Tki* iMtit oMUriai Advtrtlalng Matter PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Iter ottoer thuni Auver tisirrr .j* Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFfiČiAL ORGAN Of J. s. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2245 taMrvd m Mcoad-cUa* matter. Uw i, 191)7, u 2L uo»i o(tv « n Uk^o, Ui., under tl» Act ol Coagrtt* ol M*rt £ S, 187«* PROLETAREC, February 6, 1952 Published Bi-W^ekly at 2301 S. Lawndale Ave. >611 LETO — VOL. 47 DVA VNANJA MINISTRA — angleški Anthony Eden ter ameriški Dean Acheson. ki ste zdaj res v zagatah in v skrbeh. Imata Jih v Egiptu, v Iranu, v Tuniziji, v Koreji, v južni Aiiji in še marsikje. Posebno angleškemu imperiju se izmikajo tla pod nogami. Debate Z. N. v Parizu vse brez konstruktivnosti Prerekanja v znamenju mrzle vojne in tekme med Zed. državami in Sovjetsko zvezo. — Vstop štirinajstim državam v O. Z. N. znova odklonjen V soboto 2. februarja se je dogodil na zborovanju Organizacije Združenih Narodov v Parizu zanimiv, povsem nepričakovan prizor. Cim je bila sobotna seja končana in so začeli delegati vstajati, je začela padati nanje ploha surovih jajc in gnilih paradižnikov, ymes pa so polagoma migljali po zraku proti tlom med delegate pamfleti. Med zborovaici je nastala zmeda in šli ko hitro mogoče naglo proti izhodom. Nič niso utegnili pogledati od kje pada nanje ta nesnaga. Mislili so le na izgrede, napade na zborih in shodih in tudi o atentatih. Se policaji,! ki stražijo v zborovalni dvorani, so osupnili. Na galeriji ni bilo nobenega stražnika, pa so br-zeli nanjo in prijeli kakega pol ducata moških. Povedali so, da spadajo v "Družbo anarhistov", pa so prišli zborovalce opozoriti z jajci, s paradižniki in letaki, da "tratijo čas." "Politikom, ki preveč govore" United iPress je v svojem poročilu ameriškemu tisku navedla tudi besedilo letaka "družbe anarhistov". Pod naslovom, "Politikom, ki preveč govore" pravi: Medtem ko vi delate govore, umirajo možje in fantje (v bitkah) v Koreji, v Burmi, Indokini in v Tuniziji. Dovolj je govorov! Ljudje čjo mir. Kolonije se mora osvoboditi. Zagotavljamo jih, da mi nočemo u-mreti nc za Stalina in ne za Trumana Ljudstva ne bodo šla z njima. Zatirani po vsem svetu, združeni v resnično tretjo fronto, kličejo (na naslov politikov): "Vi z vašim hinavstvom, z vašim cinizmom, z vašimi slabostmi, vi vsi ste vojni kriminalci!" Teh "anarhistov" kajpada potem, ko se je prvo razburjenje poleglo nihče ni vzel resno, toda svoj nastop so dramatizirali in ▼▼▼VVTVVTffWTWVTWWWWTVWTWT CLEVELAND, O. Koncert pevskega zbora ZA IMA v nedeljo 17. februarja v SND, St. Clair Ave. tako je prišlo besedilo njihovega letaka v mnoge časopise, ki se bi drugače zanj še zmenili ne bi. Toda povedali so tem zboroval-cem kruto resnico, da le govore, preveč govore, dočim ljudje v mnogih deželah padajo v bitkah, v katere so bili poslani ne da bi bili vprašani da-li hočejo ali nočejo iti. In padajo tudi v takih bitkah, v kateri se ljudje bore za osvoboditev svoje dežele izpod tuje nadvlade in proti domačim krvosesom. Velike naloge a malo volje zanje Organizacije Ždruženih Narodov, katero je zasnoval v svo-(Konec na 4. strani) UPORI PO SVETU PROTI KOLONIJALNIM SILAM Vojna v Koreii, v Indo-Kini, na Malajlh, vretje v Tuniziji, v Morofcu, napetost v Burmi, zoperstavljenje Egipta in Irana Angliji — ta in druqa znamenja pričajo, da doba kolonijalnih sil zatonjuje. Ogromna Indija se je po mnogih letih bojev za osvoboditev že izmotala iz klešč angleškega imperializma. To je dalo pogum tudi drugim kolonijalnim ljudstvom, kar povzroča imperializmu Anglije in Fran-:ije težke skrbi. Ameriška propaganda dela vtis, da je vzrok vsem tem uporom in notranjim nemirom "komunistična agresija" .Zato so Zed. driave, Franciia in Anglija podale skupno izjavo, da bodo nastopile proti vsaki novi komunistični intervenciji z vsemi danimi sredstvi — torej tudi z atomskimi bombami. To pretnjo so izrekle predvsem na naslov Kitajske, ker pričakujejo, da ko bo