako ga je lahko pri tako preprosto
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
I NAROČILNICA ZA ^^imi^ž TEDNIK
I Ime in priimek:,
I Naslov:_
I Pošta:_
I Davčna številka: 1 Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.<,.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AEi^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
razumljivih stvareh prevaral. Komedijant g.Janko REPIC ima zares smisel za humor, hkrati pa demokracijo razume kot pravico do zavajanja, obrekovanja in norčevanja iz resnice in poštenja, na račun drugih.
Ker je v istem članku izjavil g. Janko REPIC, da se obnaša odgovorno in gospodarno je ne glede na zgornje navedbe, potrebno dodati, da je kot predsednik NS družbe odprodal svoji direktorici, ki ga je nastavila s srednje šolsko izobrazbo na delovno mesto direktorja komerciale in še za predsednika NS Merinke d.d., audi A6 po zelo ugodni ceni z dodatnim popustom od NS. Hkrati se je strinjal z njeno odpravnino, ki pa jo ji je izplačal, ko je bila še v delovnem razmerju. Ceprav je šele po mojem prihodu v podjetje ugotovil, da ji verjetno ni pripadala zaradi rdečih številk njunega gospodarjenja. Upam, da komedijant g. REPIC ni pozabil na dokument, ko je moral njeno odpravnino nato terjati nazaj. Hkrati pa je kot dober gospodar skrbel za bilanco svoje privatne trgovine, saj je podjetju Merinka d.d. vestno prodajal novoletna darila. Pa tudi svoj osebni avto je za službene namene uporabljal tedaj, ko je vozilo podjetja stalo parkirano na parkirišču podjetja. A se je tega v mojem mandatu moral "odvaditi". Iz navedenega jasno izhaja, da je bilo povsem pravilno, da sem z odhodom iz podjetja odnesel kopije tistih dokumentov, ki direktorju tako in tako pripadajo in z njimi lahko po vsej logiki razpolaga, in da lahko dokazuje svoje odločitve in ukrepe, ki jih je v podjetju sprejemal zoper tako nesposobne in neodgovorne ljudi kot ste prav vi g. Janko REPIC.
A boste morali na sodišču pojasnjevati tudi glede klevetanja v zvezi z mojim računalnikom, ki ste mi ga prodali z računom in z vašim podpisom, in ste v intervjuju pozabili povedati, da sem ga ob odhodu odnesel, zato, ker sem ga v celoti plačal. Popust, ki sem ga ob nakupu računalnika prejel, pa se je nanašal na amortizacijo, saj sem vse do svojega odhoda iz podjetja omenjeni računalnik uporabljal za službene namene. Razen, če ste spet podpisali nekaj za kar niste vedeli, ker vas je nekdo potem ko
ste pogodbo že podpisali spet prevaral.
Moj odvetnik vam bo pa sam pojasnil ali drži vaša izjava, da je najdražji. Mislim da je predvsem sposoben in ugleden odvetnik, ki sem ga najel prav zaradi vas, in ne zaradi odvetnika samega, saj sem zelo dobro vedel s kom imam opravka. Vedel sem, da pogodbe, ki jih vi sklepate ne razumete še manj spoštujete ( PACTA SUNT SER-VANDA), a delate s tem še dodatne stroške delavcem in podjetju.
In čisto na koncu še glede ene težave g Janko REPIC, ki so vas v podjetju Merinka d.d. tako in tako ves čas spremljale. V intervjuju ste izjavili, da "Merčevega sanacijskega programa ni nihče videl", to je povsem razumljivo, saj je bil eden izmed prvih sanacijskih ukrepov za rešitev podjetja iz težav prav v tem, da se vas za vselej odpusti, a ste se predhodno zavarovali pri svoji direktorici Danici VOGLAR-ŠTIC s tem, da ste si ""izprosili" mesto predsednika NS Merinke d.d. v želji, da bi bili za svoje ""grehe"" pred zaposlenimi nedotakljivi, prav zaradi upravičene bojazni, da vas bi lahko razporedili na nižje delovno mesto, pa ste si v individualno pogodbo vnesli tudi določilo s pravico do treh mesečnih plač izplačanih v zadnjem mesecu, če bi bili na nižje delovno mesto dejansko razporejeni. Prav tako bo z lastniki podjetja in kriminalisti, potrebno razčistiti, če ste bili upravičeni v mesecu novembru do tako visoko izplačanega dohodka potem ko ste vedeli, da odhajam in prepričani, da vaše izplačane plače ne bom več mogel preveriti.
Vendar ste spet pozabili, da vašo odstavitev sedaj tudi uradno in javno zahtevajo stavkajoči delavci od lastnikov Merinke d.d.. Prepričan sem, da ste si z svojo srednje šolsko izobrazbo pridobili dovolj premoženja, tako, da boste lažje plačali odškodninske zahtevke, ki jih boste morali prej ali slej plačati zaradi lastne naivnosti in vaše škodoželjne obrekljivosti. Vsakega ribarjenja v kalnih vodah je nekoč konec! G. REPIC vi ste zares pravi komedijant.
S spoštovanjem!
bivši direktor Merinke Maribor, d.d.
Vinko MERC, univ. dipl. prav.
v
Štajerski
TEDNIK
in

AEROBIKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Lidija Baum
naslov:
Polenšak 36,8857 Polenšak
ime in priimek
Vladimir Osýšt
naslov:
Sestrže 99,8388 Ms^šperk
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • V gosteh mladi Francozi
Kmalu spet na svidenje!
Od četrtka, 25. septembra, do srede, 1. oktobra, so ptujski gimnazijci gostili mlade osnovno- in srednje{olce iz francoskih mest Amboise in Saint Cyr.
Gre za že več let trajajoče sodelovanje med šolama dveh držav, namenjeno predvsem temu, da se mladi spoznajo med seboj in z novimi deželami, kajti konec koncev bodo oboji kmalu združeni v Evropski uniji. V Ptuju je bilo na obisku 33 učencev in trije profesorji. Razen ene profesorice so bili vsi v Sloveniji prvič, dneve v Ptuju pa so preživeli pri družinah ptujskih dijakov. Ti so svoje francoske kolege poznali že od prej, saj so bili spomladi na obisku v Franciji - v krajih v dolini Loare.
Svojim gostom so Ptujčani pripravili prijetne in poučne dneve, kajti poleg Ptuja in njegove okolice so spoznavali tudi širši slovenski prostor (če seveda v zvezi s Slovenijo lahko v primerjavi z velikostjo Francije sploh govorimo o "širšem" prostoru; ena od dijakinj je na primer povedala, da imajo pri njih tudi ribjo tržnico, saj so blizu morja - beseda "blizu" pa je v tem primeru pomenila 200 km. Potemtakem je tudi Ptuj simpatično primorsko mestece!) ter si ogledali Postojnsko jamo in slovensko prestolnico.
Sodelovanje s francosko šolo je za slovenske dijake tudi ena od vzpodbud, da se z večjim zanimanjem posvetijo pouku francoščine, saj je ta eden pomembnejših jezikov v EU.
Mlade Francoze je sprejel tudi ptujski župan dr. Čelan, kajti nekateri so bili iz s Ptujem pobratenega	mesta
Saint-Cyr-sur-Loire.
Naslednje srečanje mladih bo v šolskem letu 2004/05, ko gredo na pot Ptujčani.
j{
Mladi Francozi s svojimi profesorji in slovenskimi gostitelji ob ogledu ptujskega gradu.
Foto: js
Ptuj • IMednarodno sodelovanje kmetijcev
Gostili poljske dijake in profesorje
Minuli teden so se na Srednji poklicni in tehni{ki kmetijski {oli Ptuj na obisku mudili dijaki in profesorji iz kraja Leszno na Poljskem.
Foto: se Ruj
Poljski dijaki so spoznavali, kako poteka delo v vinogradu.
Kot so med klepetom povedali poljski profesorji, je namen njihovega obiska spoznati življenje in delovanje tukajšnje kmetijske šole, seznaniti se s slovensko tradicijo in običaji, ogledati si naravne znamenitosti in nenazadnje, spoznati praktično delo, ki ga pri pouku opravljajo dijaki ptujske kmetijske šole. V ta namen so gostitelji prvi dan obiska na posestvu na Grajenščaku pripravili tudi trgatev, ki ji je sledil še družabni spoznavni večer. Še pred trgatvijo pa so si gostje ogledali šolo s šolskim posestvom in ptujski grad, v pros-
torih mestne občine pa jih je sprejel župan dr. Štefan Čelan. V petek so se odpravili proti Gorenjski, na poti do Bleda pa so se ustavili tudi v prestolnici. Sobotni popoldan in nedeljski dopoldan so poljski dijaki preživeli pri družinah ptujskih dijakov. Profesorji so si v soboto ogledali ptujsko klavnico in nekatere prašičerejske, go-vedorejske in vrtnarske kmetije, v nedeljo pa jih je pot vodila po Halozah in bližnjih gričih, kjer so si med drugim ogledali dvorec Štatenberg in cerkev na Ptujski Gori.
Mojca Zemljarič
Ormož
Za~etek
ciklusa
delavnic
Gimnazija Ormož tudi letos organizira dneve odprtih vrat, v okviru katerih se dijaki z razlićnimi dejavnostmi predstavijo star{em, ućiteljem, bodočim dijakom in njihovim staršem ter vsem obćanom obćine Ormož.
Tudi to pot bo na ormoški gimnaziji pestro kar tri mesece, saj bo v tem času pod skupnim imenom Izrazi se organiziranih 10 delavnic. Prva delavnica, ki so jo poimenovali Slikam z do-mišlijo, se bo v prostorih Gimnazije Ormož odvijala že danes, s pričetkom ob 16. uri. Delavnico bo vodila profesorica Simona Meglic, dijaki pa se bodo učili tehnik poslikave majic, razvijali bodo ročno spretnost slikanja in si privzdignili občutek za estetiko. Za vse, ki želijo na današnji delavnici aktivno sodelovati, organizatorji sporočajo, da si s seboj prinesejo tudi majice.
MZ
Nova akcija Štajerskega tednika
Najbolj priljubljena prodajalka
V štajerskem tedniku smo z vašo pomočjo doslej že izbrali najbolj priljubljenega duhovnika, najbolj priljubljenega natakarja in najbolj priljubljeno natakarico.
Naziv najbolj priljubljenega duhovnika si je po mnenju naših bralcev prislužil Edi Vajda, duhovnik, ki deluje v župniji Sv. Andraž v Leskovcu. Ker je bil cilj naše akcije nagraditi najbolj priljubljenega duhovnika za njegov trud in dobroto, smo se odlocili, da ga popeljemo na izlet presenečenj. Izlet je v sodelovanju s Štajerskim tednikom organizirala turistična agencija Anka. Z Edijem Vajdo ter 30 izžrebanci, ki so pošiljali glasovnice, smo se 16. maja odpravili na nepozaben izlet. Ogledali smo si različne cerkve po Sloveniji, najstarejšo lekarno na Slovenskem, Terme Olimje in še veliko
drugih zanimivosti in lepot Slovenije.
Zaradi velikega odziva bralcev na to akcijo smo se odločili, da vam ponudimo še več možnosti, da izberete svojo najbolj priljubljeno osebo. Potem ko smo skupaj izbrali naj duhovnika, smo izbrali tudi naj natakarja in natakarico. Za najbolj priljubljenega natakarja ste izbrali Aleša Vilčni-ka, 24-letnega natakarja, zaposlenega v gostišču Perutnine Ptuj. Tudi Aleša smo nagradili in ga v sodelovanju z Iliriko poslali na vikend paket v Terme Čatež, kamor je lahko s seboj peljal še šest prijateljev. Na sedemdnevno potovanje za dve osebi v
Foto: M. Ozmec
V akciji Štajerskega tednika, izbiri najbolj priljubljenega natakarja, je zmagal Ale{ Vil~nik. Postregel je na{ima sodelavkama.
Dalmacijo pa smo poslali Iris Zelenko, natakarico iz Cluba Mark 69, ki je bila izbrana za najbolj priljubljeno natakarico poletja 2003. Iris je zmagala z neverjetnimi 1042 glasovnicami, naslovljenimi na njeno ime. Zraven omenjene nagrade, ki ji jo je podarila turistična agencija Relax, pa smo njo in ostale natakarice, ki smo vam jih na vašo željo predstavili, povabili na ogled vinske kleti. Tudi tam so tako Iris kot tudi ostale prisotne natakarice dobile lepa darila.
Sedaj pa smo se na Štajerskem tedniku odločili, da vam damo še eno možnost, da izberete svojo favoritko in jo za njeno prijaznost nagradite. S prihodnjim tednom vam bomo začeli predstavljati prodajalke, ki jih boste vi želeli bolje spoznati. Tako kot doslej bodo objavljene glasovnice, na katere napišite ime prodajalke, ki se zdi vam prijazna in vredna pohvale, ter jih pošljite na naš naslov (Raičeva 6, 2250 Ptuj). Upamo, da bomo izbrali tisto, ki si ta naziv dejansko zasluži, a za to bomo potrebovali vašo pomoč, saj ste ravno vi, kupci, tisti, ki lahko najbolje presodite, katera prodajalka bi si zaslužila naziv priljubljenosti. Skupaj bomo zagotovo izbrali pravo!
Dženana Beéirovié
GRANIT d.d.
Slovenska Bistrica
PROIZVAJA IN PRODAJA GRANIT D.D.
Slovenska Bistrica DE kamnolom
Rogaška cesta 36 Poljčane 02 829 57 50
Vinogradniki, sadjarji, vrtičiiarji, icmetovaici, sedaj je čas da uporabite
APNIN-Mg
-	omogoča razvoj življenja v tleh
-	ohranja in vzbuja rodovitnost tal
-	neutralizira kisline v tleh
-	pospešuje sprejem hranil
-	izboljšuje in ohranja strukturo tal
-	povečuje odpornost razstlin
-	preprečuje širjenje maha
- NARAVNO GNOJILO-DOLOMITNA KAMENA MOKA
Ugodne cene;
Pesek 0-2	1.499,99 SIT/t
1.188,00 SIT/t 845,00 SIT/t 699,00 SIT/t 4.400,00 SIT/t 400,00 SIT
Cene so brez DDV.
Pesek O - 4 Pesek O-16 Gramoz O -100 Apnin MG, rlfuza Apnin MG, vreča 25kg
V kamnolomu v Poljčanah proizvajamo tudi vse vrste kamnitih agregatov za zidanje, _omete, urejanje okolice in cestišč po konkurenčnih cenah._
v naši trgovini z gradbenim materialom v Slovenski Bistrici, Kolodvorska ulica 16, telefon 843 32 20 vam po ugodnih cenah nudi ves gradbeni material, tiakovce, kopalniško opremo ter ploščice.
Ptuj • Športni vikend za vse
Vrtec v naravi
športni zavod Ptuj je organiziral 19., 20. in 21. septembra ptujski športni vikend. Zraven aerobike, atletike, boksa, balonar-stva in še mnogih drugih športnih panog so organizirali tudi družinske športne dejavnosti.
Foto: arhiv vrtca
Otroci med ogledom naravnega parka v Šturmovcih
Tovrstne dejavnosti je izvajal vrtec Ptuj, enota Spominčice, ki je tako za otroke kot tudi za njihove starše pripravila pester športni vikend. V petek, 19. septembra, so izvajali program z naslovom Otroci vadijo na trim stezi, v nedeljo pa so organizirali ogled naravnega parka v Šturmovcu, kjer so si otroci pod vodstvom dija-
kov gimnazije Ptuj Mateja Pala in Petra Purga ogledali lepote naravnega parka. Zraven tega so otroke popeljali tudi do jeza v Markovcih, kjer so se ob reki sprehodili do polotoka, kjer gnezdijo čaplje in race. Za otroke je bil to velik dogodek, saj so videli veliko doslej njim neznanih vodnih rastlin in živali.
Kot nam je povedala Štefka Kostanjevec, vzgojiteljica v vrtcu Spominčica, so tovrstne dejavnosti odlične za vzgojo otrok, saj se otroci tako, da stvari vidijo v živo, največ naučijo. Dodala je tudi, da so otroci nad takšnimi programi navdušeni ter da se bodo v ptujskih vrtcih potrudili, da bo tovrstnih aktivnosti še več.
Dženana Beéirovié
Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna,	MERKUR, OrmoiSka cesta 30,
sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo	Ptuj, tel.: 02 798 06 00
modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Najboljše za vašo kopalnico poiščite v Merkurju na oddelkih s kopalniškim programom. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur In kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu.
Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih ploščic Zirconio, Iris, Gorenje Keramika, Martex ali Emil vam od 22. septembra do 18. oktobra priznamo 10-odstotni popust!
Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
»No, Janezek, zakaj morate otroci hoditi v {olo?« je vpra{ala ućiteljica. "Zato da imajo star{i vsaj
malo mir pred namif
***
Policaj se podi za cigansko družino. Oni zavijejo s ceste, pa ćez polje v hosto. Policaj prisopiha do polja in vpra{a tam brkljajoće-ga kmeta, ali je videl kak-{ne cigane. Kmet odgovori: ""Ja, tjale so {li, " in s prstom pokaze v gozd. "Drugič se
pa skupaj držite!'
***
Prvi {olski dan v prvem razredu. Mali Mihec je med poukom vstal, se napotil do ko{a za smeti, ki je bil postavljen v kotu učilnice, si odpel hlače in se polulal v ko{. Ućiteljica je obstala kot vkopana od presenečenja in naposled izdavila iz sebe:
"To je bilo pa res nekaj velikega!"
"Če mislite, daje bilo to nekaj velikega," je rekel Mihec, medtem ko sije lulčka spravljal v hlače, "kaj bi {ele rekli, če bi videli očetovega!?'
***
Prijatelj vpra{a bogata{a: "Sta imela z ženo ob ločitvi kaj problemov pri delitvi premoženja?^ 'Sploh ne! Ona je vzela vrtnarja, jaz pa sobarico!' ***
"Zakaj si pa snel brisalce za steklo?' se je začudil Tone, ko je zagledal prijatelja Marka, ki je parkiral na pločniku v mestu in brisalce za steklo pospravil v avto.
"Zato, da mi za brisalce ne morejo zatakniti listka zaradi napačnega parkiranja.'
***
Študent predlaga kolegu: ""Vrziva kovanec. Če bo mož, greva na nogometno tekmo, če bo cifra, greva v disko, če se postavi pokonci, greva spat, če bo ostal pa v zraku, bova {tudira-la!'
***
'Zakaj si pa tako hladen do mene, pa sva {ele tri dni poročena?' 'Tvoj oče mi je za doto obljubil kravo, pa nisem dobil nič!'
'Kaj sem pa jaz?' ***
'Maja, povej mi, katera oseba je v na{i državi najbolj popularna!' je rekla učiteljica.
Maja je vstala in povedala: 'Na{ nekdanji predsednik države Milan Kučan!', nato pa je zopet sedla in za-{epetala: "Oprosti mi, Bar-bika!'
***
Gre mali Janezek v prvi razred. Njegova torbica, polna zvezkov in knjig, je skoraj večja od njega. Na poti ga sreča gospa srednjih let in ga za {alo ogovori: 'Ja torbica, kam pa gre{ z Janezkom ?' Mali Janezek pa ji brž odbrusi: 'Gobec, kam pa gre{ z babo?'
Mladi dopisniki
Blaž in Aljaž z marelo velikanko
Marela velikanka Na izletu
Obiskali smo babico in dedi-ja v Vitomarcih. Z bratom Aljažem sva sla nabirat gobe v gozd. Nekaj časa nisva nasla nobene, potem pa tri jurčke. Naenkrat je Aljaž zagledal veliko gobo. Bila je marela. Klobuk je bil premera 35 cm, visoka je bila 45 cm. Poimenovala sva jo marela velikanka.
Blaz Rojs
Počitnice pri babici
Bila sem na počitnicah pri babici. Pomagala sem ji hraniti zajčke, kokosi, kozličke in psa Runa. Zalivali sva rože, hodili na sprehode po gozdu, nabirali rože. Babica je naredila klop in skupaj sva jo pobarvali in jo postavili na vrt. Dnevi pri babici so minevali hitro in kmalu sem morala domov.
Patricija Rozman, 3- b/9 OŠ Mladika, Ptuj
Moj očka
Mojemu očku je ime Branko. Po poklicu je veterinar. Ima zelo malo prostega časa. Kadar je doma, se najrajši ukvarja z mano in s sestrico. Največkrat gremo na sprehod in vožnjo s kolesi.
Gregor Veseli~, 3. A/9 O[ Mladika, Ptuj
Ustvarjal~ki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi
Med počitnicami smo sli na izlet v planine. Prvi dan smo preživeli v Planici, naslednji dan pa smo se odpeljali preko Vršiča v dolino Trente. Okopali smo se v reki Soči in se odpeljali domov.
Luka Keti{, 3. b/9 OŠ Mladika, Ptuj
Moje počitnice
Komaj smo že čakali, da zazvoni. Končno počitnice! Odšli smo na morje. Bilo je lepo. Nabirala sem školjke, se igrala in čofotala v vodi. Imela sem majhno nesrečo. Padla sem, si ranila čelo in pri zdravniku dobila dva šiva. Domov sem odšla z brazgotino v spomin.
Bili smo tudi na Pohorju. Ribniška koča in jezero sta mi bila zelo lepa. Najbolj pa sem bila vesela, da smo obiskali botrco v Nemčiji. Zelo smo se zabavali, obiskali živalski vrt, kjer je bilo zelo lepo in poučno. A vse enkrat mine. Zopet smo v šoli, pripravljeni na vse, spočiti in polni energije.
Nu{a Horvat, 3. b/9 OŠ Mladika, Ptuj
Nogomet
V nedeljo sem igral moj prvi nogometni turnir. Dve tekmi
rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 7. oktobra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
smo izgubili, eno tekmo smo zmagali. Dal sem en gol. Bil sem zelo vesel. Ko sem prišel domov, sem bil zelo utrujen.
Adrian Šilak, 3. A/9 OŠ Mladika, Ptuj
Počitnice
Ko je mama dobila dopust, smo se takoj odpravili na Hrvaško. Potovanja sem bila zelo vesela. Po dolgem času sem spet videla babico in dedka. Na vasi ima dedek osla, ki sem ga lahko večkrat jahala. Ima tudi psa Loli-ja, ki rad skače po otrocih in se igra. Vsak dan smo se kopali v Reki Zrmanji. Ker je morje zelo blizu, smo se kopali tudi v morju v Vodicah. Spoznala sem nove prijateljice in prvič videla sestrično Mio. Ati je ostal doma, zato sem bila vesela, ko sem ga po dveh tednih zopet videla.
Ana Brki~,3. b/9 OŠ Mladika, Ptuj
Jadranje z atijem
Na koncu počitnic sva bila z atijem na morju. Nisva bila v hotelu, ampak na jadrnici. Zjutraj sva izplula iz marine. Ko sva se zasidrala, sva skočila v morje. Potem sva si skuhala kosilo. Nato sva se potapljala in iskala školjke. Našla sva deset školjk. Ko sva se vračala v marino, sva videla delfine.
Luka Miklo{i~, 3. A/9 OŠ Mladika, Ptuj
Lastovka
Dva dni po začetku počitnic je moja sestrica Kaja našla lastovko. Ugotovila je, da je poškodovana in da ne more leteti. Prinesla jo je domov. Z omo sva jo dali v papirnato {katlo.
Izbrala sem ji tudi ime Pikica. Prvi dan ni jedla ni~esar, naslednji dan pa ji je dedi ulovil nekaj muh. O~itno je bila la~na, saj je vse pojedla. Zve~er sem jo dala v {katlo in pustila v letni kuhinji. Naslednji dan sem že zgodaj odhitela pogledat, kaj dela lastovka. Popoldan sva jo z omo umili z vodo. To ji je pomagalo, saj se ji je po{kodova-na noga odlepila od krila. Tako je naslednji dan odletela, preden sem se zbudila. Bila sem zelo žalostna.
V pravo veselje pa mi je bilo, ko me je med pisanjem zgodbe pozdravila cela jata lastovk, ki so letele ~ez dvori{~e.
Monja Bračko, 3. b/9 O[ Mladika, Ptuj
Izžrebanec ustvarjalčkov v 38. številki Štajerskega tednika je:
Matic Mlakar, Slatina 74, 2282 CIRKULANE.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAliOŽBA KAftAJJTAJJIcJA
P^VCŘČm UJNIKA^mi VftřW
lUBLJAUA: BTC, HALA A HOVO MEBTO: BIC NOVO MESTO HOVA GOBICA: njîLPINOVA 13
Pobarvaj polja označena s piko!
PORSCHE
Zanimivosti
Bruce Willis zabaval vojake na severu Iraka
Bagdad (STA/AP) - Ameriški filmski igralec Bruce Willis, znan predvsem po vlogi v filmih Umri pokončno, se je odlo-~il za nekaj ur popestriti življenje ameriških vojakov na severu Iraka, zato jim je skupaj s svojo rockovsko skupino The Accelerator priredil koncert. To je bil najverjetneje prvi rockovski koncert v tem puščavskem iraškem predelu okoli 60 kilometrov od meje s Sirijo. Več sto vojakov je koncert v letalskem oporišču Telafar sprejelo z velikim navdušenjem. Večina jih je sicer rekla, da niso vedeli, da se Willis ukvarja tudi z glasbo, a kljub temu so jim bile njegove skladbe všeč.