vojna v Koreji končana, bo (Kitajska) udarila v Indo-Kino. Ob enem je to svarilo namenieno tudi Rusiji. Smatrajo namreč, da Kitajska v svoji vnanji politiki ne stori nobenega koraka brez odobrenia iz Moskve. Zato trdijo, da bi bila vojna v Koreji že dolgo tega končana, ako bi Rusija rekla Kitaiski, da nai neha z intervencijo. Kitajska in Rusiia imata glede Koreje svoje mnenje. Obe trdita, da so vojno v Koreji začele Zcdiniene driave pod firmo Združenih narodov in to dokazujeta z izjavami tistih ameriških politikov, ki vojno v Koreji označujejo s "Trumanova vojna". Glede vojne v Indo-Kini trdi francoska vlada, da je ne bi bilo, ako je ne bi netili komunisti. V resnici je vse koreisko liudslvo za neodvisnost svoje dežele in Francija to čuti. Kako bi mogla mala skupina komunistov povzročiti francoski okupacijski armadi toliko naporov in izaub, ako ne bi imela zaslombe med ljudstvom? Francijo stane vojna v Indo-Kini že nad milijardo dolarjev in veliko življenj. Francoska vlada se je obrnila na Zed. države z apelom za večjo pomoč v njeni vojni proti "komunistom" v Indo-Kini, dasi je bila že dozdaj velika, ne sicer z ameriškim vofoštvom, pač z municijo. Francoska armada v Indo-Kini je zalagana z ameriškimi tanki, z ameriškim orožjem ter z drugimi potrebami, in v začetku vojne v Indo-Kini je Franciji pomagala na ta način tudi Anglija. A vzlic vsi ti pomoči Francija upora v Indo-Kini ne more zadušiti. Newyor-ški governer Thomas Dewey trdi, da je vretja v južni Aziji kriva agresivnost kitajskih komunistov. Torej bi tudi vojne v Indo-Kini ne bilo ako je ne bi netila komunistična Kitajska. (Konec na 2. strani) ČITAJTE fj^^jj^TARJI \ te j sl«kvilki članek o borbi Vatikana proti Titovi Jugoslaviji in radi kaks-nik vzrokov. Dalje — — C. Pogorelcevo kritiko, naslovljena uredniku, in komentar nanjo; — o prihodnjem koncertu cle-velandske "Zarje"; — s 50 na 300 dinarjev za dolar; — Notice iz upravni&tva; — urednikov članek "Kako sem prišel k Proletarcu"; — članek o širjenju korupcije v vladi. — o uporih po svetu proti koloni julnim silam. — Komentarje. — članek o debatnem društvu Združenih narodov in razne druge spise, povesti in notice. Prečitajte tudi angleško stran; nudi vam prvovrstne članke in razprave. Zbira in presoja urednik Za varnost v rovih rudarjem potreben strog zaščitni zakon Lani je bilo ubitih na delu v Zed državah 790 premogarjev, vštevši onih 119, ki so bili ubiti tik pred božičem v eksploziji v West Frankfurtu. 111. To je povzročilo razne preiskave in pa zasliševanje pred kongresno komisijo o vzrokih teh nesreč in pa o predlogu za sprejem take zvezne postave, ki bi premogovniške družbe pri-morala v izpolnjevanje zaščite premogarjev pri delu v rovih. John L. Lewis je pred to komisijo koncem januarja ugotovil, da so rudniški inšpektorji vedeli o nabiranju plina v premogovniku v West Frankfurtu in bi nesrečo lahko preprečili, ako bi družbo primorali prezračiti rove. Walter Edie, direktor illinoiskega departmenta za rudarstvo. je Lewisu pred isto komisijo to priznal, a ob enem argumentiral, da imajo rudniški inšpektorji glede varnosti v rovih le pravico družbe opozoriti na nedostatke, nimajo pa moči lastnike tudi primorati izpolnjevati varnostne naredbe. (Konec na 5. strani) V SOBOTO 2. februarja jc minilo 584 dni, od kar smo v "policijski akciji" v Koreji. Ravno toliko dni so bile Zed. države udeležene v prvi svetovni vojni in jo končali z zmago. Premagali smo z ostalimi zavezniki vred mogočni kajzerjev rajh in razbih avstro-ogrsko ce-carstvo. Ecu na "žrtev" na zavezniški strani je bil ruski carizem, ki je bil strmoglavljen št predno je bila Nemčija premagana. V Koreji pa nam nikakor ne gre tako po sreči, kakor je nam šlo v .prvi svetovni vojni na zapadni fronti. 