Mož zaradi razkritja njegove plače pristal v vrtni utici
Wellington (STA/dpa) - Sodišče za človekove pravice v novozelandskem Wellingtonu je bilo več kot presenečeno, ko je slišalo izpoved nekega Novozelandčana, ki že dlje časa živi v vrtni utici. Ta je namreč povedal, da se je v utico preselil potem, ko je vladni urad za izplačilo odškodnin njegovo ženo, s katero je poročen že več kot 50 let, seznanil z višino njegovega osebnega dohodka. Žena je namreč znorela, koje slišala, da je njen mož zaslužil mnogo več, kot je predvidevala. Najbolj jo je razjezilo to, da se je morala vsa leta zakona močno truditi, da bi shajala iz meseca v mesec s pičlo vsoto, ki jo je za gospodinjstvo dobila od moža. Novozelan-dec je pojasnil, da ženi pač ni nikoli povedal za dodatek, ki ga dobiva k plači zaradi poškodbe pri delu. Kot je dejal, se je zaradi slabega vzdušja v hiši po tem dogodku preselil v uto na vrtu. Sodišče je na koncu razsodilo, da so oblasti kršile zakonska določila o zasebnosti in tako "vrgle dolgo črno senco" na nekoč ljubeč odnos med zakoncema. Za to bo moral vladni urad tudi plačati. Sodišče mu je namreč naložilo kazen v višini 8000 novozelandskih dolarjev (okoli 5000 evrov), ki jo mora plačati nesrečnemu možu.
Brazilija praznuje 275. obletnico "prihoda" kave
Sao Paulo (STA/AFP) - Brazilci letos praznujejo 275. obletnico "prihoda" kave v državo. "Zeleno zlato" je med misijo v Francoski Gvajani ukradel portugalski vojak, nato pa je postalo motor rasti največje latinskoameriške države. Brazilija je danes največja proizvajalka in izvoznica kave na svetu, pred Kolumbijci in Vietnamci. V letu 2004 naj bi zabeležila najboljšo letino v svoji zgodovini.
Zakonska prepoved za spolne odnose pred poroko
Džakarta (STA/FENA) - Oblasti v Indoneziji pripravljajo zakon, s katerim bodo prepovedali spolne odnose pred poroko. Seks pred poroko bo tako poleg izvenzakonske skupnosti, homoseksualnih nagnjenj in verovanja v čarovnije obravnavan kot kaznivo dejanje, je pojasnil predstavnik indonezijskega ministrstva za pravosodje Abdul Gani Abdulah. Kot je dejal, so se pri oblikovanju besedila zakona posvetovali s številnimi islamskimi predstavniki in strokovnjaki za islamsko pravo. Abdulah je ob tem pojasnil, da bodo kršitelje kazensko preganjali šele potem, ko bo kdo, ki ga takšna dejanja motijo, vložil tožbo. Sami torej ne bodo začenjali kazenskih postopkov. Višina kazni za omenjene "prekrške" še ni znana. Indonezija je največja muslimanska država po številu prebivalstva, vendar pa se je še do nedavnega vztrajno držala načela zmernega islamizma. V zadnjih nekaj letih pa je moč opaziti vedno večji vpliv muslimanskih običajev in vse bolj očitno izražanje muslimanske identitete.
Avstrijske univerze pesti pomanjkanje denarja
Dunaj (STA/dpa) - Avstrijskim univerzam so po pisanju avstrijskega dnevnika Standard primanjkuje finančnih sredstev, tako da niso več sposobne plačevati računov. "Če govorimo o likvidnosti, smo v hudi stiski," je izjavil rektor Dunajske univerze in predsednik Avstrijske rektorske konference Georg Winckler. Kot navaja časnik, so na Univerzi v Innsbrucku od pomladi dalje zamrznili zaposlovanje, v Innsbrucku in Gradcu pa univerzitetni knjižnici pesti takšno pomanjkanje denarja, da ne morejo več kupovati novih knjig. Univerza v Celovcu pa ne more niti plačevati računov za vsakodnevne stroške.
Po 86 letih znova opazili redkega indijskega kuščarja
New Delhi (STA/dpa) - Na nekem otoku na vzhodu Indije so po 86 letih znova opazili zelo redko vrsto kuščarja, imenovano barkudija. Štiri primerke te vrste, za katero so znanstveniki menili, da je že med izumrlimi, so opazili na otoku Badakuda v vzhodnoindijski zvezni državi Orissa, za dokaz pa so jih opazovalci posneli tudi na video trak. Kuščar Bar-kudia insularis je sicer endemična vrsta, ki živi le na tem otoku, videti pa je kot velikanski črv. Od odkritja te vrste leta 1917 vse do danes niso potrdili, da bi opazili primerke te vrste, zato so jo znanstveniki že uvrstili med izumrle.
Dežele, ki očarajo: Danska
Čudovita, a draga dežela
V petek, 5. septembra, se nas je pred športno dvorano Tivoli zbralo 41 dijakov različnih slovenskih gimnazij. Izbralo nas je Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki že osmo leto organizira potovanje na Dansko. Namen naše odprave je bil spoznati to deželo in tam predstaviti Slovenijo.
Odpravili smo se skupaj z vodjem Igorjem Grudnom in pomočnikom Zoranom Senkovi~em. Pred odhodom nas je s prijaznimi besedami pospremil tudi danski ambasador v Sloveniji. Pot se je tako lahko začela. Med dolgotrajno vožnjo po Avstriji in Nemčiji smo sklenili nova prijateljstva, tako da je bilo že na poti zelo pestro in živahno. To so bili odlični obeti za naša naslednja skupna doživetja.
Po skoraj celodnevni vožnji smo prispeli v mestece Askov, kjer smo se nastanili na njihovi šoli. Tamkajšnji ravnatelj nam je po večerji predstavil Dansko in njen razvoj skozi preteklost.
Gostitelji so se že prvi dan izkazali s svojo gostoljubnostjo, saj smo si lahko v njihovi dvorani priredili svojo zabavo. Po pravici povedano, ni bila samo ena, ampak so bile te zabave vsa-
Kopenhagen - glavno mesto Danske.
ko noč našega bivanja v Askovu. Čez dan smo si seveda ogledovali Dansko in njene značilnosti. Tako smo videli značilno dansko mestece Ribe, šli smo
v vikinški center, za konec dneva pa se še okopali v Atlantiku. Zvečer smo se pripravljali na slovenski večer.
Drugi dan potepanja je bil med najzanimivejšimi. Na vrsti je bil vzpon na najvišji danski vrh, ki pa je visok le 169 m. Ker se nismo preveč utrudili, smo se z veseljem odpeljali v Le-goland. Po vrnitvi v Askov je napočil čas za prvo predstavitev Slovenije. Ob slovenski pesmi in "angleški" besedi smo gostom predstavili našo državo po regijah in jim ponudili kulinarične dobrote, nad katerimi so bili navdušeni.
Po treh dneh bivanja v Askovu je napočil čas za odhod proti vzhodu. Proti Kopenhagnu. Na poti smo si ogledali še Andersenovo rojstno hišo in mnoge druge zanimivosti. Za nas je bil zelo zanimiv obisk ene izmed tamkajšnjih
Mladi hitro sklenejo prijateljstva; Ptujčan David Hamersak zadaj desno.
V Legolandu se odrasli spomnijo svojega otroštva, otroci pa tako ali tako uživajo.

Park
Terme Ptuj
poglej in od potuj!
ŽUSTERNA, Sončkov klub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
od i.ioy2D/POL 13.990
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport, izleti, odličen programi
do28.12./2D/POL 13.990 CESARJEV VIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
od 17.10./2D/POL 14.990
OBIRANJE OUK na Cresu
avtobusni izlet, Cres-obiranje oljk-Orlec-Osor-\^lun-zeliščna tura
25.10./4D/POL od23.900 BAVARSKI GRADOVI
avtobusni izlet vključene \^topnine v 3 gradove in ladjica 11.10./2D/POL od25.110 TRGATEV MANDARIN
avtobusni izlet, Neum-Dubrovnik-Pelješac-delta Neretve-Mostar...
25.10./4D/POL 36.900 TURâjA, Zimska pravljica
iz avstrijskih letališč, 4* hoteli, vklj. izleti, različni programi
vso zimo/8D/POL od39.900 EGIPT, krlžaijenje
iz U, 5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
24.10./8D 154.900
SONČEK
PTUJ,Krenipljeva5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR. 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 m
\/ TUl potovalni center
Na najvišji danski »gori«, 169 m visoko.
gimnazij. Že na prvi pogled smo videli, da je življenje v njej povsem drugačno kot pri nas. V naslednjih dneh smo spoznavali Kopenhagen in njegovo širšo okolico. Za nekaj uric smo pokukali tudi na Švedsko.
Počasi se je bližal naš drugi slovenski večer. V Helsinoru smo spet navdušili z našim programom. Še posebej so nas bili veseli naši zdomci, ki so nas zelo prijazno sprejeli. Polni novih vtisov in izkušenj tega večera smo kaj kmalu ugotovili, da se bliža konec našega potovanja. Naslednje jutro smo se odpravili na pot proti domu. Vmes smo se ustavili še ob Bal-
tiškem morju, kjer smo pojedli še zadnje slovenske dobrote, ki smo jih imeli s seboj.
Pot do doma je na veselja polnem avtobusu hitro minila. Pred halo Tivoli je sledila še danska himna, nato pa dolgo poslavljanje.
Tako se je končala naša avantura, o kateri smo ustvarili skupno mnenje: Danska je čudovita in lepa dežela, tam se da zelo zabavati, le za slovenskega turista je predraga. Udeleženci potepanja smo si obljubili, da se bomo še srečali in se skupaj pove-selili.
David Hamersak
Nagradno turistično vprašanje
Prvi "podjetniški grozdi' v Sloveniji so nastali v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njihov nastanek je spodbudilo spoznanje, da lahko pomembno prispevajo k povečevanju konkurenčnosti podjetij in nacionalnih gospodarstev.
Grozde sestavljajo medsebojno povezana, geografsko koncentrirana podjetja iz sorodnih in različnih dejavnosti ter nosilci znanja, druge institucije in organizacije, ki zagotavljajo kritično maso znanja, tehnologij in virov in sredstev, pomembnih za krepitev konkurenčnosti posameznih sodelujočih podjetij in skupine kot celote. Nosilec turističnega grozda na Ptujskem so Terme Ptuj. Njegove prednosti so uvideli še v Golf Investu, Botri Gorišni-ca, hotelih Roškar Hajdoše, Mitra in Poetovio na Ptuju, Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze, Perutnini Ptuj, Ptujskih vedutah in LTO Ptuj. S skupnim projektom so začrtali promocijske in marketinške aktivnosti, izdelavo novih programov in produktov ter skupne nastope na turističnih trgih, da bi povečali število turistov, prihodek iz turizma in njegove učinke na razvoj spremljajočih dejavnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Nosilec turističnega grozda na Ptujskem so Terme Ptuj.
Prvi skupni projekt novonastalega turističnega grozda na Ptujskem je izdelava kataloga turistične ponudbe Ptuja in okolice. S projektom so člani ptujskega turističnega grozda uspeli tudi na državnem razpisu za dodelitev sredstev, kjer so za uresničevanje zastavljenih ciljev uspeli pridobiti 6,2 milijona tolarjev.
***
V zunanjih bazenih Term Ptuj seje letos kopalo 110 tisoč kopalcev, je pravilen odgovor na naše zadnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Katarina Zuran, Cehova ulica 3, Ptuj. Čestitamo. Danes vprašujemo, katera po vrsti bo letošnja trgatev v ptujskem mestnem vinogradu (bo pa v petek, 3. oktobra). Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. oktobra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja trgatev v ptujskem mestnem vino-gradu?_
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Zakaj potrebujete svoj finančni načrt

Nadaljevanje iz prejšnje številke
8.	Za nakup avtomobila
S povprečnimi cenami avtomobilov, ki se približujejo 3 mio SIT, je to ena večjih finančnih odločitev. Plačati z gotovino ali sprejeti drugačno vrsto financiranja? Je leasing pravi za vas?
9.	Za nakup nepremi~nine
Slovenci namenijo največji del svojih prihodkov za nepremičnine. Posledično ima način nakupa vašega doma dolgoročne posledice na vsa druga področja vašega finančnega življenja, vključno z vašo zmožnostjo varčevanja in načrtovanja vaše upokojitve.
10.	Za plačilo stro{kov dolgo-ro~ne nege
Pretekle generacije niso imele opravka s stroški dolgoročne nege, toda mi jih bomo imeli: od tistih, ki dosežejo 65 let, je ocenjeno, da bo vsak drugi potreboval dolgoročno nego nekoč v prihodnosti. Povprečni letni stroški doma za upokojence presegajo 1,7 mio SIT; nihče jih ne bo plačal namesto vas. Nobeno zdravstveno zavarovanje. Rezultat: vedno več upokojencev danes podpirajo drugi, ker sami nimajo več denarja, da bi skrbeli zase.
11.	Za prenos premoženja na naslednjo generacijo
To bo težje kot kdajkoli prej, ker živeti dlje pomeni, da je večja verjetnost, da boste zapravili vaš denar, preden ga boste imeli možnost prenesti naprej. Ekonomisti pravijo temu prenos premoženja. Zgodovinsko gledano se je denar prenašal od očeta na sina. Ko je prva generacija umrla, je druga podedovala hišo in ostalo premoženje. To se kmalu ne bo več dogajalo. Ker bodo naši starši živeli dlje kot prej—mnogo dlje kot so pričakovali —jim bo večkrat zmanjkalo premoženja in ne bodo imeli kaj zapustiti svojim otrokom. Zato se bo zgodilo naslednje: namesto da bi premoženje prehajalo k otrokom, bodo morali otroci finančno podpirati svoje starše. Torej bo prvič v zgodovini prenos denarja šel nazaj. Ekonomisti so zaskrbljeni, ker večina ljudi ni pripravljena na to novo realnost. Zaradi vseh teh razlogov — zaščito pred tveganji, odpravo dolgov, ker boste živeli mnogo dlje, da bi obvladali velike stroške, kot so otroci, študij in poroke, za nakup avtomobilov in nepremičnin, da bi si lahko privoščili udobno upokojitev, se zavarovali pred stroški dolgoročne nege in prenesli premoženje na svoje dediče — morate izdelati svoj osebni finančni načrt. Ce imate pri tem težave, se obrnite na nas. Mi vam ga lahko pomagamo izdelati in uresničiti.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Strokovnjaki svetujejo
Nabiranje samoniklih gob
V Sloveniji je dosti takih gozdov in kmetijskih zemljišč, kjer rastejo raznovrstne gobe. Zato je tudi razumljivo, da je dosti TUDI iskalcev oz. nabiralcev gob (v nadaljevanju bom zanje uporabljal izraz "gobarji"), od katerih pa mnogi sploh ne vedo, da obstajajo predpisi o tem, kak{ne gobe in kje jih smejo nabirati, koliko jih smejo nabrati in kako odgovoriti lastniku gozdov in kmetijskih zemljišč, ki jim branijo stopiti na njihovo zemljo. Zato želim v tem članku opozoriti na nekatere tozadevne zakonske predpise. (Pojasnilo: Uredba, ki jo navajam v nadaljevanju, se nanaša na varstvo samoniklih gliv, goba pa je le del glive.)
Čigave so samonikle "gobe" (glive)
Na to vprašanje najdemo odgovor že v Občnem državljanskem zakoniku (ODZ), izdanem v bivši avstro-ogrski monarhiji leta 1811, katerega nekatera pravna pravila so se uporabljala tudi v Republiki Sloveniji vse do 01. 01. 2003, t. j. do uporabe slovenskega Stvar-nopravnega zakonika (SPZ), objavljenega v Ur. l. RS št. 87/2002 z dne 17. 10. 2002. ODZ v s 405 poleg drugega določa sledeče: "Prirodni plodovi zemljišč, namreč take koristi, ki jih zemljišče daje, ne da bi se obdelovalo, tako zelišča, gobe in podobne stvari, priraščajo lastniku zemljišč."
SPZ v 1. odst. 59. čl. določa: "Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen, če to zahteva zakon drugače." Po mojem mnenju tudi SPZ tako kot OZD šteje "gobe" za prirodne plodove zemlje.
Ali si lahko gobar pridobi lastninsko pravico na "gobah"?
SPZ v 3. odst. 59. čl. določa: "Pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko vsakdo (opomba pisca: torej tudi gobar) pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prostorastočih rastlinah.
Kdaj si gobar pridobi lastninsko pravico na "gobah"?
Iz 2. odstavka 59. čl. SPZ se, po mojem mnenju, lahko zaključi, da gobar pridobi lastninsko pravico na "gobah" v trenutku, ko "gobe" pobere iz zemlje.
Nabiranje "gob" v gozdu
Zakon o gozdovih (Ur. l. št. 30 z dne 10. 6. 1993) v 2. čl. poleg drugega določa, da je gozd zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozdovi po tem zakonu so tudi zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem planu gozdnogospodarskega načrta. V 5. čl. Zakona o gozdovih pa najdemo, poleg drugih določb, naslednje zanimive določbe za gobarje:
Lastnik gozda mora v svojem gozdu dovoliti:
-	prost dostop in gibanje drugim osebam
-	čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelenih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi.
Prav tako ima 25. čl. Zakona o gozdovih sledeče interesantne določbe za gobarje:
-	v gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oz. funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja
Duševno zdravje
Upokojitev
Anica iz Ptuja se bo ob koncu letošnjega leta upokojila. Upokojitev pričakuje z velikim strahom, saj ne ve, kako bo prenesla slovo od sodelavcev, s katerimi je delala ve~ desetletij, še najbolj jo je strah dni, ki bodo sledili, ko bo naenkrat imela časa na pretek. Ne ve, kako ga bo zapolnila. Kaj ji svetujete, da bo stres ob upokojitvi čim manjši?
Vsekakor se mora poslušalka oziroma bralka pripraviti postopoma na upokojitev in ohraniti zdravje in energijo, da ostane čim dlje aktivna in da lahko najpomembnejši vir zadovoljstva v obdobju po upokojitvi ohrani - to pa je možnost osebne ekspanzije. To je lahko želja po večanju števila prijateljev in znancev in delo v različnih organizacijah, vključevanje v dejavnosti vseživljenjskega učenja (univerze za tretje življenjsko obdobje ipd.) ter ukvarjanje z raznimi konjički. Pomembno bo, da ohrani svoj socialno-ekonomski položaj, in tudi zelo pomembno je, da ima partnerja in stike s svojimi otroki in vnuki.
Psihološko bi morali ljudi pripraviti na starost pet let pred upokojitvijo tako, da bi ustrezni strokovnjaki ljudem svetovali in jih pripravljali na razne aktivnosti, ki naj bi jih posamezniki po upokojitvi gojili. Ti razgovori se morajo ponavljati potem vsakih šest mesecev do upokojitve in po potrebi še po njej.
Ljudem in seveda naši Anici je potrebno pomagati pri čim boljšem prilagajanju na spremenjene subjektivne in objektivne okoliščine, saj je od rešitve tega vprašanja v mnogo-čem odvisno njihovo in tudi njeno počutje in zadovoljstvo.
Pod prilagojenostjo razumemo določeno stopnjo ravnotežja v posamezniku ter med njim in okoljem. Pri tem so pokazatelji prilagojenosti zlasti: osebna sreča in zadovoljstvo, odsotnost tesnobe in sposobnost konstruktivno obvladati razne stresne situacije. In naša Anica naj sama pri sebi preveri, kako izpolnjuje te kriterije.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.
-	v gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi organ lokalne skupnosti.
Nabiranje "gob" na neobde-lovalnih kmetijskih zemlji{~ih
Sedanji Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - Ur. l. RS št. 59/96) ne navaja, kakšno zemljišče šteje za neobdelovalno. Po bivšem ZKZ, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo z odočbo št. U-1 184/94-9 (Ur. l. RS št. 58/95), so se za neobdelovalna kmetijska zemljišča šteli: pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja. Po mojem mnenju tudi sedanja praksa šteje za neob-delovalna kmetijska zemljišča ista kmetijska zemljišča, kot jih je štel omenjeni razveljavljeni ZKZ.
Tudi za gobarje je zanimiv 1. odst. 5. čl. ZKZ, ki se glasi: "Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča, mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, prostorastočih rastin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neob-delovalnih kmetijskih zemljiščih, če s tem ne povzroča škode".
Uredba o varstvu samoniklih gliv
(Ur. l. RS št. 57 z dne 14. 8. 1998)
Ker je, po mojem mnenju, potrebno in koristno, da bi tudi gobarji poznali najvažnejše določbe iz citirane uredbe, želim v nadaljevanju omeniti nekaj teh določb.
-	1. čl. 2. odst.: Samonikla gliva po tej uredbi je vsaka v naravi rastoča negojena gliva, sestavljena iz podgobja oziroma micelija in gobe oziroma trosnjaka.
-	2. čl. Na območju Republike Slovenije je prepovedano namerno uničevanje gob in podgobja ter nabiranje podgobja vseh vrst samoniklih gliv. Prav tako je prepovedano nabiranje ali namerno uničevanje gob redkih ali ogroženih samoniklih gliv iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Opomba: V prilogi so navedene glive z latinskimi in slovenskimi imeni.
Navajam samo slovenska imena gliv: knežja mušnica - karželj, jajčasta mušnica - bela žrdana, velikoluska mušnica, cvetoča gr-mulja, votlobetni gobanček, črni gobanovec, dupainov goban, dišeči goban, preprosti goban, žolti goban, kraljevi goban, težki goban, žareča kupica, navadna lisička - luskati različek, žolta lisička, kolobarna dvovenčnica, švicarski polžar, navadna mrežnica, zele-nikasta livka, velika livka, pisana tintnica, ščitasta medaljonka, po-goriščni letvičar, jetrasta cvetača, rumeneča venčnica, rožnati sli-var, čokata žilolistka, navadni jelšar, pomladanski hrček, rjavi bledotrosnik, modreči bledotro-snik, vse vrste bradovcev, dišeči lisičkovec, švedska polževka, vinska polževka, lepa polževka, li-lasta mlečnica, orjaški plešivec, lekarniška macesnovka, žlahtni ded, beli ded, zelenomodri ded, glavata velepodvihanka, tribar-vna velepodvihanka, pokapana spolzenka, zastrta prašnica, pasji klinček, orjaški hrček, bleščava luskarica, rdeči prekatnik, navadni porfirnik, vse vrste privihancev, brazdasti klobčucar, mesnobarvni lepoglavec, rdečebetna goloboca, istrska golobica, nenavadni ježevec, hrastov glivec, jelkin glivec, črni kuštravec, rumena lupljivka, tridentinska lupljivka, začimbena kolobarnica, krokodilja kolobar-nica, orjaška kolobarnica, ovrat-niška kolobarnica, križnotrosna kolobarnica, vse vrste gomoljik.
-	3. čl.: V osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih je prepovedano nabiranje ali namerno uničevanje gob vseh vrst samoniklih gliv.
-	4. čl.: Ta člen vsebuje določbe, da se v primerih, ko gre za raziskovalne in izobraževalne namene, izjemoma lahko pridobi dovoljenje pristojnega ministra,
da ni potrebno upoštevati zgoraj navedenih določb čl. 2 in 3.
-	5. čl.: Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ 2 kg gob, skladno z določili te uredbe. Poleg količine iz prejšnjega odstavka je dovoljeno nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov.
-	6. čl.: Kdor nabira gobe, mora spoštovati naslednja pravila: 1. goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
2.	prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje,
3.	gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
4.	gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.
-	7. čl.: Posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Posameznik lahko proda gobe tudi na mestih, določenih za prodajo živil, skladno s predpisi.
-	8. čl.: vsebuje določbe o od-kupovalcu gob.
-	9. čl.: vsebuje določbe o prepovedi iznosa svežih ali predelanih gob iz carinskega območja RS.
-	10. čl.: vsebuje določbe o izvozu svežih ali predelanih gob.
-	11. čl.: vsebuje določbo o tranzitu svežih ali predelanih gob preko carinskega območja RS.
-	12. čl.: vsebuje določbe o institucijah, ki opravljajo nadzor nad dejavnostmi z gobami po cit. uredbi.
-	13. čl.: navaja denarne kazni za odkupovalca, če ravna v nasprotju z 8. čl.
-	14. čl.: navaja denarno kazen za posameznika, ki znaša 50.000 tolarjev in jo lahko pristojni inšpektor, pooblaščeni nadzornik, carinik ali policist takoj izreče in izterja na kraju samem ali izda plačilni nalog posamezniku, če ravna v nasprotju z navedenimi določbami iz členov 2 in 3, nadalje s prvim odst. 5. čl. in če ravna v nasprotju s 6. čl.
Mirko Kostanejvec
Zdravo življenje (2)
Vpliv prehrane na nekatere civilizacijske bolezni
človek seje že od nekdaj rad dobro prehranjeval. Kvalitetno pripravljena zdrava hrana nam poleg bioloških koristi daje mnogo gurmanskih užitkov, ki se jim seveda nočemo odreči. Hrana pomembno vpliva na človekovo zdravje in počutje ter nam daje potrebno življenjsko energijo. Prehrana sodobnega človeka je (1) pomembno osiromašena z vitamini in minerali, (2) premalo je balastnih dietnih vlaknin, (3) pojemo preveč belega sladkorja, (4) preveč bele moke, (5) pojemo preveč maščob, še posebej nezdravo je prečiščeno (rafinirano) olje, (6) jemo premalo sadja in zelenjave, (7) jemo premalo ribjih izdelkov, (8) uporabljamo preveč konzervirane hrane, (9) zaradi natrpanega urnika si ne vzamemo dovolj časa za mirno uživanje hrane, (10) uporabljamo preveč umetno pridelane hrane, ki je cenejša od naravno pridelane hrane itd.
Zakaj ima toliko ljudi povečan nivo maščobe (lipidov) in holesterola (škodljivi holesterol LDL) v krvi? Zakaj je toliko srčnih in možganskih kapi? Od kod tolikšno pomanjkanje železa in ostalih mineralov pri nekaterih ljudeh? Zamašene arterijske žile so pogost pojav po 40. letu starosti.
Učinki hrane na zdravje so naslednji: (1) premalo fluorja in preveč sladkorja vpliva na nastanek kariesa na zobovju, (2) pretirana uporaba soli in maščob v prehrani povzroča previsok krvni tlak, (3) pretirano dolgoletno uživanje alkohola povzroča cirozo jeter, (4) premalo balastnih snovi in preveč rdečega mesa lahko povzroči rak debelega črevesja, (5) Premalo kalcija pri ženskah lahko povzroči pojav osteoporoze (izguba kalcija v kosteh, kosti postanejo krhke), (6) preveč škodljivega holesterola in ogljikovih hidratov (sladkorjev), premalo nenasičenih maščob-nih kislin in balastnih dietnih vlaknin vpliva na pojav arteriosklerotičnih bolezni (bolezni srca in ožilja), (7) prehrana z visokim glike-mičnim indeksom (ogljikovi hidrati prehitro pridejo v kri in povzročijo previsok dvig krvnega sladkorja) lahko dolgoročno pri nekaterih osebah povzroči sladkorno bolezen, (8) vegetarijanska hrana zmanjšuje možnost nastanka raka v primerjavi s prehrano mesojedcev itd.
Zdrava prehrana človeku ohranja in krepi zdravje oziroma preprečuje, da bi se bolezensko stanje še poslabšalo. Vsaka prehrambena dieta mora biti uravnotežena in naj vsebuje primerno količino ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, dietnih vlaknin, vitaminov, mineralov in vode.
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
Izmed kupa glasbenih novosti sem se ta teden odločil, da vam podrobno v besedi predstavim le pet najbolj vro~ih novosti in {irok spisek najbolj{ih albumov, izdanih v mesecu septembru.
Ameriska zasedba Rapid Eye Movement vam je gotovo bolj poznana po kraticah R.E.M. in vam bo ob koncu oktobra predstavila kolaž najve~jih hitov na zgoš~enki Greatest Hits Of R.E.M. 1988-2003! To obdobje zajema najboljše hite z naslednjih zgos~enk Green, Out Of Time, Automatic For The People, Monster, New Advantures In Hi-Fi, Up in Reveal. Politika zelo vpliva na glasbo legendarne zasedbe, ki v skladbi BAD DAY(****) zveni kar malo starinsko, vendar je v ospredju prvinski vokal Mi-kea Stipea in udaren rock!
Deborah Harry je ikona rock glasbe in za nekatere pravi seks simbol 70. in 80. let, ko je bila alfa in omega ameriške skupine BLONDIE, ki se je najbolj vpisala v glasbeno zgodovino z uspešnicami Denis, Heart Of Glass in The Tide Is High (mlajši bralci so to pesem spoznali lani v izvedbi skupine Atomic Kitten). Ko ti zmanjka idej, narediš za starejšo generacijo medlo rock verzijo pesmi GOOD BOYS (***), medtem ko najstnikom ponudiš plesni bum bum remix, ki ga je sestavil stari ma~ek disco scene Giorgio Moroder.
Ves svet se vrti okrog ameriške pevke PINK, je to poletje zapisal Mark Denzel, ki je eden najbolj priznanih britanskih kritikov, ko je ocenjeval njen aktualni hit Feel Good Times iz filma Carlijevi angel~ki 2. Njena kariera je, verjeli ali ne, še zmeraj v vzponu in to bo dokazal tudi prihajajo~ tretji studijski izdelek Try This in prava pokušina zanj je energi~na pop/rock pesem TROUBLE (*****)!
Za mnoge novo ime na glasbeni sceni je RACHEL STEVENS, ki pa je slovela kot najbolj prikupna ~lanica britanske pop skupine S Club 7. Šokantni najstnici so se pred kratkim odprla vrata v solo kariero, ki jih je odprla na {iroko z atraktivno plesno pop pesmico SWEET DREAMS MY LA EX (****), ki jo je spisala nekoipopularna pevka Cathy Dennis.
LOUISE pa že nekaj let slovi kot najlep{a britanska pevka, ki je svojo glasbeno pot začela pri skupini Eternal, ki se je spominjate po No 1 hitu I Wanna Be The Only One. 29-letna zvezdnica je tudi kot solistka precej uspe{na s hiti Arms Around The World, All That Matters, Naked, 2 Faced in Stuck In The Middle. Glasbeno sila povprečna pevka ima za sabo močno produkcijsko ekipo, ki je tokrat izbrala v popevki PANDORA'S KISS (***).
Septembra so bili izdani naslednji dobri albumi You've Got A Friend - Best Of - JAMES TAYLOR, Pure - NO ANGELS, Abstract Theory - ABS, Anthology - OCEAN COLOUR SCENE, Love & Life - MARY J BLIGE, Metamorphosis - HILLARY DUFF, The Wind -WARREN ZEVON, Dance Of Death - IRON MAIDEN, Permission To Land - DARKNESS, Welcome To Popy - FUNLOVIN CRIMINALS, Voyager - ENIGMA, Dead Letters - RASMUS, Mescalero - ZZ TOP, Bananas - DEEP PURPLE, Storm - HEATHER NOVA, Proterra -RUNRIG, Flying To The Sky - DJ OTZI, Silence Is Easy - STARSA-ILOR, Reality - DAVID BOWIE, Seal IV - SEAL, Grand Champs -DMX, Very Best Of - HUMAN LEAGUE, North - ELVIS COSTELLO, Heavier Things - JOHN MAYER, Pass In Time - BETH ORTON, Go Your Own Way - GARETH GATES, Absolution - MUSE, The Long Road - NICKLEBACK, Results May Very - LIMP BIZKIT, Go Your Own Way - GARETH GATES, The R In The R&B - Greatest Hits -R.KELLY, Secret Love - STING in Life For Rent - DIDO.
David Breznik
MJ-Iz^
i riJib ^jJiQg \ \
lVE YaBp^MeGX N - Outlandish \ \ ^
ITHING BEAUTIFU^^
/Hobbie Williams fDU/HEADY FDR LD
- Elton.
B. HUBBEHNECKIN . / Elvis Presley & Paul Dakenfold T WHERE IB THE LDVE - Black E^ B. CHIHUAHUA - DJ Babo 9. BREATHE - Blu Cantrel & Sean Paut-10. IN THE SHADOWS - Rasmus
VsalcčP sć^h^p-bčp m<2d 21. in 2.2.. urč?
Kdo je glavni igralec v filmu Pirati s Karibov?
Odgovor:_
K
nagradno
i m vfraSakje
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Tjaša Ivančič, Lovrenc na Dr. p. 28., Lovrenc Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovoie pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Jan Plestenjak -Solo
Menart, 2003, www.janplestenjak.com
.-S'»	-

Solo
15. septembra je na prodajne police prišel novi album Jana Plestenjaka, ki ga je avtor in izvajalec poimenoval kar Solo. Glede na njegov ljubezenski stan, o katerem se zadnje ~ase spet veliko pi{e, kar prav{nji naslov. Čeprav gre seveda predvsem za glasbo in za to, da je Solo predvsem avtorski izdelek in osebna izpoved (~eprav smo slednje že slišali pri izidu prejšnjega albuma). Ja, in ~e je to Jan, potem je njegova zunanja podoba kar fino usklajena z glasbo, ki jo razvija.
Z desetercem novih popevk, za~enši z 'Od tebe bolan', je Jan namre~ pokazal natan~no to, kar smo od njega pri~akova-li tudi cel deseterec let. Solo je izrazito nepretenciozna, lahkotna, simpati~na, celo malenkost navihana, res seksi in verjetno prav zato izjemno u~inkovita celota. Ob tem se zdi, da Jan ves ta ~as, odkar ga poznamo, ni iskal svojega sloga, pa~ pa obratno.
Kakovosten pol-mediteran-ski-funky pop je ~akal nanj! Pra-
vzaprav na njegovo naravno, sproš~eno ter zelo samozavestno in zrelo držo. In ~e še naslov razodeva, da je Plestenjak zdaj samo svoj avtor, je krog sklenjen. Lahko pa bi pri naslednjem projektu malce razmislil o besedilih, ki bi lahko bila kaj ve~ od lahkotnih že obrabljenih fraz in besednih zvez. Album je sicer nastajal v sodelovanju s Sašom Fajonom v različnih studiih. Matering pa so bojdla naredili v sami prestolnici mode, Milanu, z dvakratnim nomini-rancem nagrade grammy, Antoniem Bagliem. Kot pi{e na Janovi spletni strani - ki je, mimogrede, dobro opremljena z srce parajočimi fotografijami in prav tak{nim Janovim pogledom - so to za nekatere suhi podatki, vendar pa pokazatelj, da gre za kakovosten izdelek (vsaj tako mislijo nekateri glasbeniki — da veli~ina priimkov na zadnji strani albuma kaže na kvaliteto ...). Jan se lahko pohvali tudi s tem, da je del plošče snemal v Riu de Janeiru, prav v stu-
diu, ker je snemal na primer tudi že Sting. Če bodo prav ti podatki kaj pripomogli k prodaji albuma, je drugo vpra{anje. Jan z albumom Solo verjetno cilja na svojo staro publiko, ~ep-rav je izdelek resnici na ljubo malce druga~en, lahko bi celo rekli bolj{i. Dejstvo je, da se Jan {e vedno razvija in ~e primerjamo s prej{njimi {estimi albumi, se je zdaj na{el.
Album Solo je na radijskih valovih najavil prvi single Iz drugega sveta, ki pa se {ele prijemlje. Z dobro promocijo bo gotovo ena najbolj vro~ih skladb te jeseni. Sicer pa bo Jan Plestenjak svoj novi album predstavljal se-
veda tudi na koncertnih odrih, kjer je znano, da se povsem razdaja publiki. Letos tudi v Križankah, kar je za izvajalca kar velik zalogaj.
Verjamemo, da bo Jan na koncertih, ki sledijo izidu albuma, spet ~uten, poln emocij tako s svojo kitaro v roki kot s samo mimiko ob izvajanju pesmi. In prav slednje je ob glasbi — iz aktualnega repertoarja boste lahko padli po tleh na primer pri pesmih Od tebe bolan, Za boži~ bom sam, Zadnje slovo in drugih - eno njegovih najmo~nej{ih orožij.
Grega Kav~i~
Filmski kotiček
Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera
Po dolgem času je v pristane naših kinodvoran ponovno priplula piratska ladja ter s svojo eksotičnostjo, zanimivostjo ter nenazadnje nevarnostjo razburkala domišljijo avanture željnih gledalcev. Na tej ladji pa ne najdemo zgolj drznih ter strašnih gusarjev, temveč tudi zaklade, brhke mladenke, prekletstva ter veliko okostnjakov - skratka vse, kar mora pravi gusarski film vsebovati.
Zgodba Piratov s Karibov je v svoji osnovi sicer precej enostavna in se v glavnem vrti okrog prepovedane ljubezni med kovačem ter guvernerjevo hčerko ter med željo po maščevanju med dobrim in slabim piratom. Kar dela zgodbo komplicirano, je pravzaprav sama narava piratov, ki so pač z eno besedo tako pretkani, da nikoli ne veš, kaj je njihov resnični načrt. Tako gledalec med odgledom filma doživi precejšnje število dokaj nepričakovanih preobratov, kar pa seveda zgolj prispeva k zelo veliki razgibanosti in slikovitosti filma. Pirati s Karibov pač
PIRATI S KARIBOV: PREKLETSTVO ČRNEGA BISERA
Pirates of the Caribbean Akcijski, avantura, družinski. Režija: Gore Verbinski. Producent: Jerry Bruckheimer. Scenarij: Jay Wolpert, Stuart Beattie, Terry Rossio, Ted Elliott. Igrajo: Johnny Depp, Orlando Bloom, Geoffrey Rush, Jack Davenport, Jonathan Pryce.
ni film, ki bi poskušal navajati zgodovinska dejstva. Je zgolj romantična predstava o gusarjih in vsem, kar k njim spada.
Dobri in slabi pirati? Seveda ni res, da so bili zares zlobni le prekleti pirati, medtem ko so bili preostali zgolj razposajena druščina, ki se jih z dvema ve-droma vode in nekaj lekcij o morali da spreobrniti v najbolj pridno in ubogljivo četico mornarjev. No, da je stvar še hujša, tudi najbolj zlobni med gusarji v tem filmu niso tako strašni, kot so bili gusarji v resničnem življenju. Tako s svojimi žrtvami ravnajo ekstremno previdno, kar seveda povzroči, da nikoli ne vidimo več kot kapljico krvi (pa čeprav je bila žrtev razparana z mečem). Pa tudi mladenke jih očitno ne zanimajo preveč, saj ujetnice ne slečejo več kot le do (viktorijanskega) spodnjega perila. To je pač hollywoodski film, ki poskuša ugoditi vsem ameriškim moralnim vrednotam, kar seveda pomeni (skoraj) nobene krvi, nasploh nobene odprte rane, ter NIČ erotike!!! Pač film, katerega prvi cilj je zabavati gledalca in prej ko lahko to sprejmete, prej boste lahko ob filmu resnično uživali. Poskušajte pozabiti na dejstva o piratih in se raje preselite nazaj v otroška leta, ko si je marsikdo želel biti gusar. In verjetno je to točno tisto, kar so ustvarjalci filma hoteli narediti, namreč film za otroke (in otroke po srcu), ki v piratstvu vidijo veliko avanturo in nekaj zabavnega.
Na čelu zabavnega je vsekakor treba omeniti izredno posreče-
nega Johhnyja Deppa v vlogi samozavestnega in nekoliko nar-cisoidnega gusarskega kapitana Jacka Sparrowa, ki je zares pravi gusarski kliše. Načičkana obleka, odrezava govorica, premetena pamet in velika obilica poguma so glavni aduti tega zares izvrstno odigranega lika. Konkurenco mu dela Orlando Bloom v vlogi plemenitega in nekoliko v skrivnost zavitega vročekrvnega mladeniča, ki nikoli ne dobi pohvale, ki bi si jo zaslužil. Njegovo srce pa v tem filmu gori za lepo Keiro Knightley, tokrat v vlogi mične angleške gospodične, vredne, da se za njeno čast prekrižajo meči njenih oboževalcev. Njen lik sicer preko filma doživi (milo rečeno) slaboumno preobrazbo od gospodične iz visoke družbe do trdožive borke, podkovane z vsemi pomorskimi triki tega sveta. Ti trije igralci so za svoje vloge vsekakor zelo dobra izbira, saj skupaj tvorijo
CID
udarno mladost in zagnanost, ki jo taka akcijska pustolovščina vsekakor potrebuje. Na drugi strani pa je zlobni in strašni Geoffrey Rush v vlogi prekletega kapitana Barbosse, s katerim ima Jack še kar nekaj neporavnanih računov.
Če se torej hočete dodobra razvedriti in nasmejati ter uživati v dobri akciji ter lepih specialnih efektih animacije okostnjakov, potem ogleda filma vsekakor ne boste obžalovali. Je pa res, da konca morda ne boste želeli videti, saj je očitno namenjen zgolj sentimentalnim romantikom, ki živijo v svetu nerealnih idealov in utopične vere v pravičnost ter srečo za tiste, ki si jo tudi zaslužijo. Konec je namreč pretiran do te mere, da ni zgolj v nasprotju z resničnostjo, temveč je tudi v nasprotju s preostalo zgodbo v filmu. Samo še droben nasvet: po končani odjavni špici sledi še en prizor, ki morda napoveduje tudi nadaljevanje filma. Seveda pa je namenjen zgolj bolj potrpežljivim gledalcem, ki jih ne moti približno 15-minutno opazovanje imen vseh asistentov glavnih igralcev ter ostalih ustvarjalcev filma.
Grega Kavčič
Sreda, 1. 10., ob 18. uri: Posvet Kluba družin in Društva prijateljev mladine Ptuj na temo Varstvo mlajših osnovnošolcev. Sobota, 4. 10., ob 10. uri: ustvarjalna delavnica Slikanje na svilo. Kotizacija 500 SIT — izdelke odnesete s sabo! Nedelja, 5. 10., od 15. do 18. ure na ptujskem gradu: 9. jesenski živ žav "Turki so v deželi že!". Otroci imajo prost vstop, pa tudi vsi odrasli, ki pridejo v turških oblačilih. V primeru dežja prireditev odpade.
[e ta teden je na ogled razstava fotografij ~lanov foto kluba dija{ke sekcije KP[.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Glavnati ohrovt
Glavnati ohrovt prav te dni lahko najdemo na vrtovih in v izobilju tudi na tržnici.
Ohrovt velja za odporno kapusnico, saj nekatere sorte dobro prenašajo slano. Zato ga lahko pobiramo tudi novembra. Glava ohrovta je podobna zelju, vendar so listi nagubani in svetlo do temno zelene barve. Temno zeleni ali zgodnji ohrovt ima več železa in je zelo okusen. Ni pa obstojen za daljši čas in hitro porumeni. Okus ohrovta je prijetno aromatičen, vendar manj intenziven kot pri brstičnem ohrovtu.
Ohrovt je zaradi različne uporabnosti dobrodošla zelenjava v vsakodnevni prehrani. Iz njega si lahko pripravimo vse skupine jedi razen sladic. Tako je cenjena ohrovtova juha, ko ohrovt narežemo na kocke in najprej v vodi skuhamo manjšo količino krompirja, nato dodamo narezani ohrovt in zgostimo s svetlim prežganjem, ki smo ga pripravili iz sesekljane čebule, česna in moke. Od začimb uporabimo sol, lovorjev list in kumino. Za boljši in polnejši okus lahko pred serviranjem dodamo kislo smetano.
Ohrovt je tudi pogosta sestavina enolončnic in zelenjavnih juh. Vse juhe iz ohrovta lahko izboljšamo tudi s prepraženo slanino.
Kremno ohrovtovo juho pripravimo iz večje količine ohro-vta, ki ga poljubno narežemo. Na manjši količini maščobe prepražimo grobo sesekljano čebulo, ko ovene, dodamo česen in pomokamo. Moko prepražimo le toliko, da ne spremeni barve, in zalijemo z večjo količino vode ali juhe.
Prisipamo narezani in oprani ohrovt, dodamo sol in lovorjev list in kuhamo tako dolgo, da ohrovt razpade. Juho pretlačimo, izboljšamo okus z mleto kumino in legirjem ter ponudimo. Kot jušni vložek lahko vložimo ocvrt grah, profiterole, biskvitni ponvičnik ali zlate kroglice.
Iz ohrovta pripravljamo tudi priloge in prikuhe. Pripravimo
dekagramov krompirja in ga narežemo na krhlje. Narezani ohrovt in krompir damo kuhat v slano vodo. Ko sta ohrovt in krompir kuhana, vodo odcedi-mo, gosti del po želji razdrobimo s kuhalnico in zabelimo. Če jed ponudimo kot samostojno, jo zabelimo z na koščke narezano in prepraženo slanino, česnom, kumino in poprom. Tako pripravljeni ohrovt bi lahko ponudili tudi zraven pečene svinjine, dušene ali kuhane govedine. Zabelimo ga lahko tudi s prepraženimi drobtinicami.
Kot glavno jed si iz ohrovta lahko pripravimo ohrotove zrezke, polnjeno ohrovtovo glavo, ohrovtove cmoke in ohrovtov narastek, ki bi ga lahko ponu-
lahko okusne narastke, grati-nirani ohrovt ali kuhanega ter različno zabeljenega. Zabelimo ga lahko z maslom ali kislo smetano.
Ohrovtove prikuhe veljajo za hitro pripravljene jedi. Če jih pripravimo še s krompirjem, jih lahko ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed, tudi za manjše otroke ali starostnike.
Ohrovt s krompirjem pripravimo tako, da 60 dekagramov ohrovta očistimo, liste ločimo od glave, izrežemo glavno žilo in jih narežemo na široke rezance. Posebej olupimo 40
Mokri smrček
Vprašanje bralca Damijana: Hči, stara 10 let, si želi imeti psa. Navdušuje se nad večjimi pasmami. Zanima me, katera pasma je najprimernejša za bivanje v stanovanju in kateri spol bi bil bolj primeren, saj si želimo, da bi bil pes prijazne narave.
Odgovor : Pred nakupom psa je dobro, da vemo, kakšne življenjske pogoje je potrebno zagotoviti, da se bo naš bodoči hišni prijatelj čim bolje počutil. Med večjimi pasmami psov so številne take, ki so zelo pri-
merne za otroke in njihovo bližino, vendar velik kuža zahteva tudi bistveno več prostora, gibanja, dela in časa. Če imate dovolj veliko stanovanje in hkrati možnost, da bo en izmed družinskih članov pretež-
dili tudi kot prilogo. Ohrovto-ve cmoke pripravimo tako, da liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 5 minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. Pripravimo si nadev - lahko iz mletega mesa, krompirja in ribjega mesa. Nadev iz mletega mesa pripravimo tako, da v mleko ali vodo namočimo 1 žemljo; lahko jo zamenjamo tudi z drobtinami. Posebej na maščobi prepražimo pol sesekljane čebule. Namočeno žemljo vzamemo iz vode ali mleka, jo ožamemo in dodamo brez
no doma, da pes ne bo večji del dneva sam, ni ovire za to, da si omislite večjo pasmo tudi v stanovanju (Sreča na vrvici ).
Med najbolj priljubljene večje pasme sodijo: zlati prinašalci, labradorci, bernski planšarski psi, irski setri, dalmatinci, no-vofundlandci, samojedi, veliki šnaucerji, nemški ptičarji, al-jaški malamuti, briardi, doge, bernardinci, nemški bokserji, borzoji, komodorji, airdale te-rierji, ruski terierji, nemški ovčarji, akita inu, bobtaili in še številni drugi. Te pasme psov dosegajo telesno težo med 25 in 60 ali celo več kilogramov, iz česar lahko sklepamo, da je ustrezna prehrana in nega takšnega psa kar precej velik finančni zalogaj. Za stanovanje so primernejše kratkodlake pasme (dalmatinci, bokserji, doge itd.), kajti nega takih psov je bistveno lažja od dolgodlakih psov (dolgi-kratki lasje pri ljudeh). Dostikrat se zgodi, da si otroci omislijo velikega psa, starši ga brez pomisleka kupijo, ko pa tak kuža doseže svojo polno velikost in težo, se mora v mnogih primerih "prisilno" preseliti k babici in ded-
maščobe prepraženo čebulo, dodamo še 40 dekagramov mešanega mletega mesa, 2 jajci ter začinimo s soljo, majaronom in poprom. Ohlajene ohrovto-ve liste damo na desko, jih solimo in popramo, na sredino položimo cmok nadeva in zavijemo z listi. Tako pripravljene in zavite položimo v pomaščen pekač, prilijemo malo vode in dušimo 20 do 30 minut, odvisno od debeline cmokov. Pred serviranjem jih položimo na krožnik ali ploščo in prelijemo s prepraženimi drobtinicami. Lahko pa jih potresemo z naribanim sirom in v pečici za-pečemo, da dobijo zlato-rjavo skorjo.
Tako pripravljene ohrovtove cmoke bi lahko tudi panirali in ocvrli, vendar v sredino ohro-vtovega lista damo manjšo kepico nadeva in za zavijanje uporabimo le polovico kuhanega ohrovtovega lista. Če jih ocvremo, lahko zraven ponudimo drobnjakovo omako in postrežemo kot toplo uvodno jed ali kot samostojno jed.