584 dni policijske akcije v nji je za nami. Pričeli smo z njo uradno 28. junija 1950. A neuradno se je o-borožen konflikt pričel tri dni prej. Konca ni še videti vzlic dolgotrajnim pogajanjam za prenehanje s klanjem, in politično razmerje med južno in severno Koreje je še prav takšno, kot ob pričetku vpada armade na bojišču sovražnik pohabi v "policijski akciji" ali pa v "pravi vojni". Vsled tega je kongres za te ljudi že sprejel nekaj posebnih določb, da se ogne onim, ki so v G. I. bili. V 19. MESECIH "policijske akcije" v Koreji je izgubilo življenje 18,000 naših vojakov. Skupno znašajo žrtve naše armade v tej dobi 105,000 mož. Žrtve južne Koreje, katero smo šli braniti pred komunističnimi agresorji, znašajo nad milijon ljudi — rajše precej več. Žrtve komunistične severne Koreje in kitajskih "prostovoljcev" pa znašajo po cenitvah ameriškega armadnega štaba od začetka njihovega vpada v južno Korejo pa do 25. januarja to leto približno 1.601,000 ljudi. Kako je mo- Ako ste prejeli zavoj Proletarca. razdelite ga med nfeše lju- severne Koreje'v južno in"n7šedi in jim ^poročite, da naj si Korupcija "v vladi" se silno razpasla tAi Smo v tednih plačevanja dohodninskega davka. Delavec ga mora sicer sproti plačevati, a svoj letni report na davčno o-blast mora vseeno napraviti. Notranji davčni urad — Internal Revenue :— je stroga ustanova. Mnogo let je slovela za naj poštene j ši urad v zvezni vladi. A pod Trumanom pa je postal neznosno korumpiran. O-krajne direktorje davčnega u-rada (internal revenue) imenuje predsednik. Navadno vedno tako osebo, ki mu jo priporoči zvezni senator njegove (demokratske) stranke. A dostikrat dela po svoje. Imenuje v važne u-rade zgolj svoje osebne prijatelje, ki pa so se v veliki večini izkazali v njih ne samo za nesposobne temveč tudi za nepoštene. Navadnega delavca z davki odirajo kolikor morejo. A če si bogatrako si raketir, pa se izplača vlado goljufati na davkih. To ni težko, ako si pripravljen podkupovati. Kupiš za božič ženi merodajnega . davčnega direktorja kožuh. Morda stane šest tisoč dolarjev in več. Vza-meš njo in njega pozimi na počitnice v Florido, ali v italijanska revijero, plačaš* mu vse stroške v New York, daš mu priliko "zaslužiti" v raznih "kupčijah" in to te stane recimo kakih petdeset tisoč dolarjev. Na davku pa vlado ogoljufaš za četrt milijona. Ali pa za milijon in več. Razvada goljufanja na davkih se je pod sedanjim predsednikom toliko razpasla. da je začelo smrdeti. že v lanskem poletju so v kongresu sušljali, da bo treba preiskav, kar v kongresnem jeziku pomeni dohodke za advokate, za davčne veščake in mastno gradivo za časopise Res je kongres odredil preiskavo, ki ni še končana. Nekaj distriktnih davčnih ravnateljev je Truman že odslovil. Nekateri so začutili, da jim postaja vroče pod nogami in so se požurili službo pustiti predno bi jih utegnil Truman ali pa kak kongresni preiskovalni odsek brcniti ven. Vseeno — škandal je tu in prizadetih je veliko ljudi. Ne navadnih, ampak taki, ki prejemajo od vlade -— to je, od vseh nas — po tisoč do štiri tisoč na mesec plače in še razne druge dohodke i-majo povrhu. Razni komentatorji v tisku in v radiu razglabljajo, da je ta gniloba nastala zato, ker imamo za predsednika človeka, ki je sam produkt ene izmed najbolj koruptnih političnih mašin kar jih Je še kdaj bilo v tej deželi. Pendergastova politična mašina v Missouriju ga je poslala v senat. Na konvenciji demokratske stranke leta 1944 so ga politične mašine nominirale za podpredsednika na Wallaceovo mesto. Pokojni Roosevelt, ki je bil za svoje kandidature tudi odvisen od teh mašin, je privolil. Tako je postal za predsednika te republike človek, ki je osebno sicer pošten, a njegova družba, v kateri se giblje, kvarta in se zabava v nji, pa ni. Zajema kjer in kolikor more z veliko žlico. V sedanji volilni kampanji se je priglasil za predsedniškega kandidata na demokratski listi senator Kafenauver. Sloves je dobil, ko je bil predsednik senatne komisije za raziskovanje raketirjev in njihovih kriminalnih sindikatov. Postal pa je pu- bliki splošno znan ne vsled te preiskave kot take temveč ker jo je dramatiziral v televiziji. Odprl si aparat in videl raketir-ja, ki so ga pestili Kafenaurje-vi