Zelo priljubljen je tudi ohro-vtov narastek, ki ga lahko prav tako ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed. Vsaj 80 dekagramov ohrovta očistimo, odstranimo glavno žilo, poljubno narežemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhamo 3 do 5 minut. Posebej na maslu ali margarini prperažimo 3 žlice moke , zalijemo z 1/4 l mleka in kuhamo, da se zgosti. Odstavimo in do mlačenega ohladimo. Nato dodamo 4 rumenjake in sneg 4 beljakov. Bešamel po okusu solimo. Pekač ali nepre-gorno stekleno posodo premažemo z maščobo in potresemo z moko. Na dno damo plast ohrovta, nato bešamel omako, nanjo položimo tanke rezine sira in tako ponovimo vsaj dvakrat. Zadnja plast naj bo bešamel omaka. Po želji lahko dodamo zraven sira še tanke rezine šunke. Narastek pečemo 30 do 35 minut pri temperaturi 200°C.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
ku na deželo, kjer imajo hišo, vrt in primeren prostor za nemoteno gibanje v naravi.
Spol naj ne bo vodilo pri nakupu živali, znano je, da je žival zmeraj prijazna, če smo z njo prijazni tudi mi.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
V jeseni priprave na pomlad
Oktober je poslednji zeleni mesec v letu, v katerem se narava pripravi na zimski počitek, hkrati pa najprijetnejši, ko se s poznimi pridelki še poslednjič oddolži za trud, ki smo ga vložili za njeno lažje uspe-vanje. V oktobru z vrta pospravimo še poslednje pridelke, na prezimitevpripravimo trajno rastje in vrtno zemljo ter opravimo sadnjo trajnic in posevke ozimnih vrtnin.
V	SADNEM VRTU v tem obdobju končujemo z obiranjem poznih sort jabolk in hrušk, pobrani so lešniki, pa tudi na poslednje orehe čakamo, da jih z dreves otrese jesenski ve-trič. Jabolka in hruške, hranjene v zimsko hrambo, že po nekaj dneh od vložitve pregledamo in izločimo plodove, ki so se pričeli kvariti. Po letošnji vročini in suši je bilo sadje moteno v svojem razvoju. Plodovi jabolk, ki so dobili sončne ožige, bodo kmalu v shrambi pričeli trohneti, precej pa je v plodovih prikritih napak, ki jih pri obiranju ni bilo opaziti, kmalu pa se bodo odkrile v shrambi. Lupinastega sadja - lešnikov in orehov - ne hranimo v zaprtih posodah, dokler niso skladiščno primerno posušeni. Sušimo jih na zračnem prostoru ob prepihu, razgrnjene v eni plasti, da preprečimo plesen, ki se ob nepravilnem sušenju pojavi že v nekaj urah. V nasadu poberemo ostanke neuporabnega sadja, z drevesnih krošenj otresemo gnile in zasušene plodove in jih odstranimo. Sadonosnik s travno rušo še poslednjič pokosimo, pri mladem sadnem drevju pa drevesne kolobarje oko-pljemo, da zatremo plevel; rahla zemlje se bo tudi bolje napila zimske vlage, v obdelani zemlji pa se tudi voluhar in poljske miši slabše počutijo.
V	OKRASNEM VRTU se je okrasno rastlinje po osvežitvah, ki jih je prineslo deževje v septembru, in po krajšem poletnem počitku ponovno opomoglo, obrastlo in zacvetelo. Po-sodovke in vrtno cvetje, ki bo do pozne jeseni odmrlo in ga bomo zavrgli, še po potrebi redno zalivamo, dognojujemo in nadaljujemo z nego, da čim dalje cveti. Rastline posodo-vke in druge trajnice, ki jih lahko hranimo in bodo cvetele tudi naslednje leto, kot so fuksije, begonije, pelargonije in druge, pa pričnemo pravočasno pripravljati na mirovanje. Zalivanje omejimo na desetdnevne presledke, da bo koreninska gruda le toliko vlažna, da rastlina ne veni,
Tudi okrasne rastline počasi pripravljamo na zimo.
prenehamo z dognojevanjem in sprotno odstranjujemo od-cvetele cvetove ter poškodovano in suho listje. Ce jih bomo hranili v vlažnem prostoru, jih pred hrambo poškropimo s sumilexom ali podobnim pripravkom, da bodo odpornejše proti glivičnim boleznim, koreninsko gnilobo pa preprečimo z zalivanjem s predikurom ali oktave pripravkom. Preden rastline prenesemo v hrabmo, jih preventivno poškropimo pred kaparji, ušmi in tripsi z enim od insekticidov zolonom ali nosipilanom.
ZELENJAVNI VRT v tem zgodnjem jesenskem času najbolj spreminja svojo podobo. Gredice se vse bolj praznijo zaradi spravila poznih pridelkov vrtnin, vsled prihajajočih jesenskih vremenskih razmer pa je tudi počasnejša vegetacija jesenskih posevkov. S spravilom poznih jesenskih pridelkov vrtnin gomoljnic, korenovk, plodovk in kapusnic ne hitimo, ker v tem času še mnogo pridobivajo na svoji vsebnosti. Za hrambo zelenjave v svežem stanju za ozimnico namenimo le dobro zrele, zdrave in čiste plodove, vlagamo pa v primerno vlažno, zračno, hladno in pred tem temeljito očiščeno klet. Vrtnine spravljamo v suhem in toplem jesenskem vremenu, pri čemer nas pri občutljivejših ne sme presenetiti jesenska slana.
Za presajanje raznih trajnic je po biokoledarju primerno v oktobru 1., 17. in 29.
Miran Glu{ič, ing. agr.

2-Četrtek è	3-Petek #	4-Sobota	5-Nedelja
6-Ponedeljek	7-Torek	8-Sreda 0	
Foto: OM
kozica, posoda
skrajneži
naš literarni zgodovinar (france)
turški velikaš
bambus
za ribiške palice
seč
instrum. skladba iz
moteta
luka v
izraelu
pisec prispodob
majda arh
naša pesnica (majda)
del knjige
am. filmski režiser
igralec wayne
rado lorbek
fotografsko slikovno gradivo
komad naše skupine u'redu
francoska terorist ograniza-cija
opomba
karel slokan
france prešern
izpitje na dušek
lovski pes
slabšalni
izraz za moža
naš pevec (braco)
Čutilo
za vid
neresnica
nasilnik
nemo-ralnež
zlitje, zliv
reka na peloponezu
olga logar
ameriški dj
(george)
podtalna delavka
gorska trava
jugosl. rtv
dolina na koroškem
paniran in ocvrt mesni svauek
viri sredstev v
bilanci
otočje v hebridih
koper
naša pisa-teuica perdci
izvor
grški otok vkikladih
makedonski košarkar (vlado)
umazanje čiste vode
črna obleka katoliških duhov nikov
tone anderlič
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Short, Toper, Reese, mokrin, fiksativ, epostolat, anestetik, šestilo, RO, Grlicani, Krivak, mast, Borodin, enka, lok, kolona, Eco, Niarhos, salut, noji, AČ, Neri, mrene, IV, AF; zanimanje, din, jeklo, intka, Arh, OK, astat. Ugankarski slovarček: AJAR = francoski pisatelj, RomainGary (Emile, 1914-1980, samomor), KOVALJOV = beloruski šahovski velemojster (Andrej, 196^), LOBE = slovenski košarkar (Blaž, 1984), LOD = izraelsko letališče v Telavivu, NOKI = ameriški rock baskitarist Edwards, ORENBURG = mesto ob reki Ural, od 1936 do 1956 imenovan Čkalov, SALAM = orientalski, predvsem muslimanski pozdrav, mir z vami, TAGE = švedski politik Erlander.
iovori se .
da smo v Spodnjem Po-dravju ćisto nori na denar. Potem ko smo pred kratkim pisali o kovnici novega denarja, smo sedaj odprli {e kovnico starega denarja.
... da odkar Markověani izgubljajo denar, ki jim priteka kot koncesija za jezero, so se lotili drugega, {e donosnej{e-ga posla - tiskanja denarja.
. .. da so se v Vidmu nekoliko preveč držali pregovora: najprej kravca, potlej {talca. Prejšnji župan je namreč začel graditi stavbo za zdravstveno
ambulanto, ne da bi katerokoli "kravco" vprašal, ali sploh želi v njegovo "štalco". In tako je zaenkrat štalca prazna.
... da bodo v Ljutomeru lastniki avtomobilov lahko kupili letno dovolilnico za modro cono v stilu tiste zagorske, ko je Jankec zapel, da mu vlak lahko pobegne, samo da ima on v žepu karto. V Ljutomeru namreč lahko kupiš celoletno parkirnino, ampak parkirni prostor ni zagotovljen - mogoče ga sploh ne bo.
Vidi se ...
... da je direktor ptujskih toplic zelo ambiciozen človek in bi storil vse, da bi čim više letel. Peroti pri njem še niso serijsko vgrajene.
Aforizmi
by Fredi
Tudi v peklu se eni cvrejo, drugi pa cvrtje jejo.
Dober glas seže v deveto vas,
glasen pa še dlje.
***
Vsaka persona, ki ima v rokah granato, je zame
persona non grata.
***
Nekateri moški gredo, ko jim
je najteže, k lahkim ženskam.
***
Medtem ko ,so na Zahodu izpopolnjevali atomske bombe, so na Vzhodu
izpopolnili socialne bombe.
***
Če nam v doglednem času ne bo posvetila lepša prihodnost,
bo nekomu treba posvetiti.
***
Papir marsikaj prenese - zid
še več.
***
Po Sloveniji se vse bolj širi nov kraški pojav - presihajoči viri dohodkov.
Lujzek • Dober den vsoki den
Jesen, rumena dobra žena. Poletje se je poslovilo, vročina je odišla, zaj bo pa jesenska megla prišla. Krotke majce bodo zamejali dugi
rokovi in prišli bodo dnevi ta provi, ko so noči dukše od dneva, poleg pa pitaje s čim in kak se bo Lujzek ogreva. Prvi ogrevalni pripomoček bodo duge gate za reveže in bogate. Ker za jesenjo pride zima, ke se meja klima, zaj že tudi moja Mica kima in se spi-tovle: "Lujs, kaj pa, če naju bode vzela zima?' To pa ne, pa če za hec ali pa resnico gre. Jaz si slovo od tote Šentflor-janske doline in suhega brega šparam čista za kunec, ke de zapeja zvunec in ko mi grobar lopato zemlje preko riti hiti. To se na srečo pri meni nede zgodilo saj sen si že v naprej zguča žarni pokop. To pomeni, da morajo mojo mrtvo truplo sežgati, pepel pa po gorici raztrositi, da si bojo moji trseki malo opomogli in mogoče tudi onemogli. Pač po tisti pesmi:
"Naj se vidi, nek se zna, koga keri rad ima... Toto pismo sen vampisa v soboto, 27. septembra. Vremen je ~udovito jesensko. Na termometri pi{e 20 Celzijovih stopinj, v kleti kak stori medved brunda mo{t, ki se spremija v mlado vino. Seveda pa v totem cajti vretje mo{ta neje najboj varno iti v vinsko podzemlje, saj je tam potuhjeni ogljikov dioksid, ki vas lehko za ve~ne cajte sprovi v vinska nebesa in vam ve~ ne pomoga nibena zemeljska noblesa. Zato so že v mojem otroštvi svetovali kletarom, naj si v cajti vretja mošta vuj-žgejo sve~o, ko grejo v klet, da jim nebi trebalo prehitro vmreti. Če sve~a vgasne, bejži iz kleti pa ti še nede trebalo vmreti. To so store resnice, boj resnične kak misli moje Mice, ki provi, boj si stor, boj si nor, zato pa ne hodi večprepevat na cerkveni kor... Pa smo na kunci, ko zapojejo zvnci, nam pojejo Ave Marija, zato pa grema zaj počivat moja Marija. Po domočem ji provim Mica, ki je moja življenjska resnica. Vse vas lepo podav-ljam in z moštekom nazdrav-lam.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 2. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 3. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SOBOTA, 4. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI
BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 5. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 6. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 7. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00
Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 8. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prihajajo dnevi, v katerih ne bo več dvomov in nemoči. Zvezde ljubezni vam bodo zopet zasijale in vse se bo obrnilo tako, kot si želite. Skrbi so bile odveč. V službi in pri denarnih zadevah bo vse v najlepšem redu
BIK
Pred vami je postopno izboljšanje vašega poslovnega položaja. Notranje ste že sedaj dovolj močni, da lahko podirate ovire, kmalu pa se vam bo pridružilo še srečno naključje. Zelo ugoden teden za zaslužek
DVOJČEK
^^ Pred vami je Živahen teden, saj boste začutili pospe-f	šen ritem vašega življenja.
Veliko boste govorili in se tudi kaj pametnega dogovorili. Dobra novica vas bo končno razbremenila. Nedelja bo in romantična.
RAK
V	tem tednu boste polni energije, ki bo na vas delovala poživljajoče, saj se boste kmalu rešili dvomov in skrtji. Vtorekje najboljši
dan za nove poslovne začetke, v četrtek vas čaka prijetno prijateljsko srečanje.
LEV
Teden, ki je pred vami, bo vsekakor bolj prijeten in umirjen kot dnevi, ki so za vami, saj so bili polni skrbi in dolžnosti. Sprostite se. Pred vami je sedem čudovitih in prijetnih dni. Bodite optimistični.
DEVICA
Na poslovnem polju je pred vami resno delo. Nove odgovornosti in obveznosti, pa tudi napredek. Končno boste stopili na trdna tla in realno odločali tudi tam, kjer ste bili malo skeptični glede odločitev.
TEHTNICA
V	tem tednu se bo nadaljevalo vaše pozitivno obdobje. Lahko se zgodi, da boste poslovno odpotovali. Nič ne bo narobe, če boste
združili koristno s prijetnim in si privoščili malo dopusta. Koristilo vam bo.
ŠKORPIJON
Pred vami je na poslovnem polju zelo dinamičen pa tudi rahlo bojevit teden. Precej boste nestrpni, a se ne prenaglite. Vaše besede bodo ostre, zato lahko izzovete prepir. Petek bo stresen, nedelja pa čudovita.
STRELEC
Na vidiku je skorajšnje izboljšanje vašega poslovnega in finančnega položaja. Ob pomoči prijatelja se lahko povzpnete stopničko višje ali pa podpišete nov dogovor oziroma pogodbo.
KOZOROG
Dnevi, ki so pred vami, bodo na vas delovali poživljajoče, saj se boste kmalu rešili vseh dvomov in skrbi. Spet boste začufili trdna tla pod nogami. Od torka naprej boste delali in načrtovali nove projekte.
VODNAR
Po dolgotrajnem stresnem obdobju končno prihajajo lepši dnevi. Vaši nadrejeni bodo ugotovili, da ste vredni zaupanja in se bodo zato prilagodili vašim potrebam. Sobota bo še stresna, torek pa že bolj živahen.
RIBI
Težave se bodo pojavile v delovnem okolju, posebej s sodelavci, predvsem tistimi, ki so moškega spola.
V	drugi polovici tedna pričakujte nove poklicne načrte. Ugodni dnevi - petek, torek in sreda.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 10. KROGA: Kumho Drava - Šmartno 0:0, CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško 1:2 (0:1), KD Olimpija - Ljubljana 0:0, Mura - Domžale 3:1 (1:0), Gorica - Dravograd 1:1 (0:1), Sport Line Koper - Primorje 0:2 (0:1)
1. MARIBOR PIVOV. LAŠKO	10	7	1	2	14:12	22
2. PRIMORJE	10	6	2	2	26:9	20
3. GORICA	10	6	2	2	24:10	20
4. SPORT LINE KOPER	10	5	3	2	10:5	18
5. CMC PUBLIKUM	10	5	2	3	21:16	17
6. KD OLIMPIJA	10	4	4	2	16:19	16
7. MURA	10	5	1	4	20:19	16
8. [MARTNO	10	3	3	4	15:14	12
9. DOM@ALE	10	3	0	7	11:26	9
10. DRAVOGRAD	10	2	2	6	11:21	8
11. KUMHO DRAVA	10	1	3	6	10:19	6
12. LJUBLJANA	10	1	1	8	7:25	4
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 9. KROGA: Krško Posavje - Aluminij 1:1 (0:0), Tabor Sežana - Izola Argeta 2:2 (2:1), Zagorje - Dravinja 1:1 (1:0), Bela Kra-
jina - Brda 2:1 (2:1), Livar - Supernova Triglav 1				:1 (0:0), Rudar Velenje		
- Svoboda Ljubljana 4:2 (2:1).						
1. RUDAR VELENJE	9	7	2	0	34:12	23
2. DRAVINJA	9	5	3	1	20:8	18
3. ZAGORJE	9	5	3	1	17:10	18
4. BELA KRAJINA	9	5	1	3	13:10	16
5. KR[KO POSAVJE	9	3	4	2	11:10	13
6. SUPERNOVA TRIGLAV	9	3	3	3	10:12	12
7. LIVAR	9	3	3	3	14:20	12
8. ALUMINIJ	9	2	4	3	9:11	10
9. BRDA	9	2	2	5	9:17	8
10. TABOR SE@ANA	9	2	2	5	10:19	8
11. IZOLA ARGETA	9	1	4	4	10:15	7
12. SVOBODA LJUBLJANA	9	0	1	8	7:20	1
Nogomet • 1. SNL: Kumho Drava - Šmartno 0:0
Ze tri kroge zapored brez poraza
Mestni stadion na Ptuju, 800 gledalcev, sodnik Aleks. Likic -Ljubljana.
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Krajnc (Lenart), Bingo, Zajc, Korez, Jevdženic (Klinger), Zde-lar, Kamberovic, Smajlovic (Gorin-šek), Majcen. Trener: Borut Jarc
Že v prvih minutah so domačini sprožili nekaj nevarnih stre-
lov na vrata gostov, ki so se žal odbijali od gostujoce obrambe. V 10. minuti se je ponudila priložnost Majcnu, nekaj zatem pa je po prekršku Kamberoviča Mu-janovič s 30 m silovito streljal preko vrat. Tudi Korezu sta se ponudili priložnosti, toda z glavo je bil netočen. Domačini so si priborili rahlo pobudo, dobro je de-
Matjaž Korez v dvoboju z Matejem Miljatovičem
Tenis • Ekipno državno prvenstvo - končnica
TK Ptuj NES - državne prvakinje
Ženska članska ekipa TK Ptuj, ki nastopa v 1. ligi Teniške zveze Slovenije (TZS) pod nazivom TK Ptuj - NES, je po osvojitvi prvega mesta v rednem delu prvenstva svoj primat v ekipnem ženskem tenisu potrdila tudi v končnici - play offu dveh najuspešnejših ekip v rednem delu. V odločilni tekmi je na svojih igriščih v Termah Ptuj premagala Tennis College Ljubljana in osvojila drugi naslov državnih prvakinj v zadnjih treh letih.
Nasprotnice iz Ljubljane, ki so jih vsled objektivnih težav s sestavo ekipe premagale v lanski končnici 1. lige, so Ptujčanke gladko premagale že na dvoboju rednega dela prvenstva v Ljubljani junija, ko bi morala biti odigrana tudi končnica lige, a je bila večkrat prestavljena zaradi težav kapetanov s sestavo ekip, povezanih z mednarodnimi obveznostmi igralk. Tudi tokratni termin oziroma možnost sestave domače ekipe je bil vprašljiv do zadnjega trenutka, saj je najboljša Ptujčanka Ajda Brumen šele na dan dvoboja dobila "zeleno luč" zdravnika Roberta Čeha o stanju njene težave s stegensko mišico, ki jo pesti zadnji mesec dni.
Končnico so s svojo prisotnostjo, ob navijačih domače ekipe in vodstvu kluba, počastili tudi eminentni gostje na čelu z županom Mestne občine Ptuj dr. Štefanom Čelanom, selektorico FED CUP reprezentance Mimo Jaušo-vec, direktorjem uprave MO Ptuj mag Stankom Glažarjem, direktorjem Športnega zavoda Ptuj prof. Simonom Starčkom.
Foto: TK Ruj
Od leve proti desni: igralke Ajda Brumen, Nena Vukasovič, Daniela Berček, trener in vodja ekipe Zoran Krajnc, predsednik TK Ptuj Branko Brumen, selektorica slovenske,, FED cu„p reprezentance Mima Jaušovec in župan MO Ptuj dr. Štefan Celan
Ekipa TK Ptuj NES pod vodstvom Zorana Krajnca je nastopila v sestavi Ajda Brumen, Nena Vu-kasovič in Daniela Berček (okrepitev iz Novega Sada - SČG). Za ekipo TC Ljubljana, pod vodstvom Grege Soka, so nastopile tri članice mlade FED CUP reprezentance Slovenije, Nina Knavs, Breda Kovač in Aleša Bagola. V igrah posamezno je na 1. "deski" Ajda ob izjemni borbenosti z aktivno, raznovrstno in napadalno igro relativno hitro premagala najboljšo Ljubljančanko in kolegico iz reprezentance Nino Knavs s 6:2 in 6:1. S tem je potrdila status najboljše igralke 1. lige, saj je na na 1. "deski", kjer igrajo najvišje rangirane igralke klubov, premagala vse svoje nasprotnice. Tudi na tretji "deski" se je dvoboj Daniele Berček in Aleše Bagola končal v dveh nizih, ki jih je do-
bila "Ptujčanka" s 6:2 in 6:4 ter s tem zaključila svoje letošnje uspešne igre za ekipo brez poraza na 3. "deski". Na drugi "deski" je Nena povedla proti letošnji državni prvakinji do 18 let Bredi Kovač s 6:3 in 4:1, vendar je Breda obrnila igro in rezultat in dobila drugi niz s 7:5 in nato še tretjega s 6:2. Igre dvojic, ki ni več mogla vplivati na osvojitev naslova prvakinj, po dogovoru kapetanov ekip niso odigrali.
Za ekipo TK Ptuj - NES so ob udeleženkah končnice na srečanjih rednega dela lige nastopile še Urška Jurič, Tjaša Jezernik in Nina Šuvak.
Po dvoboju so povedali:
Mima Jau{ovec: "Čestitam udeleženkam play offa, ki v bistvu predstavljajo mlado FED CUP reprezentanco Slovenije, za prikazan nivo tenisa na razburljivem
dvoboju dveh najboljših slovenskih klubskih ženskih teniških ekip. Posebej seveda zmagovalkam in letošnjim članskim državnim prvakinjam s Ptuja. Igralkam želim uspešno nastopanje tudi na mednarodnih turnirjih. Verjamem, da bo katera od igralk nastopila tudi na 1. WTA turnirju v Sloveniji leta 2005 v Portorožu."
DEČKI TK PTUJ DO 14 LET UBRANILI NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV
Ekipa TK Ptuj do 14 let se je po zmagah nad ekipami ŽTK Maribor, Branik Maribor in Galeja Ma-lečnik uvrstila v play off.
Zaključno tekmovanje je bilo odigrano na domačih igriščih, v dneh 23. in 24. 9. 2003. Ekipa TK Ptuj je nastopila v sestavi -Karlo Pintarič, Blaž Rola, David Klajderič, Aleksander Grešak, Primož Popovič ter vodja in trener ekipe Luka Hazdovac.
V polfinalnem srečanju so Ptuj-čani premagali ekipo TK Domžale s prepričljivim izidom 4:1. Naslednji dan so se kot branilci naslova pomerili z Ljubljančani, iz TK Benč šport. Srečanje je odprl Blaž Rola in z odlično igro prvič premagal Boruta Puca. Po tem presenetljivem rezultatu so tudi ostali trije igralci, Karlo Pinta-rič, Aleksander Grešak ter Primož Popovič, premagali svoje nasprotnike in slavili zmago z rezultatom 4:0. S tem so uresničili svoja pričakovanja.
TK
Foto: Črtomir Goznik
Adnan Smajlovic med tremi igralci Šmartnega
Foto: Črtomir Goznil<
lovala zvezna vrsta, igra pa se je odvijala med obema kazenskima prostoroma, ekipi pa sta si ustvarjali polpriložnosti. Strel Kambero-viča je odletel ob stativi, Alibabič je močno žogo z glavo usmeril domačemu vatarju v roke, nekaj pred odmorom pa je spet zamudil Majcen.
V nadaljevanju je po nepazljivosti domače obrambe idealno priložnost zamudil srednji napadalec gostov Mujanovič, minuto zatem pa se je izkazal vratar gostov Sraga, ki je s skrajnimi napori močan strel Majcna izbil v kot. V tem delu je bil pritisk gostov najmočnejši, v nadaljevanju pa se je obrnil na stran domačinov, valili so napade, toda obramba gostov jih je s skrajnimi napori odbijala. Ob premoči domačinov pa bi lahko doživeli "šok", ko je Lenart nespretno posredoval in žoga je preletela vratarja Goloba in na srečo tudi prečnik. Tako Korez kot Majcen sta imela priložnosti, tudi za goste Žinko kljub močnemu strelu ni zadel v polno. Najidealnejšo priložnost
pa je Zajc zamudil v 90. minuti igre. Tudi sodnikov podaljšek ni dal spremembe.
Tipično prvenstveno borbeno igro je odlično sodil sodnik Likič, ki je pokazal rumeni karton Risti-ču zaradi ugovarjanja in Krajncu zaradi nepravilnega štarta. Zvesti gledalci so ob koncu nagradili igralce obeh ekip z aplavzom za njihovo borbenost in požrtvovalnost. Z odlično igro je igralec tekme postal Emil Šterbal.
Trenerja sta ob koncu izjavila: Toni Tomažič (Šmartno): "Nivo igre je bil dober, oboji smo zamujali priložnosti, tekma je bila izredno poštena, sodnik je svoje delo odlično opravil. Čestitam vsem." Borut Jarc (Kumho Drava): ^"Vi-deli smo zanimivo in hitro igro, žal ponujenih priložnosti nismo izkoristili. Zadovoljen sem nad prizadevanji in požrtvovalnostjo svojih varovancev. S tretjim neodločenim izidom dokazujemo, da se ekipa stabilizira."
anc
Nogomet • 2. SNL
Z desetimi igralci do točke
KRŠKO POSAVJE -ALUMINIJ 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Repina (83), 1:1 Dvorancic (88)
ALUMINIJ: Miljkovic, Koren, Topolovec, Golob, Kuserbanj, Pra-potnik, Doncec, Panikvar, Raden-ko Knežević, Radko Knežević, Fridauer (od 77. Repina). Trener: Miran Emeršić.
Kidrićani nadaljujejo z dobrimi igrami v gosteh, saj so bili ponovno uspešni, tokrat v Krškem. Do 23. minute so imeli tri stoodstotne priložnosti, žal pa Raden-ko Knežević dvakrat in Davorin Fridauer enkrat niso bili natanć-ni, oziroma uspešni. V tej minuti pa so nogometaši Aluminija ostali brez izkljućenega Korena, ki naj bi po mnenju glavnega sodnika brez žoge udaril domaćega nogometaša. Z igralcem manj so
se gostje dobro borili in bili skorajda enakovredni nasprotnik.
Tudi v nadaljevanju srečanja so se nogometaši Aluminija dobro kosali in imeli nekaj priložnosti. V 83. minuti je mladi napadalec gostov Nejc Repina povedel Kid-rićane v vodstvo in kazalo je na novo zmago v gosteh. Do nje pa ni prišlo, saj so domaćini izenaćili v zadnjih trenutkih srečanja. Žal pa sodnik ni videl, ali želel videti, da je eden domaćih nogometašev v kazenskem prostoru Aluminija z roko udaril Repino, ki je obležal s krvavo ustnico. Gostje so protestirali in v tem ćasu so domaći nogometaši potisnili žogo v mrežo. Vsekakor velika krivica za Kidrićane, ki pa so podobnih primerov že kar vajeni, saj se jim to ni zgodilo prvič.
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1.A DRL moški
Nedeljanom točki, Ormožancem pohvale
VELIKA NEDELJA -INLES RIKO 22:21
(9:9)
VELIKA NEDELJA: Kovacec , Gotal 7, Mesarec 2, Potocnjak, Kumer 1, Planine 2, Kokol, Šantl 5, Kozomara 1, Kisovec, Bezjak 4 (1), Kukec, Okreša, Šoštarič. Trener: Vili Trofenik.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 1(2), Inles Riko 2(3)
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 18, Inles Riko 16 minut
Rokometaši Velike Nedelje so po pričakovanjih prišli do prve zmage v novem prvenstvu, vendar pa je bila pot do nje zelo težavna, saj so se Ribničani predstavili kot čvrsta in homogena ekipa. Prvi zadetek v novem prvenstvu za rokometaše Velike Nedelje je dosegel Šantl v prvi minuti, in ko je Bezjak v 3. minuti povišal vodstvo, je izgledalo, da domačini ne bodo imeli težjega dela. Vendar so se gostje pobrali in v 22. minuti povedli z dvema zadetkoma prednosti (4:6). Domačini so do odhoda na odmor uspeli izid izenačiti. Dobre igre obojih v obrambi ter odlične obrambe Kisovca in Grma so bili razlogi za relativno majhno število zadetkov v tem delu igre. Igra v napadu pa je postregla s številnimi napakami in pomanjkanjem idej. Za nameček pa domačinom ni stekel kontranapad, ki je njihova značilnost.
V drugem polčasu so imeli Ne-deljani v 46. minuti prednost štirih zadetkov. K vsemu temu pa je nekoliko pripomogla tudi gostujoča klop, ki je bila zelo glasna in ni popuščala, tako da sta sodnika morala pokazati rumeni in rdeči karton, kar je pomenilo dodatni izključitvi pri gostih. Domačini so igrali tako, da so to prednost vedno držali, in to vse do 56. minute, ko je bilo 21:17 za Veliko Nedeljo. V tem času se je poškodoval še domači igralec Planinc, kar se je vsekakor poznalo v igri domačih,

Poskus Velikonedeljanov v zadnji sekundi
Foto: DK
predvsem z zunanjih položajev. Nato pa so sledili težki trenutki za domače, ki so imeli kar tri izključene igralce. Gostje so se uspeli približati na samo zadetek zaostanka, vendar so domačini le uspeli v razburljivi in zanimivi končnici priti do pomembnih prvih točk.
Danilo Klajnsek
CELJE P.L. - JERUZALEM ORMO@ 36:31 (18:12)
CELJE P.L.: Rezar, Stopar, Ru-tenka 2, Vugrinec 7(1), Oštir 1, Perič (11 obramb), Bilbija 7, Mi-kanovič, Kozlina 2, Lorger (3 obrambe), Milosavljevič 3(1), Go-renšek 1, Natek 4, Kokšarov 9(3). Trener: Miro Požun.
JERUZALEM	ORMOŽ:
G.Čudič (14 obramb), M.Horvat, Mesarec 2, Koražija 6, Bezjak 1, Grabovac 1, Ivanuša 3, B. Čudič 5, Kosaber, Sikošek, D.Horvat, Hr-njadovič 3, Hanželič, Lollo 10(2). Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani, novinci v prvoligaški konkurenci, so v svojem debiju gostovali pri 11-kratnih državnih prvakih Celjanih in kljub (pričakovanemu) porazu presenetili s prikazano igro slovensko roko-
Rokomet • 1. B SRL -moški
Zmaga Gorisnice v Sevnici
SEVNICA - GORI[-NICA 22:28 (11:12)
GORISNICA: Valenko 1, Sok 4, Vajda 1, Fistravec, Buzeti 2, Str-bal, I. Ivančič 6 (3), Firbas 8, Kumer 3, A. Sapač 2, L. Sapač, Pisar 1, Klemenčič. Trener: Ivan Hru-pič.
Rokometaši Gorišnice so v prvem krogu 1. B SRL presenetili na gostovanju v Sevnici,. kjer so
metno sceno. Celjani so v 10. minuti ostali brez pordečelega Rutenke, ki je s komolcem v obraz udaril Koražijo in si prislužil rdeč karton sodniškega para Ma-sleša - Žibret. Najvišja prednost domačih v prvem polčasu je nekajkrat znašala sedem zadetkov.
V 34. minuti so državni prvaki povedli s 21:13. Trener Požun je zamenjal vratarja Periča, kar se je kasneje izkazalo za hudo napako. Nato so se v vrstah Ormožanov prebudili Lollo, Koražija in brata
slavili pomembno zmago na začetku prvenstva. Res je, da je bila igra v prvem polčasu izenačena, kakor tudi rezultat, vendar so gostje v drugem polčasu povedli s tremi zadetki prednosti in do konca srečanja svojo prednost samo še poviševali ter si priigrali dve točki, ki bosta zagotovo dobro vplivali na motivacijo in razpoloženje v ekipi.
Danilo Klajnsek
Foto: UK
Vladimir Lollo (RK Jeruzalem Ormož) je proti Celjanom dosegel 10 zadetkov
Čudič in tako so se gostje v 52. minuti približali na le dva zadetka zaostanka (29:27). V gol se je spet vrnil Perič, ki skupaj z Vu-grincem, Bilbijo in Natekom ni dopustil prvovrstnega presenečenja. Ormožani so nastopili brez treh standardnih članov (Belšaka, Kiriča, Vučiča), a so kljub temu povzročili obilo težav državnim prvakom, ki so tekmo očitno vzeli preveč lahkotno. Ormožane v soboto čaka zelo pomembno srečanje doma proti moštvu Inles Rika Ribnice. Tekma se bo pričela ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku.
Uros Krstić
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja - Inles Riko 22:21 (9:9), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 36:31 (18:12), Rudar Trbovlje - Cimos Koper 34:32 (15:15), Prule 67- Trimo Trebnje 36:22 (13:11), Prevent - Termo 28:26 (12:12), Adria Krka - Gorenje 23:30 (9:17) 1. B SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 1. KROGA: Sevnica - Gorišnica 22:28 (11:12), Chio Kranj - Pivka Perutninarstvo 23:27 (12:14), Dol TKI Hrastnik - Črnomelj 29:20 (14:8), Slovan - Pekarna Grosuplje 33:29 (17:16), Sviš -Mokerc 31:26 (11:9), Gorica Leasing - Mitol Pro Mak Sežana 32:22 (16:7).
1. judo turnir za pokal Kopra
V soboto, 27. septembra, je v Kopru potekal, 1. mednarodni turnir za pokal Kopra v judu. Na tekmovanju so v kategoriji članov nastopili trije ptujski tekmovalci in dosegli naslednje uvrstitve: kategorija do 66 kg: Sebi Kolednik 2. mesto, Mitja Horvat 5 mesto, kategorija do 81 kg: Ervin Vinko 3 mesto. (SK)
Odbojka • Fiat Prstec Ptuj
Ptuj~anke bo vodil Teo Pajnik!
Odbojkarice ptujskega kluba Fiat Prstec so v pričakovanju na novo sezono pripravljene. Zavedajo se, da jih v družbi najboljših slovenskih odbojkaric čaka izjemno težka naloga - obstanek v slovenski prvoligaški družbi. V tekmovalni sezoni jih bo strokovno vodil znani trener Teo Pajnik iz Maribora s pomočnikom Smilja-nom Goznikom, ki sta prevzela vadbo ekipe, ki jo tvorijo dosedanje igralke Ganna Kutsay, Sara Vi-dovič, Janja Vindiš in Tanja Sašič, vključene so doma vzgojene mladinke Ana Nimac, Eva Rola, Maja Lačen, Nuša Jerenko, Maja Bila-novič in Jasna Zajšek ter novi
okrepitvi - obetavni igralki Sanja Draš in Bojana Rosanovič, obe iz Maribora. Iz Novega mesta se vrača Nuša Mohorko, ekipi pa se je pridružila še Daniela Vučičevič, ki prihaja iz Črne gore. S tem igralskim kadrom bodo skušali uresničiti klubske cilje. Dnevi priprav so bili namenjeni testiranju in pridobivanju fizičnih zmogljivosti v športni dvorani Gimnazije, na Ranci v Budini ob ptujskem jeze ru in na "mini" atletskem stadi onu pri Srednješolskem centru Velika pozornost je bila namenje na uigravanju, tehniki in taktiki Odbojkarice vsakodnevne napore zavestno prenašajo, saj brez
dobrih priprav ne morejo pričakovati uspehov. Razpored tekem v državnem prvenstvu ni lahek, saj jih že na prvi tekmi v Ljubljani pričakujejo preizkušene sovrstni-ce. Ob željah pa je potrebno vzpostaviti primerni kolektivni duh v ekipi. S tem se pričenja novo poglavje ptujske odbojke, ki se je gradila počasi in potrpežljivo. Ob porazih niso obupavale, saj načrtno in prizadevno delo rojeva sadove. Ljubiteljem odbojke na Ptuju se obetajo kvalitetne predstave in njihovo vzpodbujanje bo nedvomno pripomoglo k novim uspehom.
anc
Odbojka • OK Benedikt
Benedi~anke pripravljene!
Odbojkarice Benedikta so v prej{nji sezoni zaigrale v prvi slovenski ženski odbojkarski ligi, kot novinke so presenečale celo sezono in se na koncu uvrstile na četrto mesto.
Foto: ZS
Odbojkarice Benedikta (stojijo z leve: Brook Coulter, Mateja Crešnar, Simona Krajnc, Jitka Štumper, Caity Noonan in trener Zoran Kolednik, spredaj od leve: Tea Sauperl, Tamara Borko, Martina Rajšp in Jasmina Borko. Na fotografiji manjka poškodovana Romana Holc.
Kako so pripravljeni na letošnjo sezono, je trener Zoran Kolednik menil: "Naša ekipa je nekoliko zmanjšana, trenutno sem zadovoljen s formo igralk. Res pa je, da letos nimam na razpolago večjega števila igralk. Trenutno nas je devet oziroma deset. Romana Holc je poškodovana in se vrača v juliju. Uspešno jo zamenjuje naš drugi libero Tea Šauperl. Škoda, da so nekatere igralke prenehale z igranjem, kot na primer Helga Hauptman, ki je nehala pri osemnajstih. Zaradi zdravstvenih težav je nehala tudi Janja Vrbančič, Sabina Šijanec pa je nehala, ker je dobila redno zaposlitev, zraven tega pa še študira, zato se ne bi mogla 100-odstotno udele-
ževati treningov. Podajalko Brook Rundl smo zamenjali z drugo Američanko Caity Noonan, ki je podobne kvalitete in ima svoje prednosti, saj je višja. Spremembe niso ravno po mojih načrtih, saj sem želel, da jedro ekipe ostane, oziroma da ostane večina ekipe. Tako bi lahko nadaljevali z nadgradnjo. Zdaj pa smo morali nekatere stvari postaviti na novo." V ekipi pa igrata tudi mladinki Jasmina in Tamara Borko. Kot pravi trener, so to načrtovali, vendar pa so ju sedaj zaradi izpada štirih igralk morali redno vključiti, čeprav igrata v tretji ligi. Po Kolednikovih besedah gre za dve perspektivni igralki.
Na Ravnah najboljši Svit
Na turnirju treh prvoligaških ekip na Ravnah, ki ga je domači klub Fužinar Metal pripravil v počastitev 75. obletnice igranja odbojke v kraju, so zmagali igralci Svita iz Slovenske Bistrice. V prvi tekmi so Bistričani pričakovano ugnali pomlajeno domačo ekipo z 2:1 (20, -18, 19), v drugi pa presenetljivo nadigrali še trikratne državne prvake, odbojkarje Calcita Kamnika, prav tako z 2:1 (21, 23, -21) - reprezentant Matija Pleško je za Kamničane zaigral le v tretjem nizu. V tretji tekmi turnirja so bili Kamničani, varovanci trenerja Marka Brumna, boljši od gostiteljev in jih vnovič premagali z izidom 2:1 (17, 23, 23). (sta)
Tako ekipo sedaj sestavljajo korektor Martina Rajšp, srednje blokerke Jitka Štumper, Tamara Borko in Mateja Črešnar, poda-jalki Jasmina Borko in Caity No-onan, napadalka Simona Krajnc, napadalka - sprejemalka Brook Coulter, libero Tea Šauperl in poškodovana Romana Holc.
O napovedih pa trener Koled-nik meni: "Napovedi so nehvaležne, moramo pa biti realni. Menim, da so se vse ekipe okrepile, koliko bodo zdržale, ne vemo. Menim, da je realno, če se uvrstimo okrog šestega mesta."
Prvo tekmo prve ženske državne odbojkarske lige bodo odboj-karice Benedikta odigrale doma, 4. oktobra, z ekipo NKB Maribor Branik. O prvi tekmi v letošnji ligi pa je varovanec odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik menil: "Maribor je zelo dobra ekipa. Zelo težko bo ponoviti lanski uspeh, ko smo jih presenetili v naši dvorani. Letos bo to mnogo težje, pa tudi ni toliko pomembno. Pomembno je, da bi poskušali odigrati čim bolje in se s tem pripraviti za naslednje tekme. Zdi se mi, da so ekipe letos še bolj izenačene kot lani."
Zmago [alamun
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTATI 8. KROGA: Pohorje - Bistrica 0:0, Cigler Šoštanj -Šmarje pri Jel{ah 3:0, @elezni~ar -Kozjak 3:0 b.b., Male~nik - Pesnica 1:0, Zre~e - Holermuos Ormož 1:2, Središ~e - Stojnci 3:0, Hajdina - Paloma 2:1.
1. MALEČNIK	8	6	1	1	17:11	19
2. C. ŠOŠTANJ	8	5	1	2	21:10	16
3. HAJDINA	8	5	1	2	18:8	16
4. ŠMARJE PRI J.	8	5	0	3	12:12	15
5. BISTRICA	8	4	2	2	23:8	14
6. POHORJE	8	4	1	3	25:12	13
7. ŽELEZNIČAR	8	4	1	3	16:16	13
8. PESNICA	8	4	0	4	11:15	12
9. HOLER. ORMOŽ 8		3	1	4	18:20	10
10. PALOMA	8	2	3	3	18:14	9
11. STOJNCI	8	2	3	3	11:10	9
12. ZREČE	8	3	0	5	14:17	9
13. SREDIŠČE	8	2	0	6	15:20	6
14. K. RADLJE	8	0	0	8	2:48	0
SREDIŠČE - STOJNCI 3:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Novak (19), 2:0 Habjani~ (72), 3:0 Kolenc (92)
SREDISCE: Polak, Jelovica, Novak, M. Yinceti~, Zadravec, @erjav (B. Vinceti~), Kolenc, Prapotnik (Miljevi~), Habjani~ (Aleksi~), Les-jak, Kolari~. Trener: Franc Rajh.
STOJNCI: Klinger, @eleznik, Miloši~, Purgaj, Vil~nik, Štebih, Petrovi~ (Rižnar), Bezjak, Pu~ko, @nidari~, Kup~i~. Trener: Dušan Čeh.
Derbi ekip iz MNZ Ptuj so v Športnem parku Trate pred 200 gledalci dobili doma~ini iz Sredi-š~a. V sami igri so bili bolj nevarni gostje iz Stojnc, ki so zapravili veliko izrednih priložnosti, za kar so bili s strani Središ~a kaznovani s porazom 3:0. V 8. minuti se je Pu-~ko sam znašel pred doma~im vratarjem, ki je njegov strel po tleh odli~no ubranil z nogo. V 19. minuti je prosti strel iz desne strani izvajal @erjav, žoga pa se je s po-mo~jo vratnice in posredovanja vratarja Klingerja odbila k prostemu Novaku, ki je iz bližine potisnil žogo v prazna vrata moštva iz Sto-jnc. Po prejetem zadetku so gostje vse svoje sile usmerili v napad. Najprej je Kup~i~ odli~no streljal iz prostega strela, vendar je zadetek na sami gol ~rti z glavo prep-re~il Novak. Najboljši posameznik sre~anja, doma~i vratar Polak, je odli~no posredoval v 40. minuti, ko je iz šestih metrov ubranil priložnost Kup~i~u.
Tudi v drugem pol~asu so gostje zamudili nekaj imenitnih priložnosti. Prosti strel Kup~i~a iz 23 metrov je odletel za las prek gola, v 55. minuti pa je po zmedi v do-ma~em kazenskem prostoru @ni-dari~ namesto mreže zadel v glavo @erjava, ki je s tem prepre~il ize-na~ujo~ zadetek. Kazen za številne izpuš~ene priložnosti gostov sledi v 72. minuti, ko je lepo podajo Kolenca v prazen prostor z zadetkom izkoristil Habjani~ in povedel Središ~e v vodstvo 2:0. Do konca
sre~anja je sodnik Kornik zaradi drugega rumenega kartona pod tuš poslal prenervoznega Pu~ka, nato je Kup~i~ z glavo prvi~ zadel pre~nik, drugi~ je streljal tik nad vrati Središ~a, piko na i pa je v 92. minuti postavil Kolenc, ki je zadel po hitrem protinapadu doma~ih.
Uroš Krstič
POHORJE - BISTRICA 0:0
BISTRICA: Kastelic, Peša, Čere-nak, Šabanovi~, Skale, Horvat (Sep), Furman, Prapotnik, Primo-ži~ (Magdi~), Regoršek, Đurovski (Frelih). Trener: Mom~ilo Miti~.
HAJDINA : PALOMA 2:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Laufer (18), 1:1 Pihler (43), 2:1 U. Krajnc (49).
HAJDINA: P Brodnjak, Gajser, Arsi~, Bauman, Vrabl, Emerši~, U. Krajnc, Frangež (Črnko), Juriši~, Pihler (Bezjak), Hotko.
Pred 100 gledalci so doma~ini z zagrizeno borbo osvojili tri to~-ke. Gostje so se predstavili kot uigrana ~vrsta ekipa, ki je kaj hitro prišla v vodstvo. Po nepazljivosti doma~e obrambe je po prodoru Laufer zatresel doma~o mrežo. Nekaj pred odmorom je Pihlerju uspelo spraviti žogo za hrbet dobrega vratarja Toplaka. Doma~ini so v nadaljevanju prevzeli pobudo in U. Krajncu je uspelo dose~i zadetek ter postaviti kon~ni rezultat. @al so gledalci v nadaljevanju gledali raztrgano igro, zlasti nezbrani so bili doma~i napadalci. Gostje so proti koncu nekajkrat nevarno ogrozili doma~ine in obrambi je le uspelo z Brodnjakom na ~elu o~u-vati rezultat.
anc
ZREČE - HOLERMUOS ORMOŽ 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Krašovec (14), 1:1 David Ropoša (45), 1:2 Gove-di~ (90)
HOLERMUOS ORMO@: Šnajder, Trstenjak, Gori~an, Damjan Ropoša, Ško liber (Govedi~), Jam-briško, Kralj, Gašpari~, Fijavž, Kola-ri~ (Husel), David Ropoša. Trener: Bojan Cunk.
3. SNL VZHOD
Rezultati 8. kroga: Bakovci -Veržej 1:5 (1:2), Križevci - Beltinci 3:1 (0:1), Bistrica - Tišina 0:1 (0:1), Odranci - Tromejnik 3:3 (2:2), Nafta - Arcont Radgona 3:1 (1:1), Tur-niš~e - Hotiza 2:5 (0:3), Čarda -Črenšovci 0:3 (0:1).
1.	KRIŽEVCI 8 7 1 0 24:9 22
2.NAFTA	8 6 1 1 22:8 19
3.	TIŠINA	8	6	11	19:10	19
4.	VERŽEJ	8	6	0 2	23:11	18
5.	ODRANCI	8	4	2 2	18:12	14
6.	BAKOVCI	8	4	13	12:11	13
7.	ČARDA	8	3	2 3	11:14	11
8.	BISTRICA	8	3	14	12:10	10
9.	TROMEJNIK	8	2	2 4	18:24	8
10.	ČRENŠOVCI	8	2 1 5	13:18	7
11.	HOTIZA	8	2 1 5	9:18	7
12.	A. RADGONA	8	2 0 6	13:28	6
13.	TURNIŠČE	8	116	11:23	4
14.	BELTINCI	8	0 2 6	8:18	2
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: Gere~-ja vas Unukšped - Bo~ 8:2, Slovenja vas - Pragersko 2:1, Dornava -Podlehnik 0:1, Videm - Zavr~ 3:2, Skorba - Mark 69 Rogoznica 4:3, Bukovci - Gorišnica 2:7
Mali nogomet • 2. SLMN
2. SLMN - vzhod
Rezultati 1. kroga: Bakara -Tomaž 4:3, Pizzeria Vinska trta -Panda Maribor 4:4, Bioterme Mala Nedelja - Slovenske Gorice 5:3, Sevnica - Cerkvenjak Gosti{~e Anton 4:3, Red Bat - Lovrenc na Pohorju (neodigrano).
DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA LENART
A-LIGA
Rezultati 4. kroga: ŠD Trnovska Vas - ZGD Slik. B. Gori~an 8:1 (3:1), Lenart - Beneideja 2:7 (1:0), KMN Žerjavci - KMN Cerkv. G. Pri Ant. Ml.i 1:4 (0:3), KMN Sv. Trojica - KMN Legija 0:4 (0:1), ŠD Benedikt - KMN Remos 4:5 (1:1), Orfej - DMNR Sandberg 5:3 (2:2).
Vrstni red: 1. KMN Remos 12, 2. KMN Sv. Trojica 9, 3. Orfej 9...
Naslednje kolo se igra 5. 10. 2003 v Cerkvenjaku. B-LIGA
Rezultati 4. kroga: ŠD Lotus Ml. - Žerjavci Ml. 14:0 (4:0), KMN Cerkv. G. Pri Ant. Ml. li
-	M-trgovina Lormanje 3:6 (0:2), KMN Sv. Ana Ml. - Benehit 3:3 (2:3), KMN Zavrh Ml. - ŠD Selce 3:5 (1:2), Pernica-veterani - ŠD Vitomarci 2:5 (1:1), KMN Famaik
-	Napoli Intelsat-pernica li 5:4 (2:1).
Vrstni red: 1. ŠD Lotus ml. 12, 2. KMN Sv. Ana ml. 10, 3. M-Trgovina Lormanje 9...
Naslednje kolo se igra 5. 10. 2003 v Voli~ini.