advokati, kako se je zvijal pod težo vprašanj in se potil pod močnimi lučmi televizijske oddaje. Bilo jc res zanimivo in senator iz Tennesseeja pa je dobil sloves viteza, ki trebi korupcijo. Zasliševal je korumpiran-ce v New Yorku, v Chicagu, v Floridi, na zapadu* itd. Ljudje, ki malo ali pa nič ne čitajo, štrle pa radi v televizijske aparate, so na ta način prvič izvedeli, da sindikati raketirjev uspevajo in poslujejo nemoteno zato, ker jih ščitijo oblastniki. Cemu? Zato ker jih podkupujejo. V Illinoisu, kjer raketirstvo cvete kot v malokateri državi toliko, imamo za governerja demokrata Adlei Stevensona. Velja za poštenjaka Pravijo, da se je Truman odločil njega potisniti za predsedniškega kandidata na demokratski listi. Toda baš pod tem poštenim governer jem se je v Illinoisu odkrilo toliko korupcije kot še nikoli prej, razen v Al Caponejevi dobi med prohi-bicijo. Na primer, vsaka država naše zveze ima davek na cigarete. Na vsak paket cigaret je v ta namen pritisnjen davčni žig. Pa so jih prodajalci na debelo dali narediti, namreč ponarediti, in ta žig pritiskali na pakete ne da bi plačali kaj davka od njih. Izračunali so, da je bila država Illinois-na škodi vsled tega najmanj trinajst milijonov dolarjev. Kako se je to moglo zgoditi? S podkupninami, seveda. Ko je končno nas pošteni governer zvedel o tem, je nekaj svojih uradnikov, ki jih je v službe na priporočilo čikaikc demokratske politične mašine on imenoval, odslovil. Ko je ponehalo zanimanje za ta škandal, že smo v Illinoisu dobili drugega. Izvedeli smo o ne-postavnem kupčevanju s konjskim mesom. Konjsko meso sc sme prodajati, toda zakon določa, da mora mesar povedati, da robo, ki jo nudi, ni goveje ampak konjsko meso. Konjsko meso je poceni. Kupujejo ga le najrevnejši med revnimi in pa za pse. Toda v Illinoisu so ga prodajali za goveje meso in raketirji, ki so se pečali s tem, so napravili milijone dolarjev. Glavni direktor za nadzorstvo nad živili v Illinoisu je vzel od njih $3.500 podkupnine. Pa je bil omrežen. Moral je svojim uradnikom naročiti, da naj miže, kadar preiskujejo. če vidijo pred sabo konjsko meno, ki bo prodano /h govedino. Ker morajo jesti ne samo revni temveč tudi imoviti ljudje, je nastal "škandal" in governer Stevenson je začel te inšpektorje, ki jih je v službe na priporočilp demokratskih po-litišnov sam imenoval, odslav-ljati. Korupcija ima torej svoje zatočišče od zvezne vlade navzdol in zato se je tako razbohotela. Kafenauver ih nekaj drugih senatorjev njegove stranke, med njimi illinoiski Paul Douglas, jo sicer razkrivajo, a ne zaleže dosti. Nekaj raketirjev sicer onemogočijo, a naslede jih d^ugi Ta dežela bi potrebovala stranko poštenja, pa je Se nimamo Zato je tako. "policijske akcije" proti nji tri dni pozneje. MARTIN DUNNE, star 22 let, doma iz Galway County na Irskem. se je vpisal v ameriške armado, se izvežbal v vojaka ir. bil poslan na bojišče v Koreji. V bitki mu je odbilo nogo. Poslali so ga v vojaško bolnico v San Franciscu. Martin Dunne bi zdaj rad postal državljan na podlagi posebne postave (G. I. Bili), ki določa, da inozemec, ki služi v ameriški armadi v vojni, lahko pos-tane državljan ne da bi moral skozi proces naturalizacije kot morajo iti imigranti, ako vlože prošnjo za ameriško državljanstvo. Toda ta naš 22-let-ni pohabljeni vojak Martin Dunne ne more postati državljan po vojaškemu zakonu, zato ker ni bil v — vojni. Nogo v Koreji je izgubil ne v kaki vojni temveč v — "policijski akciji", kar je po uradnem tolmačenju čisto nekaj drugega kot vojr.a. Kajti ako bi bile Zed. države v vojni v Koreji, bi jo moral napovedati po naši ustavi kongres. Tega ni storil, ker jo je Truman od vsega začetka označil za "policijsko akcijo", kot npr. ko so governerji pošiljali državno milico nad stavkarje. AMERIŠKI VOJAKI, ki se vrnejo z bojišč, imajo po raznih določbah postave njim v prid razne privilegije. Naši vojaki, ki se vračajo iz Koreje, jih po tej postavi niso deležni, dasi zanje ni nobene razlike, če ga ga