ZS
1.GER. VAS U.	6	5	0	1	28:9	15
2. ZAVRČ	6	5	0	1	18:6	15
3. SKORBA	6	5	0	1	14:14	15
4. PODLEHNIK	6	4	0	2	9:8	12
5. GORIŠNICA	6	3	0	3	15:9	9
6. VIDEM	6	3	0	3	15:12	9
7. SLOVENJA VAS 6		2	2	2	8:8	8
8. MARK 69 ROG.	6	2	1	3	11:11	7
9. DORNAVA	6	2	0	4	8:9	6
10. BUKOVCI	6	1	1	4	12:22	4
11. BOČ	6	1	0	5	6:21	3
12. PRAGERSKO	6	1	0	5	6:21	3
GEREČJA VAS UNUKŠPED - BOČ 8:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Hertiš (17), 2:0 Mertelj (24), 3:0 Verlak (45), 4:0 Vrbanec (50), 5:0 Klajderi~ (54), 6:0 Klajderi~ (56), 7:0 Hertiš (72), 7:1 Fridrih (76), 8:1 Gorše (76), 8:2 Vehovar (86)
BUKOVCI - GORIŠNICA 2:7
(2:3)
STRELCI: 0:1 Baki~ (10), 1:1 Mustafi (12), 2:1 Plohl (20), 2:2 Dokl (29), 2;3 Baki~ (35), 2:4 Dokl (47), 2:5 Polanec (62), 2:6 Ciglari~ (80), 2:7 Tobijas (90)
SKORBA - MARK 69 ROGOZNICA 4:3 (4:1)
STRELCI: 0:1 Lah (2), 1:1 Haun-holter (10), 2:1 Haunholter (14), 3:1 Klane~ek (26), 4:1 Haunholter (44), 4:2 Lah (53, iz 11m), 4:3 Mli-nari~ (70)
VIDEM - ZAVRČ 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Obran (24), 1:1 Šipek (34), 2:1 Hrovat (49), 3:1 Kokol (88), 3:2 Gabrovec (90)
DORNAVA - PODLEHNIK
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Frlež (85)
SLOVENJA VAS - PRAGERSKO 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Huzjak (41), 2:0 Gere~nik (58), 2:1 @nuderl (84, iz 11m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: Cirku-lane - Apa~e 3:0, Zgornja Polskava
-	Markovci 2:3, Hajdoše - Spodnja Polskava 3:1, Grajena - Tržec 0:3, Podvinci - Leskovec 3:0 b.b (ni bilo gostov). V tem krogu je bila prosta ekipa Lovrenca.
1.	PODVINCI 5 5 0 0 22:4 15
2.	CIRKULANE 6 5 0 1 18:8 15
3.	LOVRENC 5 4 1 0 10:4 13
4.	TRŽEC	6 4 0 2 25:14 12
5.	GRAJENA 5 3 0 2 12:11 9
6.	MARKOVCI 6 2 1 3 8:10 7
7.	HAJDOŠE 6 2 1 3 13:23 7
8.	APAČE 5 2 0 3 10:10 6
9.	ZG. POLSKAVA 5 1 0 4 10:19 3
10.	LESKOVEC 6 0 1 5 7:20 1 11.SP POLSKAVA 5 0 0 5 5:17 0
CIRKULANE - APAČE 3:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kokol (34), 2:0 @uran (58), 3:0 Kristovi~ (57)
GRAJENA - TRŽEC 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Krajnc (22), 0:2 Zupani~ (66), 0:3 Zupani~ (77)
ZGORNJA POLSKAVA -MARKOVCI 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Janžekovi~ (5), 0:2 Golob (8), 1:2 Ramšak (30), 1:3 Golob (48), 2:3 Romih (52, iz 11m)
HAJDOŠE - SPODNJA POLSKAVA 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Hentak (40), 1:1 Jevšenak (41), 2:1 Kau~evi~ (5), 3:1 Kau~evi~ (90)
LIGI VETERANOV MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 4. KROGA: Markov-ci - Leskovec 3:1, Savaria Rogozni-ca - Dornava neodigrano.
1.	SAVARIA ROG.	2	2	0	0	4:1	6
2.	TRŽEC	2	1	1	0	6:2	4
3.	MARKOVCI	3	1	1	1	5:4	4
4.	GORIŠNICA	2	1	1	0	3:2	4
5.	DORNAVA	1	0	1	0	2:2	1
6.	LESKOVEC	4	0	0	4	2:11	0
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 4. KROGA: Apa~e
-	Loka Rošnja 0:0, Hajdina - Prepo-lje 1:0, Lovrenc - Pragersko 3:1
1.	HAJDINA	3	3	0	0	13:1	9
2.	PREPOLJE	4	2	1	1	4:2	7
3.	APAČE	4	1	3	0	5:3	6
4.	POLSKAVA	3	2	0	1	5:4	6
5.	LOVRENC	3	1	0	2	4:13	3
6.	LOKA ROŠNJA 3	0	1	2	1:4	1
7.	PRAGERSKO	4	0	1	3	5:10	1
DK
Namizni tenis
ZAČETEK TUDI 3. SNTL
27. 9. je bilo odigrano 1. kolo 3. SNTL za ~lane. Ptujska ekipa II. je odpotovala v Rakek, kjer se je pomerila s PPK Rakek. Kljub odli-~ni igri Darka Dr~i~a, ki je dobil vse tri posamezne dvoboje in tudi pri dvojicah je veliko prispeval k zmagi, se ni iz{lo po na~rtih. Re-bek in Janžekovi~ nista bila najbolje razpoložena in poraz 4:6 je bil neizogiben.
Posamezni rezultati: Dr~i~ -Dolni~ar 3:0, Rebek - Bandek 0:3, Janžekovi~ - Rebec 2:3, Dr~i~ - Bandek 3:0, Janžekovi~ - Dolni~ar 1:3, Rebek - Rebec 0:3, Dr~i~/Janžekovi~ - Rebec/Dolni~ar 3:0, Janžekovi~ -Bandek 0:3, Dr~i~ - Gornik 3:1, Rebek - Dolni~ar 0:3.
VESNA ROJKO DRUGA
Na Jesenicah so merili mo~i naj-mlaj{i ljubitelji bele žogice. Kot že nekajkrat v tej sezoni je blestela Vesna Rojko in zasedla 2. mesto. V razburljivem finalu je bila premo-~na Metka Zupan~i~ iz Mute. Pri fantih sta najve~ pokazala Grega Zavec in Domen Ov~ar, ki sta se uvrstila od 16-32 mesta. Zavec je klonil proti kasnej{emu zmagovalcu turnirja. Luka Kru{i~, Lucija Pe-klar, Alen Ber in Denis Grbi~ so dosegli vsak po eno zmago, kar je bilo premalo za preboj iz skupine in vidnej{o uvrstitev. Kljub vsemu so "ta mali" dokazali, da dobro trenirajo in da se na Ptuju za podmladek ni treba bati.
BM
Planinski koti~ek
-	PD HAJDINA organizira v NEDELJO, 12. oktobra, vzpon na Nanos in pohod po primorski transverzali. Odhod avtobusa je ob 6. uri izpred O[ Hajdina. Informacije: Karel Fridl, tel 031 627 573.
-	Ob bližajočem se državnem prazniku - dnevu reformacije - pripravlja Društvo prijateljev Svetega pisma izlet »Po poteh slovenske reformacije«. Izlet bo v nedeljo, 12.10. - iz Ptuja se bomo popeljali proti Turjaku in Rašici, ustavili se bomo tudi na gradu Bogenšperk. Cena izleta je 2.000 SIT in vključuje avtobusni prevoz, vstopnine in vodenje. Vabljeni vsi! Dodatne informacije in prijave na telefon 041-371-105. [tevilo mest je omejeno. SK
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: NEDELJA, OB 15. URI: Ljubljana - Kumho Drava, Dravograd - CMC Publikum, Šmartno - Sport Line Koper, Domžale - KD Olimpija; NEDELJA, OB 18. URI: Maribor Pivovarna Laško -Mura; SOBOTA, OB 15. URI: Primorje - Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: NEDELJA, OB 15. URI: Aluminij - Rudar Velenje, Izola Argeta - Svoboda Ljubljana, Supernova Triglav - Krško Posavje, Brda - Livar, Dravinja - Bela Krajina, Tabor Sežana - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SEVER
PARI 9. KROGA: SOBOTA, OB 15. URI: Pesnica - Pohorje, Šmarje pri Jelšah - Malecnik, Paloma - Središče, Kozjak Radlje - Zreče, Bistrica - Železničar; NEDELJA, OB 15. URI: Stojnci - Cigler Šoštanj, Holermuos Ormož - Hajdina. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 9. KROGA: Beltinci - Turnišče, Veržej - Križevci, Arcont Radgona - Bakovci (v soboto, 04. 10. 2003, ob 15. uri), Črenšovci - Bistrica, Hotiza - Čarda, Tromejnik - Nafta, Tišina - Odranci (v nedeljo, 05. 10. 2003, ob 15. uri).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 7. KROGA: SOBOTA, OB 15. URI: Mark 69 Rogoznica - Bukovci, Zavrč - Dornava, Pragersko - Videm, Boč - Slovenja vas; NEDELJA, OB 15. URI: Gorišnica - Gerečja vas Unukšped; NEDELJA, OB 19. URI: Podlehnik - Skorba.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 7. KROGA: SOBOTA, OB 15. URI: Markovci - Grajena, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava, Apače - Hajdoše: NEDELJA, OB 10.30: Lovrenc - Cirkulane; NEDELJA, OB 15. URI:Tržec - Podvinci. VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA: PARI 5. KROGA: ČETRTEK, OB 16. URI: Loka Rošnja - Hajdina; PETEK, OB 16. URI: Prepolje - Lovrenc, Polskava - Apače.
VZHODNA SKUPINA: PARI 5. KROGA: ČETRTEK, OB 16. URI: Dornava - Gorišnica, Tržec - Savaria Rogoznica
POKAL MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ ČETRTFINALNI PARI: SREDA, OB 15.45: Bistrica - Aluminij, Sto-jnci - Podlehnik, Dornava - Zavrč, Središče - Videm.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 3. KROGA: Vitomarci Petlja - Brežice (petek, ob 20.30), GIP Beton - Dobovec, Kix Ajdovščina - Nazarje, Metropol - Napoli Pernica, Puntar Alpkomerc - Svea Lesna Litija
2.	SLMN - vzhod
Pari 2. kroga: Panda Maribor - Bioterme Mala Nedelja, Tomaž -Pizzeria Vinska trta, Cerkvenjak Gostišče Anton - Bakara, Lovrenc na Pohorju - Slovenske Gorice (vse v petek, 3.10.), Red Bat - Sevnica (v soboto, 4.10.).
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI PARI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Inles Riko, Gorenje - Velika Nedelja (obe tekmi v soboto, ob 19. uri), Termo - Adria Krka, Trimo
-	Prevent, Cimos Koper - Prule 67, Celje Pivovarna Laško - Rudar Trbovlje.
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE PARI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Žalec (sobota, ob 19. uri), Celeia Celje - Burja Škofije, Krim Eta Malizia - Gramiz Kočevje, Piran
-	Loka Kava, Izola Bori - Olimpija
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 2. KROGA: Gorišnica - Mitol Pro Mak Sežana (sobota, ob 19.30), Mokerc - Gorica Leasing, Pekarna Grosuplje - Sviš, Črnomelj
-	Slovan, Gold Club - Dol TKI Hrastnik, Sevnica - Chio Kranj.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Ajdovščina - Drava Ptuj (sobota, ob 18. uri), Radeče - Arcont Radgona (sobota, ob 19. uri), Radovljica - Grča Kočevje, Šmartno 99 - Cerklje, Dobova - Izola, Atom Krško - Alples Železniki.
ODBOJKA
1. ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 1. KROGA: Šoštanj Topolščica - Svit Slovenska Bistrica (sobota, ob 19. uri), Pomurje Galex - Calcit Kamnik, Fužinar Meltal Ravne - Salonit Anhovo, Merkur LIP Bled - Maribor Stavbar IGM, Krka -Olimpija.
1.	ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 1. KROGA: Sladki greh Ljubljana - Fiat Ptuj (sobota, ob 18.30), Benedikt - Nova KBM Maribor (sobota, ob 19. uri), Formis Bell Miklavž - Zavarovalnica Maribor Ljutomer (sobota, ob 18. uri), TPV Novo Mesto - Luka Koper, HIT Nova Gorica - Prevalje.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 2. KROGA: Fužinar - Drava Ptuj, Impol - Miroteks III., Nafta -Korotan, Komcel - Radenska
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 4. KROGA: Marles hiše - Drava Ptuj, Impol Slovenska Bistrica - Piramida, Žalec Rogaška - Lokomotiva, Petrol - Agroruše, Fala -Fužinar.
Danilo Klajnsek
NAMIZNI TENIS
4.	10. bo v ŠD Mladika, ob 17. uri, tekma 2. kola I. slovenske na-miznoteniške lige za člane. Ptujčani bodo gostili igralce iz Preserja.
V nedeljo, 5. 10., se bo v športni dvorani Center odvijal osmi me-morialni turnir Urha Straška. Vsi ljubitelji namiznega tenisa vljudno vabljeni. Dvoboji se pričnejo ob 9. uri.
NTK
Kikboks • Finalni turnir v semi kontaktu
m^	VBB	■	V	BVB
Domačini najuspesnejsi
Klub borilnih veščin Ptuj je pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije v {portni dvorani Srednje{olskega {portnega centra na Ptuju minulo soboto pripravil finalni turnir v kikboksu v disciplini semi kontakt. V finalnem delu je v vseh starostnih kategorijah mo~i merilo 154 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov, v letošnjem letu pa je na državnem prvenstvu sodelovalo 231 tekmovalcev iz 23 klubov, članov Kickboxing zveze Slovenije. Čeprav zaradi poškodbe ni nastopal Matej Šibila, so največ uspeha imeli ponovno domačini, Klub borilnih veščin Ptuj, ki je osvojil osem prvih mest, šest drugih mest ter štiri tretja mesta. Drugi najuspešnejši klub je bil klub iz Izlak. Izkazali so se tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ormož s tremi prvimi mesti, Kickboxing klub Majšperk pa je osvojil eno prvo mesto.
Po končanem prvenstvu je selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar objavil spisek reprezentance, ki bo nastopala na Svetovnem prvenstvu od 20.-26. oktobra v Parizu. Na spisku so štirje člani kluba iz Ptuja, in sicer:
Državna prvaka Sandi in Sabina Kolednik
Sabina in Sandi Kolednik ter Na-dja in Matej Šibila.
"Dvoboji so bili na dokaj visoki kakovostni ravni, kar daje pogum pred svetovnim prvenstvom, ki bo od 20. do 26. oktobra v Parizu. Tam naj bi nastopilo okrog 20 na{ih tekmovalcev in tekmovalk," je po tekmovanju povedal Vladimir Sitar.
Rezultati (samo Ptuj, Ormož in Majsperk):
Dečki: - 145 cm: 3. mesto Anej [trafela, Ptuj; - 155 cm: 3.
mesto Matic Bedenik Rau{l, Ptuj, 3. mesto Robin Fidler, Maj{perk, - 165 cm: 1. mesto Jaka Štefan-cic, Ormož, 2. mesto Niko - Vlado Koro{ec, Ptuj, 3. mesto Izidor Janžekovic, Ptuj
Deklice: - 135 cm: 1. mesto Nu{a Štefancic, Ormož, 3. mesto Nina Kokol, Ptuj; - 145 cm: 3. mesto Vita Štefancic, Ormož; +155 cm: 1. mesto Adriana Korez, Ptuj Mladinci: - 48 kg: 1. mesto Denis Šamprl, Ptuj, 2. mesto Matjaž Kaluža, Ormož, 3. mesto Leon Irgolič, Ormož; - 56 kg: 1. mesto Jurcek Horvat, Ptuj; - 63 kg: 1. mesto Denis Jug, Maj{perk, +71 kg: 1. mesto Tomaž Štegar, Ptuj
Mladinke: - 50 kg: 1. mesto Desa Repic, Ptuj; - 55 kg: 1. mesto Sonja Vuletic, Ormož, 2. mesto Sara Smolar, Maj{perk.
Člani: - 63 kg: 1. mesto Sandi Kolednik, Ptuj, - 84 kg: 3. mesto Du{an Serec, Ormož, - 89 kg: 2. mesto Matej Šibila, Ptuj
Članice: - 50 kg: 1. mesto Sabina Kolednik, Ptuj; - 55 kg: 2. mesto Mateja Gabrovec, Ptuj, + 70 kg: 1. mesto Nadja Šibila, Ptuj
Franc Blodnjak
DP v kajaku in kanuju na mirnih vodah
Ptujčani dobri organizatorji
Na ptujskem jezeru je bilo dvodnevno državno prvenstvo za kajak in kanu na mirnih vodah.
Nastopilo je 98 tekmovalcev od tega 8 Ptujcanov iz petih klubov. Tekmovalo se je na 1000 m progi, kjer so imeli tekmovalci prvi dan idealne pogoje, drugi dan pa jim je nagajal veter, ki je zvalovil po-vr{ino jezera. Ob otvoritvi je nas-topajoce pozdravil župan mestne obcine Ptuj Štefan Čelan, medalje pa je po koncanem tekmovanju podeljeval direktor kajaka{ke reprezentance g. Jelenc. Najvec naslovov državnih prvakov so osvojili tekmovalci iz kluba Žusterna.
Rezultati: K-1 200 m: clani Andrej Židar{ic - ŠOŠ, clanice Špela Ponomarenko - ŽUS; 500 m: kadeti Matej Blaževic - ANK, kadetinje Kim Trobec - ŽUS, ml. mladinci Jure Urbanc - ŽUS, ml. mladinke Tea Kralj - ŽUS, mladinci Marko Bandel - ŽUS, mladinke Ester Urdih - ŽUS, clani
Kegljanje
2.	SKL VZHOD -ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA: Drava -Impol 0:8, Fužinar - Nafta 4:4, Miroteks 111. - Komcel 2:6, Radenska - Korotan 2:6.
DRAVA - IMPOL 0:8 (2569:2826)
DRAVA: Kozoderceva 401, Kru-{iceva 431, Bombekova 415, Plajn{kova 440, Fridlova 457, Krambergerjeva 425 podrtih kegljev.
1MPOL: Adamiceva 447, Veb-rova 491, Pecovnikova 495, Kun-ciceva 484, Korenova 470, Lamprehtova 475.
3.	SKL VZHOD -MOŠKI
REZULTAT1 3. KROGA: Drava -Fužinar 5:3, Petrol - 1mpol 5:3,
Jaka Jazbec - S1M, clanice Špela Ponomarenko - ŽUS; 1000 m: kadetinje Kim Trobec ŽUS, kadeti Matej Blaževic ANK, ml. mladinke Tea Kralj ŽUS, ml. Mladinci Jure Urbanc ŽUS, mladinci Marko Bandel ŽUS, mladinke Ester Udrih ŽUS, clani Dejan Marjano-vic ANK, clanice Antonia Panda ŽUS.
K-2 500 m: kadeti Blaževic -Furlan ANK, ml. mladinci Urban
-	Urdih ŽUS, mladinci Bandel -Urban ŽUS, mladinke Kralj - 1ve-tac ŽUS, clani Bandel - Urbanc ANK, clanice Panda - Ponomaren-ko ŽUS; 1000 m: kadeti Blaževic
-	Furlan ANK, ml. mladinci Ur-banc - Udrih ŽUS, mladinke Kralj
-	1vetac ŽUS, mladinci Bandel -Urbanc ŽUS, članice Panda - Po-nomarenko ŽUS, clani Bandel -Urbanc ANK.
Agroru{e - Žalec Roga{ka 5:3, Lokomotiva - Marles hi{e 3:5, Fala -Piramida 3:5
1.PETROL
2.	PIRAMIDA
3.	FUŽINAR
4.	AGRORUŠE
5.	DRAVA
6.	FALA
3 3 0	0	6
3 3 0	0	6
3 2 0	1	4
3 2 0	1	4
3 2 0	1	4
3 10	2	2
7.	@ALEC ROGA[KA 3 10 2 2
8.	MARLES HI[E 3 10 2 2
9.	LOKOMOTIVA 3 0 0 3 0
10.	IMPOL	3 0 0 3 0 DRAVA - FUŽINAR 5:3 (3024:
2958)
DRAVA: Arnu{ 519, Ivancic 492, Podgor{ek 524, Dremelj 501, Kir-bi{ 510, Ču{ 261, Čeh 217 podrtih kegljev
PETROL - IMPOL 5:3 (3042: 3039)
1MPOL: M. Dobnikar 500, S. Kuncic 526, S. Dobnikar 495, Jan-žic 532, 1. Kuncic 230, Novak 258, Pecovnik 498 podrtih kegljev.
Danilo Klajn{ek
Foto: BD Ranca
Start v disciplini kajak dvosed za ženske
C-1 200 m Matej Akrepovic -ŽUS, 500 m Matej Akrapovic -ŽUS, 1000 m Aljo{a Kavcic - ŽUS.
Socasno je bilo tudi tekmovanje za Pokal Slovenije, kjer je pri deckih zmagal Matija Babic ŽUS, pri mlaj{ih deklicah Sara Vižintin ADR; K-1 200 m: Aleks Batalevic ANK, deklice Anja Osterman ADR.
Ptujski tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: v K-11 1000 m Koro{ec - [trukel 11. mesto, 111. mesto Hrenko - Vr{i~ na 1000 m, Katja Koro{ec na 500 in 1000 m, Ale{ Vr{i~ na 1000; na 1V. mesto pa so se uvrstili Koro{ec - Koro-{ec 1000 m , v K-1 D. Koro{ec.
anc
AL d.0.0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS 6ASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -At, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidriievo
Sportno plezanje
Od 19. do 21. septembra je v Bolgariji v kraju Veliko Tarnovo potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v {portnem plezanju. S slovensko reprezentanco se je na tekmovanje podala tudi ptujska plezalka Mina Markovic, trenutno vodilna kadetinja v Sloveniji.
Prvenstva se je udeležilo okoli 170 plezalk in 180 plezalcev iz 34 držav. Tekmovali so v {estih kategorijah. Na žalost se Mina Mar-kovic drugi dan ni uspela uvrstiti med 8 finalistov. V kategoriji teža-
vnostno plezanje se je tako uvrstila na 13. mesto. Sama pravi, da je z rezultatom vseeno zadovoljna.
Pomladi je Mina zmagala na državnem tekmovanju v Slovenj Gradcu v balvanskem plezanju (Mini Markovic je ta kategorija naj-ljub{a) med kadetinjami in clanica-mi. Na tekmi za evropski mladinski pokal v {portnem plezanju 13. in 14. septembra v {vicarskem Bernu je dosegla 7. mesto v kategoriji ka-detinj med 20 tekmovalkami.
mf
MEŠALNICA ZA KRMILA
ME 345, BORI.............349.699.-
TRAKTORSKI MLIN
MKS-1200, BORI...........135.999.-
TRAKTORSKI PLUG
IMT 2/10", VISOKI..........147.999.-
CISTERNA
2200 L, CREINA...........695.999.-
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA
ORION 40 RCL, SIP.........699.999.-
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA
TG36, BORI...............929.999.-
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7 tel: 02/749 18 00
umi
AEROBIKE
Zacetki aerobike segajo v 80. leta, ko je bila nedvomno najbolj uspe{na med vsemi »inovatorji« Jane Fond, svetovno znana filmska igralka, saj je znala prepricati stotisoce žensk in tudi mo{kih, kako potrebna in koristna je telesna vadba za na{e pocutje in zdravje. V izredno kratkem casu je aerobika z zacetnimi pojavnimi oblikami preplavila ves svet in danes s {tevilnimi zvrstmi in programi presega vse okvire pricako-vanj. Tako množicnost je vsekakor pripisati znacilnosti pogojev za vadbo aerobike:
-	aerobika je primerna za veci-no ljudi, saj se prilagaja razlicnim starostnim stopnjam, treniranos-ti posameznikov, njihovim potrebam, željam in interesom,
-	ne zahteva posebne in drage opreme,
-	ni vezana na posebna okolja,
-	ni odvisna od partnerja ali clanov skupine,
-	vadba lahko poteka ob vsakem dnevnem in tudi tedenskem casu.
Aerobika je skupinska vadba z usklajenim gibanjem ob spremljavi glasbe, ki s povecanim izgorevanjem zahteva povecano porabo kisika v telesu, s cimer povzro-cimo ucinkovite spremembe v dihalih, obtocilih in mi{icnih celicah. Osnovna sestavina aerobike so elementi naravnega gibanja, kot sta hoja in tek ter njune kombinacije, ki se pogosto oblikujejo v vrsto plesnih korakov, nadalje razlicne gimnasticne vaje raztezanja, vaje za moc, vaje za ravnotežje, ki se izvajajo stoje pa tudi leže, sede, klece, cepe in so ponavadi povezane med seboj v koordinacijsko celoto.
ZAKAJ AEROBIKA?