naroče. Hvala vsem za sode-lo\ ai^je. gel naš armadni štab izgube sovražnika bolj točno izračunati kakor pa izgube južne Koreje, ki jo imamo v zaščiti, je zago-netka, toda v vojnah, pa tudi a-ko katero izmed njih označimo le za policijsko akcijo, se marsikaj pripeti. ST. FRANCIS HOSPITAL v Poughkeepsie, N. Y., je strogo katchška ustanova. Sedem izmed zdravnikov bolnišničnega štaba niso katoličani. Trije so protestanti, štirje pa Zidje. Vseh sedem je bilo včlanjenih v ligi, ki se imenuje Dutchess County League for Planed Parenthood. Njen namen je pomagati ženskam iz sterilnosti v materinstvo in drugim pa razredčiti razdaljo med enim in drugim porodom. To je torej medicinska ustanova. ustanovljena v svrho kontrole porodov. Katoliška cerkev tega ne dovoljuje. Vodstvo o-menjene bolnišnice je tem sedmim zdravnikom ^lkazalo, da se morajo odločiti: ako hočejo o-stati v bolnišničnem štabu, morajo izstopiti iz omenjene ustanove za porodno kontrolo. Ako ne, zanje v bolnišnici sv. Frančiške ne bo več službe. Kajti katoliška cerkev je proti kakršnikoli porodni kontroli, kar je papež Pij XII. nedavno v daljši svoji poslanici z raznimi navodili duhovščini in katoliškim zdravnikom ter katoliškim bol-(Konec na 4. strani) IVeknj o naših stvareh Odtujevanje tu rojenih od svoje sem priseljene generacije je stara stvar. Čutijo pa naši starejši ljudje to čezdalje bolj zato, ker se upi, da bo "mladina" nadaljevala tam in tako kakor so oni pričeli, ne uresničujejo. Celo "Nova Domovina", ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, se pritožuje nad "mladimi", ker premalo ali pa sploh nočejo pomagati starejšim v njihovih društvenih ter drugih aktivnostih. Slično se pritožuje v svojem uvodniku urednik "Zajedniča-ra ki je glasilo Hrvatske Bratske Zajednice. Piše med drugim: "S kakšnim ponosom smo govorili: počakajmo, da dorasta naša deca in se izšola. Dobili bomo iz nje šolane ljudi raznih poklicov, ki bodo pojačali naše društveno življenje, in pomagali bodo, da se povzpnemo med druge napredne narode. Toda kolikšna razočaranja, ker iz nje smo malo dobili. Naši mladi danes nočejo razumeti svojih starih. Oni so postali drug svet, pa se ne brigajo dosti za tisto, kar je nam sveto in kar ie nam na srcu kot narodu in lojalnifti dr/u\Ijniimn nase Amerike. Ilujse gledajo na dolar kot na ideale in plemenite smotre. Iščejo si lahkega brezbrižnega življenja, neglede na čegav raiun." Morda gleda urednik Filip Vukelič na ta problem prečrno, ker med Hrvati je precej tukaj izšolanih ljudi, ki so delavni med svojim narodom. Posebno v politiki v velikih hrvatskih naselbinah. Gre jim pač za glasove starejše generacije, kar jih uveljavlja v splošni lokalni politiki bodisi demokratske ali pa republikanske stranke. In bres sodelovanja tu rojene generacije bi izginili že vsi slovenski ter hrvatski pevski zbori. V "Zarji" v Clevelandu npr. je večina pevcev in pevk tukaj rojenih, kl ne samo da pojejo ampak tudi dobro govore slovensko. Enako so čikaškemu pevskemu zboru "Prešernu" tu rojeni fantje in možje izborita pomoč. fce veliko večja podpora pa je slovenska tu rojena generacija cerkvam, ker jo ima bolj navezano nase kakor pa recimo napredna podporna društva. Je pa resnica, da so potomci naftih priseljencev res "drug svet". Jih je nekaj, ki se zanimajo tudi za naš "stari kraj*, nekateri so ga tudi poselili, • drugače pa se smatrajo za Američana. Mnogi so si imena poangležili in posebno pred leti jih je bilo (Konec na 3. strani.) PROLETAREC _ust za interese delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKO DRUGO SRCDO hdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil. glasilo jugoslovanske socialistične ZVEZK naročnina v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1 75; za četrt leta $1.00 ___Inozemstvo: za celo leto <3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi ln oglasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do petka ^ popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published