Mnogokrat se vpra{amo: "Se gibljem dovolj?" ali "Naredim dovolj za svoje zdravje, telo in dobro pocutje?", in ponavadi temu ne odgovorimo pritrdilno, saj nas vsakdanje življenje vse preveckrat potegne v svoj tok delovnih obveznosti, katerih znacilnost je poleg psihicnih obremenitev tudi dolgotrajna sedeca, stojeca ali druga prisiljena drža telesa, kar pa se kmalu odraža v posledicah, kot so utrujenost, slabo telesno po-cutje, nezadovoljstvo, stres in bolezen.
Naredimo torej nekaj lepega za sebe in se pridružimo k ucinko-viti skupinski vadbi ob glasbeni spremljavi ter s tem preusmerimo na{ vsakdanji tok v zdrav nacin življenja, saj nam vadba aerobike prina{a:
-	povećanje gibcnosti, moci in vzdržljivosti,
-	krepitev najvecjih mi{icnih skupin telesa,
-	utrjevanje sklepnih vezi,
-	izbolj{anje kondicije srca in pljuc,
-	zmanj{anje kolicine ma{cob-nega tkiva
-	in pozitivno vpliva na psihic-no pocutje in razpoloženje ter s tem povecuje na{e zadovoljstvo in dviga samozavest.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 20. uri od ponedeljka do četrtka, v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika. net
Foto: FS
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 11. člena Pravnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št. 57/03) objavljam
RAZPIS
o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo v letu 2003
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa so nepovratna sredstva za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo za leto 2003, v višini 3,750.000,00 SIT za te namene:
1.	Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih 1,000.000,00 SIT
2.	Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas 2.500.000,00 SIT
3.	Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah 250.000,00 SIT II. UPRAVIČENCI:
Upravičenci do sredstev so:
-	vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja:
Majhno podjetje:
-	ima manj kot 50 zaposlenih in
-	ima letni promet, ki je manj{i od 7 mio EUR ali bilan~no vsoto, ki je manj{a od 5 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje. Srednje veliko podjetje:
-	ima manj kot 250 zaposlenih in
-	ima letni promet, ki je manj{i od 40 mio EUR ali bilan~no vsoto, ki je manj-{a od 27 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje.
Neodvisno podjetje je gospodarska družba v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastni{kimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manj{imi od 25%. Meja se lahko prekora~i, ~e je podjetje v lasti delni{kih družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastni{ke politike
Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nana{ajo na gospodarske družbe oz. podjetja smiselno upo{tevajo, razen ~e je zanj dolo~ena druga~-na ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na ob-mo~ju ob~ine Kidri~evo,
Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega ~lena in imajo sedež dejavnosti izven obmo~ja ob~ine Kidri~evo ter imajo poslovno enoto na obmo~ju ob~ine Kidri~evo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz obmo~ja ob~ine Kidri~evo (stalno prebivali{~e), in sicer za nedolo~en ~as,
Interesna združenja, ki so povezana s podjetni{tvom (obrtna zbornica, gospodarska zbornica, dru{tva, {ole-podjetni{ki krožki, ipd.).
Sredstva se lahko dodelijo upravi~encem le za ukrepe, ki se izvajajo na ob-mo~ju ob~ine Kidri~evo. Do finan~nih intervencij niso upravi~ene gospodarske družbe v težavah.
Upravi~enci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da podajo izjavo o kunulaciji pomo~i, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virom oziroma koliko sredstev so iz teh virov za dolo~-en namen že prejeli.
III. UKREPI:
1.	Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih:
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	podjetniki in njihovi zaposleni v malih podjetjih oz. pri samostojnih podjetnikih, s sedežem dejavnosti na obmo~ju ob~ine Kidri~evo.
-	za zaposlene v poslovnih enotah, ki delujejo na obmo~ju ob~ine Kidri~-evo, sedež dejavnosti (mala podjetja oz. samostojni podjetniki) pa imajo izven tega obmo~ja,
-	dodatna izobraževanja so lahko: seminarji, posveti, te~aji, demonstracijske predstavitve, dolo~eni preizkusi znanja (po sekcijah), potrdila oz. dovoljenja za pridobitev posebnih dovoljenj in odlo~b (na podlagi izvedenega izobraževanja).
Vloge se oddajajo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo zahtevano dokumentacijo (ra~un, potrdilo o pla~anem ra~unu, potrdilo o opravljenem izobraževanju oz. vabilo in program izobraževanja, v kolikor za izvedeno izobraževanje ne izdajajo potrdil). Upravi~enec lahko prijavi ve~je {tevilo izobraževanj na leto. Vi{ina sofinanciranja:
-	do 50 % upravi~enih stro{kov splo{nih izobraževanj ,
-	do 25 % upravi~enih stro{kov posebnih izobraževanj . Upravi~eni stro{ki:
-	za podjetnike in njihove zaposlene: storitev izobraževanja poobla{~ene institucije (izlo~eni potni stro{ki, preno~i{~e) ter stro{ki izobraževanja (predavanje - kotizacija, ipd.).
Splo{na izobraževanja:
-	te~aji ra~unalni{tva,
-	te~aji tujih jezikov. Posebna izobraževanja so:
-	seminarji, posveti in druga izobraževanja o zakonodaji (razlaga zakonov, strokovne delavnice, ipd.),
-	specialisti~na izobraževanja in izpiti pri inženirski zbornici (orodjarska, gradbeni{ka, ipd.)
-	specialisti~na izobraževanja in izpiti (za borzne posrednike, cenilce ne-premi~nin, ra~unovodje, managerje, poslovodje, ipd.)
-	te~aji uporabe nove tehnologije, orodij, strojev, ipd. .
2.	Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	originalno potrdilo zavoda za zaposlovanje, da je bila oseba brezposelna (navedeno tudi obdobje statusa brezposelnosti),
-	kopijo M-1 obrazca ZZZS, iz katere je razvidna prijava za nedolo~en ~as,
-	v primeru samozaposlitve mora oseba priložiti potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov oz. vpis v sodni register, ~e je oseba zaposlena v gospodarski družbi.
Vi{ina sofinanciranja:
-	subvencija zna{a najve~ 70.000,00 SIT za vsako novo zaposleno osebo.
2.1.	Zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas:
-	oseba mora biti registrirana na zavodu za zaposlovanje na Ptuju najmanj 3 mesece pred to zaposlitvijo,
-	oseba mora biti zaposlena v podjetju oz. pri samostojnemu podjetniku, ki je prejelo subvencijo, najmanj 2 leti po prejetju subvencije,
-	subvencija zna{a najve~ 70.000,00 SIT na novo zaposleno osebo.
2.2.	Samozaposlitev osebe
-	oseba lahko zaprosi za subvencijo {ele 3 mesece po registraciji svoje dejavnosti (vpis v register podjetnikov ali v sodni register gospodarskih družb),
-	oseba mora biti registrirana najmanj 2 leti,
-	subvencija zna{a najve~ 70.000,00 SIT na osebo. 3. Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	malo podjetje ali samostojni podjetnik se je vklju~il-o v sejemsko prireditev ali razstavo v Sloveniji ali tujini. Sofinancira se le prva udeležba na do-lo~enem sejmu ali razstavi.
Prosilec odda vlogo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priložit-vijo ustrezne dokumentacije (ra~uni in dokazila o pla~anih ra~unih). Vi{ina sofinanciranja:
-	do 50 % upravi~enih stro{kov Upravi~eni stro{ki:
-	najetje sejemskega ali razstavnega prostora (najem prostora, priklju~kov, vitrin, obvezni vpis v katalog).
IV.	ROK ZA ODDAJO VLOG IN OBRAVNAVA VLOG:
-	Rok za oddajo vlog je najpozneje do 20. 11. 2003. Vloge se oddajo na obrazcih, katere prosilci dobijo na Ob~ini Kidri~evo.
-	Prosilci lahko oddajo vloge osebno na Ob~inski upravi Ob~ine Kidri~evo, ali jih po{ljejo priporo~eno po po{ti na naslov: »Ob~ina Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidri~evo, s pripisom »razpis-gospodarstvo, ne odpiraj««.
-	Odbor za gospodarstvo bo pravo~asno oddane vloge obravnaval v roku 5. dni od roka poteka razpisa. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, katerega potrdi župan Ob~ine Kidri~evo.
V.	NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV:
Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za gospodarstvo ob~ine Kidri~evo ali od njega poobla{~ena druga institucija ter ~lani ob~inske uprave ob~ine Kidri~evo, ki so pristojni za prora~un in finance, ki enkrat letno poro~ajo ob~inskemu svetu.
Upravi~enec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obra~unavajo od dneva pla~ila upra-vi~encem do dneva vra~ila sredstev.
Upravi~enec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresni~ne podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za teko~e leto z obveznim vra~ilom že prejetih interventnih sredstev za teko~e leto.
Pogoji, ki niso navedeni v razpisu se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospe{evanje razvoja podjetni{tva in obrti v Ob~ini Kidri~evo ter o podeljevanju nagrad za inovacije.
Zvonimir Holc Župan Občine Kidričevo
OBČINA KIDRIČEVO
Ob~ina Kidri~evo na podlagi 15. ~lena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospe{evanje razvoja podjetni{tva in obrti v Ob~ini Kidri~-evo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, {t, 57/03 in 16. ~lena Pravilnika o finan~nih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Ob~ini Kidri~evo (Uradni list RS, {t. 79/03) razpisujeta
JAVNI NATEČAJ
za dodeljevanje kreditov za potrebe investicij na področju kmetijstva in gospodarstva v Občini Kidričevo za leto 2003
1. Namen, višina razpisanih sredstev, obrestna mera in rok odplačila:
A.	KMETIJSTVO:
Krediti se dodeljujejo za investicije v kmetijstvo v vi{ini 24.000.000,00 SIT, za teko~e leto. Sredstva bodo dodeljena kot krediti pri Novi kreditni banki Maribor, d.d., Poslovna enota Ptuj, z rokom odpla~ila do 5 let, po obrestni meri T+0,0 %. Krediti se dodeljujejo:
1.	Nakup, graditev ali adaptacijo prostorov za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti;
2.	Pridobitev in posodobitev turisti~nih kapacitet na kmetijah;
3.	Nakup strojne opreme za primarno kmetijsko dejavnost;
4.	Nakup opreme za izvajanje turisti~ne dejavnosti na kmetijah;
5.	Pospe{evanje ostalih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
6.	Obnova fasad objektov kmetijskega gospodarstva;
7.	Obnova kritine objektov kmetijskega gospodarstva.
B.	GOSPODARSTVO:
Krediti se dodeljujejo za investicije v gospodarstvo v vi{ini 56.000.000,00 SIT, za teko~e leto. Sredstva bodo dodeljena kot krediti pri Novi kreditni banki Maribor, d.d., Poslovna enota Ptuj, z rokom odpla~ila do 5 let, po obrestni meri T+0,0 %. Krediti se dodeljujejo za:
-	kreditiranje investicij v stalna sredstva, potrebna za ustanovitev novega ali raz{iritev obstoje~ega obrata,
-	spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoje~em obratu (s pomo~jo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije),
-	investicije v osnovna sredstva kot nakup podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi druga~e prenehalo delovati.
2. Upravičenci:
A.	KMETIJSTVO:
Fizi~ne osebe-državljani Republike Slovenije s stalnim prebivali{~em na obmo~ju Ob~ine Kidri~evo, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na ob-mo~ju ob~ine Kidri~evo in imajo v lasti ali najemu najmanj 1 ha kmetijskih obdelovalnih povr{in ter imajo KMG-MID.
Sredstva se lahko dodelijo upravi~encem le za ukrepe, ki se izvajajo na ob-mo~ju ob~ine Kidri~evo.
B.	GOSPODARSTVO:
-	vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja:
Majhno podjetje:
-	ima manj kot 50 zaposlenih,
-	ima letni promet, ki je manj{i od 7 mio EUR ali bilan~no vsoto, ki je manj-{a od 5 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje. Srednje veliko podjetje:
-	ima manj kot 250 zaposlenih
-	ima letni promet, ki je manj{i od 40 mio EUR ali bilan~no vsoto, ki je manj{a od 27 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje.
-	Neodvisno podjetje je gospodarska družba v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastni{kimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manj{imi od 25%. Meja se lahko prekora~i, ~e je podjetje v lasti delni{kih družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastni{ke politike
-	Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nana{ajo na gospodarske družbe oz. podjetja smiselno upo{tevajo, razen ~e je zanj dolo~ena druga~na ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na obmo~ju ob~ine Kidri~evo,
-	Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega ~lena in imajo sedež dejavnosti izven obmo~ja ob~ine Kidri~evo ter imajo poslovno enoto na obmo~ju ob~ine Kidri~evo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz obmo~ja ob~ine Kidri~evo (stalno prebivali{~e), in sicer za nedolo~en ~as.
Sredstva se lahko dodelijo upravi~encem le za ukrepe, ki se izvajajo na ob-mo~ju ob~ine Kidri~evo.
-	Sedež prosilca in lokacija objekta morata biti na obmo~ju Ob~ine Kidri~-evo.
3. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov:
Vi{ina posojila ne sme biti vi{ja od 50 % predra~unske vrednosti investicije in je odvisna od vi{ine razpoložljivega kreditnega potenciala.
A.	KMETIJSTVO:
K vlogi je potrebno priložiti:
a)	investicijski program po metodologiji banke,
b)	za projekte oziroma investicije do 10,0 mio SIT zadostuje;
-	investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, verificiran s strani Kmetijsko svetovalne službe Ptuj in oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva,
c)	mnenje pristojnega obmo~nega kmetijskega svetovalca, ki mora vklju~-evati podatke o investitorju in investiciji ter pri~akovanih rezultatih programa,
d)	lokacijo naložbe,
e)	ustrezno gradbeno dovoljenje,
f)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
g)	potrdilo o pla~anih obveznostih državi,
h)	zemlji{ko knjižni izpisek oziroma posestni list,
i)	predlog zavarovanja posojila.
j) prosilec mora podati izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega prora~una ali mednarodnih virov, oziroma, koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil.
B.	GOSPODARSTVO:
K vlogi je potrebno priložiti:
a)	investicijski program po metodologiji banke,
b)	Za projekte oz. investicije do vrednosti do 10,0 mio SIT zadostuje po-
slovni na~rt, ki vsebuje:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	predra~unsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana,
-	vire financiranja in finan~ni u~inek naložbe,
c)	Prosilec mora priložiti izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega prora~una ali mednarodnih virov oziroma, koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil,
d)	dokazila glede na namen posojila pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, ~e je prosilec lastnik, zemlji{ko knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, ~e je prosilec najemnik soglasje lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacijo na ime lastnika oziroma upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vra~anja posojila. Za nakup osnovnih sredstev pa ra~un, predra~un ali pogodbo,
e)	potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oziroma potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem registrskem sodi{~u vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register
f)	potrdilo o pla~anih obveznostih državi
g)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika dav~na napoved za leto 2002 in podatke o poslovanju v letu 2003, za gospodarske družbe pa zaklju~ni ra~un za leto 2002 (bilanca stanja, bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju za leto 2003.
h)	predlog zavarovanja posojila.
4. Rok za oddajo vlog in vloga:
a)	Rok za vložitev pro{enj z vso navedeno dokumentacijo v dveh izvodih je 30 dni od dneva razpisa.
b)	Obravnavanje vlog bo najkasneje v roku 10 dni od poteka roka razpisa. Prosilci bodo obve{~eni o odobrenih kreditih v roku 5 dni po sprejemu sklepa.
c)	Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Ob~ina Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidri~evo, za Kmetijstvo z oznako »ne odpiraj - krediti kmetijstvo« in za Gospodarstvo z oznako »ne odpiraj- kredit gospodarstvo«
~) Nepopolne in nepravo~asno vloge bodo zavržene s sklepom.
d)	Vsi ostali pogoji, ki niso navedeni v razpisu se izvajajo v skladu z pravilniki:
A Kmetijstvo: Pravilnik o finan~nih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Ob~ini Kidri~evo (Uradni list RS, {t.
79/03)
B Gospodarstvo: Pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in po-spe{evanje razvoja podjetni{tva in obrti v Ob~ini Kidri~evo ter o podeljevanju nagrad za inovacije.
Vse dodatne informacije, dobite na Ob~ini Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo (za kmetijstvo pri gospe Mojci Me{ko tel. 799 06 11) (za gospodarstvo pri gospe Zdenki Frank ter. 799 06 13) ali na Novi kreditni banki Maribor, Poslovna enota Ptuj pri gospe Karmen Vidovi~ tel. 787 05 10. Datum, 29. 9. 2003
Mihael Žitnik
Predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo
Zoran Žunko Predsednik Odbora za gospodarstvo
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V
J
H
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
nar in gostilna
AMADEUS
Prešernom ul. 30, 2250 Ptuj, tel: 02 771 70 51
11 10 Družabni večer z živo glasbo LHJJt^oI EVEGREENOVob 20.00 uri.
m
PREDMET: OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
Bofrost je mednarodno, proizvodno in distribucijsko podjetje, l(i se ukvarja z dostavo zmrznjenih dobrot na Vaš dom. Zaradi širitve svoje dejavnosti iščemo nove sodeiavce za področje i\1aribora z okoiico, ter vabimo k sodeiovanju vse, ki so pripravijeni sprejeti izziv in se preizkusiti v tovrstni dejavnosti.
VOZNIK DOSTAVL JALEC
Pogo/i:
-	najmanj IV. stopnje izobrazbe, zaželjena gostinska ali trgovska smer
-	državljanstvo R Slovenije
-	dobre komunikacijske sposobnosti
-	tekoče izražanje v slovenskem jeziku
-	vozniški izpit B kategorije
-	odslužen vojaški rok
-	starost okrog 30 let
Nudimo:
-	stimulativno plačo in nagrajevanje po rezultatih dela
-	redno zaposlitev
-	delo v stabilnem in urejenem delovnem okolju
Za dodatne Informacije oziroma za prilavo na razgovor pokličite na telefon 02 / 333 85 65 r petek 3.10 in ponedeljek 6.10. od 9-15 ure!
Kandidati naj pisne ponudbe z življenjepisom in referencami pošljejo v 8 dni po objavi na naslov:
BOFROST* ADRIA d.o.o. Jadranska c. 27, 2000 MARIBOR.
RADIOPTUJ
(Mrtc^
32k7^Tune In!
íPo±[uíajts na± na msdmxszjul wwiv.radío-ptuj.sí
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
Malf oglasi
^ 02/749-34-10
parkirišča in
^^^nilk |V ® Umbuškac.2,Umbuš(kompleksMaries) ^ďCIIN X tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
((C
• 080 Ï19D
Meljskac:.3,Maribor
Najmanjše obresti v mestu za
60T0VINSKAP0S0JILA:
Garancija: plača, pokojnina, kartice
SS3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTALd.o.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n "
mfůňswm
01	Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom	1
02	BRODNIKI - PoStar	2
03	Ans. ROŽiVIARIN - Z zbrano družbo	3
04	Ans. SIMONA GAJŠKA - Tok, tok, tok	4
05	Ans. JURIJ - Kadar bomb mama postal	S
06	7 Raj - TťavnlM belih narcis	E
07	Ans. ZVONČKI - Šola za življenje	7
08	Ans. BRATOV SLATINEK - Danes tu, jutri tam 8
09	TERCET DOIVIIIVIA S PRIJATELJI - Domlma	S
10	Ans. GOTER - Ker se vedno nam mudi	11
11	GORSKI CVET - Domovina pod alpami	1
12	Ans. ZUPAN - Naj urca kar tiktaka	1 :
13	Ans. Tulipan-M'rjana	i: Zmagovalec meseca SEPTEIVIBRA - PRIlVIORSKJ FANTJE - Jg bil šum Še eno možnost v OKTOBRU: Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom Glasovanfe s sporočili SMS: 041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTKIH 7 od 22.00 do 24.00 Ori^kme SMS glasbene želje: 041/818-668
1	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & BluS
2	CLAUDIA - Veselica
3	PLIlVIA - Če bošnekoC ml dala vse
4	ANDREJA - Če se kdaj razideva
5	POlUlLAD - Zapleii z nami
6	ANITA KRAU - Na zdravje tvoje
7	IVIATEJA JAN - TI bošmoj Zmagovalec meseca SEPTEIVIBRA: YO-ZO - Policaj Še eno možnost v OKTOBRU majo: D' KWASCHEN RETASHY - Metl ft E
Poslcočnih 13
Veličastnih 7

i/caM na naslon
rc đ.o.o..p.p. 318. 22SO Ptuj
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
\mm\m\i
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaCa, kartice...
Mensa íI.o.o., Cankaijm 21, Maribor
Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 2. oktober
9.30 gledališče Ptuj, Krokodil Poro, za šole in izven, gostuje Lutkovno gledališče Maribor.
11.00 gledališče Ptuj, Krokodil Poro, za šole in izven, gostuje Lutkovno gledališče Maribor.
17.00 pravljična soba mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, Pravljica z jogo, kjer bosta za prijetno pravljično gibalno urico poskrbeli inštruktorica joge in defektologinja Sonja Trplan ter knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič. Vabijo otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, zaželena so lahna športna oblačila in copatki.
19.00 v Miheličevi galeriji na Ptuju, predstavitev knjige z naslovom Zanesljivost in vzdrževanje sistemov, avtorja dr. Adolfa Žižka.
19.00 SNG MB, Čarobna piščal, Velika dvorana, za abonma Opera in Balet 1. 2 in izven.
19.30 Stolna cerkev v Mariboru, koncert Juvavum Brass, za abonente Komornega ciklusa in izven.
-	V CID-u na Ptuju, je še ta teden na ogled razstava fotografij
članov Foto kluba dijaške sekcije KPS.
Sobota, 4. oktober
9.00
10.00
10.00
11.30
19.00
20.00 21.00
tradicionalni družinski pohod izpred gostišča Leska, organizira Planinsko društvo Haloze.
v CID-u na Ptuju, ustvarjalna delavnica »Slikanje na svilo«, kotizacija 500,00 SIT, izdelke odnesete s seboj.
gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, abonma Lutka in izven.
gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, abonma Račka in izven.
SNG MB, Čarobna piščal, Velika dvorana, za bonma Opera sobota 1, 2 in izven.
SNG MB, Štefka, Milan, Mali oder, za izven. v kletnih prostorih ormoškega gradu, jesenski del prvenstva, ki ga organizira Kulturno Alternativni Klub unterhund.
Nedelja, 5. oktober
10.00 - 13.00 v Juršincih, 11. prireditev Zahvala jeseni.
15.00 - 18.00 na ptujskem gradu, 9. jesenski živ žav »Turki so v deželi že!«. Otroci imajo prost vstop, pa tudi vsi odrasli, ki pridejo v turških oblačilih. V primeru dežja prireditev odpade.
16.00 romarska cerkev Sv. Marije Tolažnice v Čermožišah pri Žeta-lah, koncert ob 4. občinskem prazniku, nastopili bodo: Mateja Bajt - kljukasta flavta, Milko Bizjak - špinet, orgle, pred začetkom koncerta bo znamenite Janečkove orgle predstavila dr. Darja Koter.
Ponedeljek, 6. oktober
9.30 gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven. 11.00 gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven. 20.00 SNG MB, Štefka, Milan, Mali oder, za izven.
Torek, 7. oktober
19.00 SNG MB, Čarobna piščal, Velika dvorana, za abonma Opera
dijaški in izven. 20.00 SNG MB, Debeluhi v krilcih, Mali oder, za izven.
KINO
Ptuj
2., 3., 4. in 5. oktobra, 18.00 in 20.30, Pirati s Karibov : Preklestvo črnega bisera.
Maribor
PARTIZAN
2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. oktober, 16.30, 18.30 in 21.00, Vsemogočni bruce.
GLEDALIŠČE
2. oktober, 18.00 in 20.30, Družba pravih gospodov.
3., 4. in 5. oktober, 16.00, Knjiga o Džungli 2. 18.00 in 20.30, Družba pravih gospodov.
6., 7. in 8. oktober, 16.00, Medvedek PU in Pujskova velika pustolovščina. 18.00, Agent Cody Banks. 20.30, Družba pravih gospodov.
UDARNIK
2., 3., 4. in 5. oktober, 17.30 in 19.30, Plonkarji. 21.30, Raj.
6., 7. in 8. oktober, 17.30, Plonkarji. 19.30 in 22.00, Raj.
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Joilca Kra/ačlč, Tnibarjeva 9,2250 Ptuj
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja: Uspešna predstavitev Območne obrtne zbornice Ptuj na MOS v Celju, Nov operacijski mikroskop na očesnem oddelku ptujske bolnišnice, Ženske to zmoremo -Nacionalni projektni svet, Dan skupine Perutnine Ptuj, Predstavitev sekcije elektronikov na MOS 2003, Perutninino gostinstvo v samostojnem podjetju, Kovnica starih kovancev iz Rimskega obdobja, Mednarodna likovna kolonija - Rogoznica 2003, Izreden uspeh kolesarske ekipe elite Perutnine Ptuj, Državno prvenstvo v kajakih in kanujih, Večer ob zvokih harfe in orgel, Kako biti zdrav in zmagovati.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KOZLIČKA dva, stara dva meseca, prodamo. Tel. 719 86 29.
KUPIM SIMENTALCA, starega 10 dni. Tel. 758-60-91, popoldan.
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje in rjave nesnice v začetku nesnosti. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
PRODAM BREJO telico, 7 mesecev. Tel. 751-55-81.
PRODAM odojke težke 25 kg, bekone težke od 80 do 100 kg ter svinjo težko 200 kg. Elizabeta Ilesič, Hvaletinci 2, Vitomarci.
UGODNO prodamo grozdje kvin-ton in jurko iz brajd. Tel. 031 615-805.
PRODAM trobrazdni obračalni plug (2+3), žitno sejalnico Amazone, 2,5 m, in samonakladalko SIP Šempeter. Tel. 755-31-71.
PRODAM 14-colski enobrazdni plug. Ivan Majcen, Grajensčak 6, tel. 751-19-61._
KUPIM telico ali kravo, nebrejo. Tel. 041 941-878._
SEJALNICO, pšenično, znamke Olt, 14-redno in prašiče od 30 do 100 kg. Tel. 041 936 157._
Prodajo krompir za ozimnico (rdeči) ter drobnega za krmo. Informacije 041 591 110.
KORUZO, 3 ha, prodamo. Tel 00436763082435 in 031 256 65 41.
TELICO simentalko, brejo osem mesecev, od dobre mlekarice, prodamo. Tel. 746 07 31.
Prodamo 88 arov dobro ohranjenega listnatega gozda na ravnem v Janežovcih. Tel. 773 51 11._
Prodamo staro prešo na prešpen, 3 nakladalke sena in starinsko opremo iz stare hiše. Kličite po 20. uri. Tel. 041 488 594.
Prodamo telico, brejo osem mesecev. Tel. 769 37 91, 051 247 793.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
PRODAMO pujske in 37 trsov tra-nika v Dolanah. Tel. 740 83 57.
Prodamo sok neškropljenih domačih sort jabolk. Naročila na tel. 02 769 3911._
PUJSKE težke cca. 28 kg prodam. Tel. 764-78-81._
Prodamo sejalnico za žito 3 m Panonija in trosilec Vicol za prah. Tel. 041 678 603.
JABOLKA ZA OZIMNICO! Sorte janagold, zlati delišes, idared prodajamo: Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769-26-91._
KROMPIR, droben, za prašiče prodamo. Tel. 031 451 218._
PRODAM avtoprikolico, primerno za traktor, nosilnost do 1 t in 60 kom. betonskih stebrov za vinograd, vse po polovični ceni. Tel. 766-69-81.
STORITVE
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
PREVOZI PREMOOGA iz Velenja, samo še do 30. 10. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
JABOLKA ZA ozimnico prodam. Sorte: idared, jonagold in gloster. Cena 1000 sit za zaboj. Bežan, Mestni vrh 117 pri Grajeni.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
PRODAJA vrtnih kaminov in robnikov. Branko Lukman, s.p., Jurovci 5 a, GSM 041 802-994.
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.
SUPER PRILOŽNOST! Celutron 10-krat z masažo samo 17.000 SIT Beauty center AUER, Ul. 25. MAJA 3, Ptuj, tel. 776-21-61.
Vrata
ZA GARAŽE, DELAVNICE .
_ Z daljinskim upravljanjem
as GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532

RAČUNOVODSKE STORITVE za s.p. in d.o.o. Štefan Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirkulane, tel. 031 811-297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
/V
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju, velikosti 60,48 m2. GSM 040 341-669._
ODDAM v najem poslovni prostor, 42 m2 (trgovina ali pisarne), na Ormoški cesti 29 na Ptuju. Informacije na tel. 041 642-280.
Prodamo VIKENDE, KMETIJE, GRAD. PARCELE, STAN. HIŠE: Ob Studenčnici, Zg. Leskovec, Zagojiči, Sakušak; STANOVANJA: 3-sobno Raičeva, 3-sobno Slomškova, 2x 4-sobno Kidričevo, nova stanovanja in parkirni prostori Drava center, sprejemamo naročila za nova stanovanja in posl. prostore v Rabelčji vasi; GOSTINSKE LOKALE: stari del Ptuja, Mariborska c., Grajena, Orešje, Popovci; POSLOVN.-STAN. OBJEKTE: Aškerčeva, Hajdoše, Gubčeva, Placar. Vse inf. dobite v agenciji VIKEND, Biš 8/b, 02/748-1013; Ptuj-Trstenjakova 5, 02/748-1013, GSM: 041-955-402, fax: 02/748-1014.
BELA TEHNIKA
Generalno obnovljen pralni stroj, hladilnik, zamrzovalno skrinjo in omaro prodamo. Tel. 031 575 627.
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PER-NARČIČ, S.F!, Cankarjeva ul. 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6 in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana. Akcija do 10. 10. 2003 na samostojne in vgradne gospodinjske aparate. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4 12,00 SIT vezava -170,00 SIT). Obiščite nas!
DOM - STANOVANJE
V Krčevini pri Vurbergu oddam v najem dvosobno stanovanje. Tel. 051 307 613.
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeji, polnilci ... Storitve na domu. Jurič Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
VAS zanima dodaten zaslužek in ste pripravljeni opravljati atraktivno delo? Pokličite na GSM 041 971 -377, Adela Ferlež, s.p., Svetovanje,servis, Stoperce 10.
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
NEPREMIČNINE
PRODAM 10 AROV parcele s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem na Ptuju ob Dravi. Tel. 051 331-233.
V Halozah kupim manjši vikedn ali zemljo z možnostjo gradnje vikenda. Tel. 02 746-51-01._
Prodamo spalnico in otroško sobo. Cena po dogovoru. Tel. 041 946 405.
UGODNO parodam zemljišče ter gozd s pašnikom na Grajenščaku. Tel. 031 274-525.
f
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih zaščit in zaščite pred strelo.
DELO
REDNO ZAPOSLITEV dobi kuhar(-ica), z najmanj 5 let delovnih izkušenj, OD neto 130.000-150.000 SIT Gostilna Zelena dolina, Repišče 23/c, 2285 Zg. Leskovec. Tel.031 858-160 ali 070 505-437.
SPREJMEM dekle za strežbo,lahko študentko. Gostilna in trgovina "Amor", Slovenja vas 62 a, tel. 02 782-14-91._
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
DEMIT FASADE - delavce za izvajanje iščem. Soboslikarstvo Toplak, s.p., GSM 041 646-067.
MOTORNA VOZILA
Ford Eskort 1,8 D, letnik 91, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel. 041 845-346.
PRODAM JUGO Coral 55, letnik 90, neregistriran, v voznem stanju, cena 20.000 SIT Tel. 041 262-136.
OBVESTILO
Občinska uprava občine Hajdina obvešča občane, da bo od četrtka, 2. oktobra 2003, dalje v prostorih občine Hajdina v času uradnih ur (ponedeljek 8.-14., sreda 8.-12. ter 13.-16. in petek 8.-12. ure) na ogled prostorska dokumentacija avtoceste Hajdina-2 za odsek Prepolje — Draženci. Odprta bo tudi knjiga mnenj občanov. Javna razprava bo po terminskem planu v sredini leta 2004.
Občinska uprava
DRUŠTVO UPORABNIKOV KTV DORNAVA
Dornava 136, 2252 Dornava
Društvo uporabnikov KTV Dornava razpisuje, skladno s 55. členom Zakona o javnih naročilih (Ur. L. RS št. 24/97),
ZBIRANJE PONUDB
za vzdrževalca lokalnega kabelskega omrežja.
Interesenti lahko dvignejo razpisne pogoje za izdelavo ponudbe na sedežu Občine Dornava, Dornava 125, 2252 Dornava.
Ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprtih kuvertah na naslov:
Društvo uporabnikov KTV Dornava Dornava 136 2252 Dornava
(s pripisom prijava na razpis)
O izbiri vzdrževalca boste obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za oddajo ponudb.
Predsednik društva KTV Dornava Vlado Žgec
OBČINA VIDEM
VIDEM PRI PTUJU 54
Na podlagi 5. in 6. člena pravilnika o oddaji poslovnih prostorov, razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov
NATEČAJ
za oddajo poslovnih prostorov v najem
A.	Poslovni prostor v Vidmu - Poslovno stanovanjski objekt - Zdravstveni dom Videm pri Ptuju 51, v velikosti 93,40 m2.
B.	Poslovni prostor v Vidmu - Poslovno stanovanjski objekt, kletna etaža, v velikosti 34,70 m2, 34,20 m2, 15,60 m2, 28,40 m2 in 41,15 m2.
1.	DEJAVNOST
A - lekarniška dejavnost,
B - dejavnost zdravstva, alternativne medicine in drugih dejavnosti, ki prispevajo k varovanju zdravja občanov, C - ostale storitvene dejavnosti.
2.	Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas.
3.	Najemniki uredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti s soglasjem lastnika.
4.	Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetje) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetniki).
5.	Varščina v višini 100.000,00 sit se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki na natečaju ni uspel, vrne, udeležencu, s katerim se sklene najemna pogodba, pa upošteva kot plačilo najemnine.
6.	Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe.
PREDNOSTNA MERILA:
1.	ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
2.	opravljanje redne dejavnosti kot edino dejavnost,
3.	čas stalnega bivališča v občini Videm,
4.	čas dela v občini Videm,
5.	število zaposlenih z dnem, ko začne opravljati dejavnost.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov, ki bodo predložili dokazila o vplačani varščini na transakcijski račun Občine Videm št. 01335-0100017246.
Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni od poteka roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge v zaprti kuverti na naslov: OBČINA VIDEM, VIDEM PRI PTUJU 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM.
OBČINA VIDEM
poklicna oblačila, rokavice, obutev,,
Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas,
RAZPISUJE
javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
Nepremičnine — zemljišča vpisane pri vl. št. 160 k.o. Črmljenšak
(parcele: 393/3 travnik površine 2126 m2,
393/4 travnik povr{ine 2025 m2
393/5 gozd površine 3936 m2
395/2 travnik povr{ine 1020 m2
395/3 gozd povr{ine 9191 m2
398/3 travnik povr{ine 206 m2
400/1 njiva površine 2235 m2
400/2 sadovnjak površine 480 m2
401/1 sadovnjak površine 460 m2
401/2 travnik površine 263 m2
Izklicna cena za nepremi~nine zna{a 2.966.615,00 SIT
Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizi~ne osebe, ki morajo predložiti
izpisek iz sodnega registra oziroma fizi~ne osebe potrdilo o državljanstvu
RS.
Ponudniki morajo v ponudbi navesti obseg odkupa, ponujeno ceno in predložiti potrdilo o pla~ani varš~ini v višini 10% ponujene vrednosti na transakcijski ra~un ob~ine št. 01385-0100017997 s pripisom "varš~ina za nakup nepremi~nin"". Pla~ilo kupnine mora biti izvršeno v roku do 15 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe.
Vse stroške prodaje nepremi~nin in prenosa pravic na kupca, davke, takse, stroške prodaje, pla~a kupec.
Prispele ponudbe bo ocenila komisija. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Nepremi~nine so naprodaj po na~elu "videno-kupljeno". Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo. Najugodnejši ponudnik oziroma kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 14 dni od prejema obvestila o izbiri in vpla~ati kupnino v pogodbenem roku, sicer bo pogodba razveljavljena, varš~ina pa ne bo vrnjena.
Ponudniki, ki ne bodo izbrani, bodo dobili vrnjeno varš~ino brez obresti v roku 8 dni po izbiri ponudnika.
Komisija bo o izbiri ponudnika odlo~ila v roku 8 dni po preteku roka za zbiranje ponudb.
Opcijski rok za zbiranje ponudb je 30 dni od objave. Ponudbe morajo biti pisne in poslane na naslov: Ob~ina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, z oznako ""NE ODPIRAJ — razpis za prodajo nepremi~nin".
Vse informacije o nepremi~ninah in terminih ogleda lahko ponudniki dobijo na tel. 02 757 95 11.
Občina Trnovska vas
T-voj korak v življenje nase, prej kratek kakor dolg, zasidral v srce je nase spomin večni nate!
Ko življenje tone v noč, se žarek upanja si isče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
Dragemu prijatelju
Juretu
Danilo, Davorin in Leon
Je čas, ki da, in čas, ki vzame... Pravijo: je čas, ki celi rane... In spet je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjas se v spomine ...
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, sina, brata, svaka, zeta, strica in botra
Vlada Vršiča
IZ TRNOVSKE VASI 55 A
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter nam stali ob strani.
Zahvala g. župniku Jožetu Rainerju, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. županu Karlu Vurcerju in g. Zvonku Zorcu ter pogrebnemu pojetju Jančič iz Lenarta. Posebej hvala celotnemu kolektivu LENTHERM-INVEST, d.o.o., ter vodstvu in sodelavcem CAPRICE, d.o.o., iz Lenarta za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskrena hvala za vse sestri Ančki in njeni družini. Se enkrat iz srca hvala VSEM in vsakemu posebej za pomoč, tolažbo in besede sočutja.
Tvoji najdražji
Mali oglasi
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
BETONSKI ZIDAKI, širine 12, 20 in 25 v akcijski ponudbi OKTOBRA 2003. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30., 2319 Polj~ane, tel. 02 8025-303.
Prodamo 2500 kosov strešne opeke. Tel. 031 287 139.
AVTORADIO KENWOOD - z izme-njevalnikom za 10 CD-jev, brezhiben - kot nov zelo ugodno prodam. 041 667 325._
KUPIJO STARE PEZ figurice, pla~-ilo od 200 do 10.000 sit za kos. Informacije na telefon: 041 / 429 -376.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
4. 10. 2003 Llljana Kekec, dr. stom.
ZA Na tratah
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.

Nudimo vam od 15% do 20% gotovinski popust na ameriška kolesa 2003, kolesa Rog 2003 pa po posezonskih cenah. Na voljo že konfekcija koles SCHWINN 2004, jesensko zimska oblacila in pestra izbira kvalitetnih fitness naprav! Kolesarski center Bike ek, Jadranska ulica 20 telefon: 771 24 41 ali 040 226 522.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejsa od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Leopolda Bezjaka
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 87
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma iz Korene in Ptuja za opravljen cerkveni obred in sveto ma{o, predstavniku primestne četrti Grajena g. Paternostu in predsedniku PGD Grajena g. Mesarcu za poslovilne besede, gospe Veri za opravljeno molitev, pogrebnemu podjetju Maher, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Ti{ino.
Zahvaljujemo se bolni{ničnemu osebju v Ljubljani, Mariboru in Ptuju, {e posebej pa sestri Zdenki in dr. Ša{kovi za pomoč pri premagovanju bolezni.
Iskrena hvala vsem gasilcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in pevskemu zboru Grajena za odpete pesmi na predvečer slovesa.
Vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani ter nam na kakr{enkoli način pomagali, {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milka, sin Marjan s Tatjano, sin Vlado z Lidijo
ter vnuki Rok, Sa{o in Teja
V	nasa srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spis, z nami kakor prej živis.
V	SPOMIN
2. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustil na{ dragi mož in oče
Jožef Vaupotič
IZ TRŽCA 51
Zahvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite z lepo mislijo, mu poklonite cvetje ali prižgete sveče.
Njegovi najdražji
Že leto dni nas dom je prazen, ko nehote smo sli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi. Je res, da tebe,
dragi mož, oče, dedek in tast, več med nami ni?
V SPOMIN Oton Unuk
UL. 1. MAJA 5, PTUJ
Ostala je bolečina in tiha žalost večnega spomina. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate svečke in darujete cvetje.
Žalujoči: tvoji najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpis, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedka
Silva Zupaniča
IZ PERGERJEVE 1, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, njegovim sodelavcem, kolektivu Perutnine Ptuj, d.d., PC vzdrževanje, kolektivu Terme Ptuj, Pinus Rače in NK Skorba.
Hvala Dornavskemu oktetu in pihalnemu orkestru iz Podleh-nika. Iskrena hvala za darovano cvetje, vence, sveče in svete ma{e ter ustno in pisno izražena sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikom za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Tatjana, sin Sebastjan z družino
in hčerka Karmen
Kako je prazen dom,
dvorišče nase,
oko zaman te isče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
SPOMIN
V nedeljo, 5. oktobra, mineva 10 let, odkar te ni več med nami, draga žena, mama in babica
Apolonija Koren
IZ ZASADOV 13
Vsem, ki obi{čete njen grob in prižgete svečko, hvala.
Žalujoči: mož Franc, hčerki Marica in Jožica z družino
Kidričevo • Zupan sprejel zlate maturante
Občina ceni znanje
župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je v ponedeljek, 29. septembra, povabil na sprejem zlate maturante z obmo~ja ob~ine Kidri~evo.
Črna
Zlati maturanti na sprejemu; sedijo Mojca Pisek, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabiočnik in Mateja Tekalec; stojijo pa Uros Trstenjak, Matija Švagan, župan Zvonimir Hloc in Ales Planinsek.
Med 170 zlatimi maturanti v Sloveniji se je z odličnim uspehom na maturi zapisalo tudi pet maturantov iz kidričevske občine: Mojca Pisek iz Lovrenca na Dravskem polju 74/a, Ales Planinsek iz Pleterij 34, Mateja Tekalec iz Pleterij 59, Matija [vagan iz Vegove 7 v Njivercah ter Uroš Trstenjak iz Ulice Borisa Kraigherja 18 v Kidričevem.
Ob čestitkah k doseženemu uspehu je župan Zvonimir
Holc poudaril, da občina ceni znanje, brez katerega ni uspešnega napredka. Potem ko jim je izročil še spominska darila, jim zaželel tudi čimbolj uspešen študij in obljubil svojo pomoč, če bo potrebno, pa se je skupaj z direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jablocnik z njimi zadržal v krajšem pogovoru. Tako smo izvedeli, da sta dva maturirala na klasični gimnaziji, trije pa na strokovnih
Zanimivosti iz narave
Jesenski podlesek (Colchicum sp.)
Letošnja ponudba okrasnih čebulnic je bogatejša za dva križanca jesenskega podleska. Če želite, da vam bosta krasila vrt ali zelenico, ju čim prej posadite.
Jesenskemu podlesku posebej ugaja zgodnje sajenje. Ker je to čebulnica, ima dovolj rezervne hrane za cvetenje, tudi če ni posajena. Vendar pa mora gomolj takoj po cvetenju obvezno v zemljo, kjer odžene korenine in se pripravi na odganjanje listov Rod Colchicum - podleski, zajema spomladi in jeseni cvetoče zelnate trajnice s podzemnimi čebulastimi gomolji. Njihova značilnost je ta, da večinoma razvijajo cvetove pred listi. So prezimno trdne rastline. Gomolj jesenske-
ga podleska je pokrit z rjavimi suhokožnatimi luskolisti. Cveti jeseni, iz enega gomolja poženejo od 1-3 cvetovi, več ne. Cvetovi imajo lahko od 6-40 perigono-vih (cvetnih) listov. Križanec Lilac Wonder ima 6 perigonovih listov, Waterlily pa tudi do 40.
Foto: Martin Ozmec
šolah. Zoisov štipendist Uroš Trstenjak je županu zaupal, da se je odločil za študij farmacije, Matija Svagan gre na medicinsko fakulteto, Aleš Planinšek bo študiral računalništvo in informatiko, dve dekleti pa se še nista dokončno odločili.
Vsem zlatim maturantom tudi naše iskrene čestitke ter veliko uspeha pri študiju in poznejši zaposlitvi!
-OM
Sele na pomlad požene skupaj z listi tripredalasto glavico, ki vsebuje veliko semen. Jesenski podlesek dobro prenaša izpostavljene vetrovne lege. Sadimo ga lahko v travo, pod drevje, ob rob vrta ali v skalnjake. Glede zemlje ni posebno zahteven, pomembno je, da so tla dovolj vlažna ter hkrati dobro odcedna. Rastišče naj bo odprto, sončno do polsenčno. Kratka opisa novih križancev: LILAC WONDER je zgodnejši, 15-20 cm visok. Cvetovi so skledičasti, temno vijoličasto rožnate barve. Siroki poševno rastoči pritlični listi se razvijejo spomladi. WATERLILY -nekoliko nižji, do 15 cm višine. Cvetovi so gosto vrstnati, ki imajo tudi do 40 rožnato vijoličastih cvetnih listov Pri njem se lahko listi razvijejo tudi pozimi ali zgodaj spomladi.
Branka Hribar
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
rd.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijava 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno z občino povečano oblačnostjo. Po nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka obla~nost. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje.
V petek bo še večinoma sončno in razmeroma toplo. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto se bo od zahoda pooblačilo in pričelo bo deževati.
kronika
Smrt mladega voznika
27.	septembra ob 23.30 uri se je na ulici Ob Dravi v Ptuju zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila O.J., star 18 let, iz okolice Kidri~evega v ostrem desnem ovinku zapeljal levo izven vozi{~a na njivo ter z levo bo~no stranjo vozila tr~il v betonski drog elektri~ne napeljave. V tr~enju je voznik dobil tako hude telesne po{kodbe, da je na kraju umrl, trije sopotniki v vozilu pa so se po{kodovali. Voznik ni imel vozni{kega dovoljenja B kategorije, saj izpita {e ni opravil.
Umrl ob tr~enju v drevo
26. septembra ob 21.50 uri se je na lokalni cesti v naselju Črešnje-vec zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila S.B., star 50 let, iz okolice Slovenske Bistrice v blagem desnem ovinku zapeljal z vozilom naravnost preko levega smernega voziš~a na nabrežino gozda, kjer je najprej tr~il v kup zemlje, zatem pa še v drevo. Voznik je v tr~enju zadobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju prometne nesre~e umrl.
Z mopedom v hi{o
28.	septembra ob 5.45 uri se je na lokalni cesti v Veliki Nedelji zgodila prometna nesre~a, ko je voznik motornega kolesa B.Z., star 18 let, iz okolice Ormoža v blagem levem ovinku zapeljal desno izven voziš~a, kjer je tr~il v steno stanovanjski hiše. V tr~e-nju se je poškodoval in se zdravi v bolnišnici.
Ujeli ilegalce v Var-nici, Leskovcu in Trž-cu
23. septembra ob 21. in 22. uri so policisti iz Podlehnika v Veliki Varnici pri garaži stanovanjske hiše prijeli skupino šestih, na lokalni cesti v Zg. Leskovcu pa drugo skupino šestih tujih državljanov, ki so se prevažali v dveh osebnih avtomobilih državljanov Slovenije. Policisti bodo po kon-~anem postopku ilegalce, med katerimi so bili državljani Srbije in Črne gore, Tur~ije ter Makedonije, vrnili hrvaškim varnostnim organom, zoper slovenska vodi~a pa bo podana kazenska ovadba.
23. septembra ob 5.00 uri pa so policisti PMP Podlehnik in PMP Zavr~ pri varovanju državne meje s Hrvaško v Tržcu prijeli skupino 29 ilegalcev, in sicer 24 državljanov Srbije in Črne gore ter 5 državljanov Tur~ije, ki jih je skrite v tovornem vozilu prevažal slovenski državljan.
Osebna kronika
Rodile so: Simona Kaisersberger, Kraigherjeva ul. 23, Ptuj - Nika; Mateja Drobnak, Rimska pl. 16, Ptuj - Luka; Borislava Munda, Strmec 2la, Velika Nedelja - dečka; Irena Brecko, Bukovci 38, Markovci - deklico; Gordana Racic, Kungota 81, Kidričevo - Laro; Helena Gajšek, Bodrišna vas 8, Šmarje pri Jelšah - dvojčka - dečka; Tanja Kosi, Maistrova 32, Ptuj - Aneja; Marjana Mikolič, Lovrenc na Dr. polju 23lc - Alido; Brigita Trol, Stanečka vas 15, Majšperk - deklico; Andreja Kustec, Veličane 41, Ivanjkovci - deklico; Irena Slana, Koračice 56, Sveti Tomaž - deklico; Mateja Farkaš, Vučja vas 9, Križevci pri Ljutomeru - Tamaro.
Poroka - grad Borl: Boris Lašič in Petra Grdina, Ciril-Metodov drevored 16, Ptuj.
Umrli so: Marija Škerget, rojena Kolarič, Rogoznica 19, Lenart, rojena 1909 - umrla 18. septembra 2003; Leopold Pernek, Videm pri Ptuju 19, rojen 1926 - umrl 20. septembra 2003; Leopold Bezjak, Krečvina pri Vur-bergu 87, rojen 1938 - umrl 19. septembra 2003; Leon Hržič, Mihovci pri Veliki Nedelji 25, rojen 1938 - umrl 22. septembra 2003; Anton Mlinarič, Rabelčja vas 25, Ptuj, rojen 1928 - umrl 23. septembra 2003; Angela Her-ga, rojena Mesarec, Črmlja 5, rojena 1923 - umrla 23. septembra 2003.
PLESNI CENTER
VPISUJE!
Volkmerjeva c. 26, Ptuj
02 748 14 46 www.mambo-ptuj.com
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
d.O.O.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci. Tel.: 02/788 8812
STE BILI POŠKODOVANI
WnaVâh v prometni
)RAVNA^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2 teT'^.SÎ 080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611


IPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
30%l popusta
na servisne storitve