bi-weekly by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. ___Established 1906. FRANK ZAITZ. Editor SUBSCRIPTION RATES: VATIKAN Z BORBO PROTI TITOVI JUGOSLAVIJI NE MISLI ODNEHATI Alojzija Stepinca slikajo za hrvatskega katoliškega mucenika. — Napad na upravitelja ljubljanske škofije Antona Vovka povzročil še ostrejšo propagando proti "preganjanju cerkve v Jugoslaviji" Ko so lani in predlanskem rupcije ter drugega gnoja) ta- prihajali v Jugoslavijo na obisk ko vplivnim krogom cerkve, k Titu in študirali razmere v Pravijo, da je bil Allen vsled nji ter spremembe od kar je. v te svoje "neprevidne" izjave sporu s kominformom naši kon- grajan tudi iz našega državne- grešniki, časnikarji in nekateil departmenta, kar je verjetno, drugi visoki ljudje iz ameriške Zato pa predsednik Truman ta- Unltea States: One Year $3.00; Six Months $1.75: Three Months $1 00. politične arene, so baje vlado ko tišči, da bi poslali ambasa-Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. _ v Beogradu vsi urgirali, da naj dorja v Vatikan, dasi ga nismo še spusti iz zapora zagrebškega nobenkrat imeli, razen predsed-nadškofa Alojzija Stepinca — nikovega osebnega zaupnika. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-9738 jo, ki ji je sovražna — sovražna zato, ker ji. je odvzela privilegije, je naravno, da se brani, vzlic temu, da se pri tem zamerja naši vladi v Washingtonu, ki je v svoji politiki na vatikan jako navezana. O odnošajih med cerkvijo in državo je ljubljanska "Ljudska pravica" objavila članek, ki pre- UPORI PO SVETU PROTI KOLONIJALNIM SILAM vil, da se še vedno smatra za Na rešitev prišla druga nesreča son je eden izmed onih Američanov, ki se je veliko prizadeval, da se tega visokega člana (Konec s 1. strani) Walter Lippmann, ki slovi za veščaka v tolmače- nadškofa in za takega ga. pri-nju vnanjepolitičnega poloiaja raznih dežel, pravi, da znava še zmerom tudi vatikan. so vzroki za napetost v južni Aziji zgolj notranji, ne Tildi Drew Pearson se umVšaval pa kitajska intervencija. Vojna v Indo-Kini se je ie vr- Kadio-komentator,Drew Pear-iila ko je bila južna Kitajska še v Čiang-Kaiškovi oblasti. J Pričela se ie 19. decembra 1946 z napadom na francosko posadko. Upornike proti Franciji vodi v Indo-Kini komunist Ho-Či-Minh. "Kje so bili kitajski komunisti decembra 1946", vprašuje Lippmann, in odgovarja "Vec ko 1,500 milj od Indo-Kine" Mukden v Mandžuriji so okupirali šele dve leti pozne- j^o s^alluTzp^ je — namreč novembra 1948 in Peiping, sedanje glavno mesto Kitajske, pa šele januarja 1949. Ves ta čas je civilno vojna v Indo-Kini trajala brez kake komunistične pomoči od zunaj. Dobivala pa je pomoč v tej vojni vo osvoboditev pritiskali najbolj poštnini, na .... . „ „ . dočuje vzroke boja med njima, čes, da bo to na ameriško jav- posial ga je k papežu pokojni oziroma o vzrokih boja cerkve nost "izredno dobro vplivalo", predsednik F. D. Rooievelt med proti novi Jugoslaviji. Ker je in- Kes se je zgodilo, j da je bil vojno — kot vsem znano, v svr- formativen, ga tu objavljamo. Glasi se: • "Pri nas v Jugolaviji, zato tudi v ljudski republiki Sloveniji, je pravica do veroizpovedi, do vsake veroizpovedi, torej tudi do katoliške, zakonito zajamčena Te pravice se verniki v Stepinac izpuščen iz ječe, toda ho intrigiranja in špioniranja za ni smel na nadškofovski tron v zavezniško stvar. Uspelo mu je. Zagreb temveč v svojo rojstno ker papež je pomagal vreči M us- vas, kjer lahko vrši vsa opravi- sclinija, ko je uvidel, da bo osi- la navadnega duhovnika. Toda šče vojno izgubilo čim je bil oproščen, že je izja HARRY TRUMAN TER WINSTON churchill, na sliki velika prijatelja, toda ne toliko v praksi, ker se interesi Velike Britanije z inte- oolni men uosliižuieio NPmntP I resi Zed> driav v marsl*em križajo in vrh tega v Angliji smatrajo, Komaj se je vihra glede "mu-.H . ^ J J • isemoie- da ^ Amerl6ani vsled svoje neizkušenosti v mednarodni diplomaciji čenika" Stepinca nekoliko po- °i,ra^,JaJ° vse svoje verske prt.Več vihravi in da ga vsled tega velikokrat "zavozijo" ne le svoji legla in je Jugoslavija dobila v obrede- Kdor hoce <*roka krstiti, ■ ctešell temveč tudi Aogliji v škodo. Vrh tega se Angležem za malo ameriškem tisku precej prizna-!"11' zabranien°i birma ni pre- zdi, ker ima v vsem -svobodnem svetu" zdaj Amerika ne le -glavno/ nja za svojo uvidevnost, že je koncem januarja buknila v svet vest, da so v Novem mestu riško spotikanje ob Stepi ncevo gencija Associated Press je „ . . ročala po beogradski Ko se je to na vse te pritiske ___ končno zgodilo, je naš velepo- slanik, omenjeni George V. Al- povedana; kdor hoče ^spovedi, temveč tudi v vsem odločujočo besedo, a si ne morejo pomagati, ker ga v tem nihče ne ovira; kdor Amerika plačuje tudi račune iu zalaga vse z municijo in drugim se hoče poročiti tudi v cerkvi, "»aterijalom. služujejo kakor kominformovci laži in klevet proti naši državi. Podpirajo ustaško in vsako drugo reakcionarno emigracijo; širijo neresnične vesti o preganja- Borbi" jS° mislJ°nl' \rsll° se Pro^-lnju cerkve in duhovnikov v naši _ >e< romanJa Spričo vsega de*eli in si na vse naeim> pri_ tega si more objektivni, t. j. ne- zadevajo da bi poka2ali našo vršijo se cerkveni pogrebi, vrši- le stežka len, priznal, da so za Stepinče- no. S tem stvarnost v črnih barvah Doma in Prosimo, poravnajte naročni- pristranski človek nam pomagate pri predstavljati, kakšne svoboščine pa "tiVatikanuzvesti škofje i - r .. L a x . _ i : . .. , - - r , Pri "rjatv.h j naj bi država še nudila verni- duhovniki širij0 nezadovoljstvo ves cas hranci/a, kot ze omenjeno od Zed. držav in An- ter tudi najbolj učinkovito a- in posebno ker list le na ta na- kom. proti jjudski 0biasti To oprav. glije. Vzlic temu upora ne more zadušiti. Zato hoče še ™n*kl A Pnznal Je ludi- Iahk" vzdržujemo. Torej ne Navzlic temu imamo pri nas ljajo večinoma stihoma, pa tu- i , l • § i nadškof Stepinac m nikakr- čakajte opomina. Številka tik Vatikanu bolj kakor svoji državi1 di iavno Kar s nrirnir* če slarši ne pošiljajo otrok k da ie ° nezadost"e; Vatikan in verouku. Med vernik, širijo mi-aa Je njegovi zvesti služabniki zahte- sel da več pomoči in zapretila, da ako je ne dobi, se bo iz /ndo- išen svetnik. izjavu je, ua ga vašega imena va«. Kine umaknila ter io vso prepustila komunistom. To veseli, ker je nadškof oproščen, naročnina poteče. pretnjo ie izrekla v nad i, da se bo Amerika tega ustra- 1 (,b enem P°udar,1< da to se-š//o /n poslala v Indo-Kino Francozom na pomoč tudi S^S veda ne pomeni, da mi lameri- , (komunistični dnevniki, svoje iele, kakor jih je poslala V Korejo. Jugoslaviji) odobravamo Stepin- ^ incident .napad na Vovka) vajo. naj b, imela pri nas cer-T'""p,PJ'e'"f: " " - — ^ -j,k,." oTknva f Vtt, vZ ^ ?*i nekdanje pri vile-; £ ^vkov,^ne "l loaa Kriva ga je ccikcv vsieo g1Je Hoteli bi imeti velika cer- J še vse bolj grde stvari proti dr- Enako so se začeli upori proti Analežem na Mala- cevo delovanje med vojno." -uKuaiov.j. ze,u neijuoa sivar, kev tudl vse Iiekdanjc privile ••» i j . , • . . .. jl. toda kriva ga je cerkev vsled Hnt*»li hi im^.ti v^iiL« ^^^ • - * --------—- — — lih aolqo preI predno SO komunisti premagali Čiang- Stepinac bil politični duhovnik svoje, jugoslovanski državi tako kvena »oswlva h. teli bi imeli t0paj° V zadruge' in delaj° tudi Kaiška ter qa pognali na Formozo. Dalje pravi naš ambasador G. zelo sovražne politike. Ista vest prvo b^edo v državi zlasti pa ^ ^ b°lj gFde StVari pmti dr" Upori proti koloniialnim silam se dogajajo tudi v Allen v svoi* izJavi: pravi da i® bilo na novomeški so si vtepli v glavo da so Mni tam, kjer ni komunistov. Borbo Indijcev za osvoboditev m ^ * <\» >* ^ Z^ToZV bi smeli VIgaj*U "aSe otroke' ISS^aSv^ ^LT^ izpod angleškega irn^ /e vod// .ohotmo Gan-^^V^^ VoVa' s^T^ n^^^a^^ zbirajo duhovniki, ki dl, kl gotovo ni bil komunist. A imel ie za sabo ljud- ki je kolaborirala z nacisti Na-j™,**dali kake "težje poškod-jra s tem dejstvom računati tudi Ttvn do nt^n 1 stvo in ko ie angleška delavska stranka uvidela, da!cisli^ni kolaboratorji so pomo- ^ cerkev. Ce hoče poročilo Povsem drugače piše o tem so anqleški nadvladi v Indiji dnevi šteti, je obljubila nli 500 ?? 700 list* Ju8osl°va i j-:- _ l a »i m t .i ./ ... . nov, med katerimi je bila prete- Ind,,, svobodo i,m or,de na krm,lo. Obljubo je driala | žna večina pravoslavnih verni- in Indija je dobila svobodo brez revolucije. kov. Resnica je seveda, da neka- Francija oa Indo-Kine noie dati i i rok, dasi je boj terim ie USP*'°. d* *> rešili [-nedentu Hrvatski glas ki iz- —-t* ^ . **•>? ^'^-PZU^sčšz is^m.'jsrt upen. Ko je na azijski celini zmagala Japonska, je oku- toliki. Pri tem je imel neko an8Iesko časniško agencijo Reu-pirala tudi Indo-Kino in jo proglasila sa suvereno dr- vlogo tudi Stepinac !ters 1>ravi' da so »zgredniki na žavo. Po premaganju Japonske so se Francozi v Indo- Kino vrnili, a so naleteli na odpor dasi ni bilo tedaj v pore •• je Mkijučil svojo izjavo činom in zažgali. Da-li je Reu-n/, se mi komunistov. Ta upor postaja čezdal/e ostrejši, Allen pa moramo razumeti da ters' kl slovi za »velovno čas-a v Parizu noče/o- razumeti, da ie kolonijalni dobi od- s° Jugoslovani s svojega stališ-1nlsko poročevalsko službo, res __________ zvonilo. Tudi v Washingtonu ne, vsled iesar so Zed. ča lmf.vzrok' da 80 ^»^' j^mTm^KlItVako č^veka X r"'Une „ .... i. . . « i .1 i v . . . na zatozno klop in obsodili. To Jdmtmo ^ajn aKo ciovena, od- drtave na azi/ski celini m v arabskih deželah obsovra- je nekaj, cesar večina ameriške le<*»ega ali Pa ne, poliješ Z žene kakor ie Francija in Anglija. Iga ljudstva ne razume" bencinom in zažgeš, je po njem. V Tuniziji zahteva njenih tri milijone prebivalcev Kardinal Stritch se zgražal sa, avtonomijo, a Francija noče popustiti in vlada s silo. Ko je poročevalec čikaških ^ 1 g Prebivalstvo Tunizije se ie nad francoskim terorjem v Da«ly News komentiral vso to svoji deželi pritožilo organizaciji Združenih narodov afero ter Allenovo i7Javo z Ju-_ pa ni nič pomagalo. Svojo okupacijsko armado v Tu- |goslav,J,I '^lonjenega stališča resnici v korist onih, ki so naj-r..... - - ^ ' urmaao v iu se Je og\aiil] v protest proti ta- bolj krivi, da je svet po zaslugi kemu poročanju propagandni a- bigotstva raznih cerkva zašel v parat čikaškega kardinala Stri- j to nevzdržno stanje, teha z daljšo poslanico, ki jo je Kaj pravi k temu starokrajski tisk 1 H V StVa' d° naroda in do dl*zave tu- naprednejše družbene in nasa ljudska o- di M duhovnika prvovrstna dol- večanske morale. Naša^š ka žalitev proti naši šoli, proti našim učiteljem in proti ljudski oblasti. Tem gospodom ne gre v račun, da se v naših šolah ne sme vzgajati mladina v duhu babjeverstva. Duhovniki — sovražniki naše ljudske oblasti ne morejo učiti mladine ne v šoli ne v cerkvi. Takim duhovnikom, kakršen je n. pr. v Ajdovščini, o katerem pravijo med drugim, da je s prižnice povedal, da je položil v rakev umrlega .pismo, ki naj bi ga ranjki izročil bogu, katerega prosi, naj bi se misi-jon srečno končal, takim duhovnikom, ki vzgajajo vernike v duhu . takega mračnjaškega, srednjeveškega babjeverstva, seveda ne moremo zaupati vzgoje naše mladine. Saj rti izključeno, da bi začeli iz nje s šibami izganjati hudiča. V naših šolah se uči mladina na podlagi znanstvenih dognanj in se vzgaja v duhu najvišje morale. Vzgoja naše mladine v naših šolah ni v nasprotju z zakoni naj- člo-šola je Hrvatski Glas ima drugačno blast ostati res ljudska, ne sme žnosl, ki želijo sodelovati z lju_ iz preteklosti vse kar je ____i!i_ in tlirli no mnrn nuHifi nnKuini n. . . ...... - r ' J in tudi ne more nuditi nobeni u stanovi nobenih predpravic. __ Vatikan pa ni vajen biti enak nosu"" naših** na rodov med enakimi. . Vajen je gospo- človeštva dovati. Ker tega pri nas več ne more, je do naše države sovraž- dsko oblastjo in ji po svoje po- človeštvo ustvarilo v preteklo-magati pri graditvi lepše bodoč- sti dobrega, lepega in za sodob- in vsega nost sprejemljivega. Uči pa se še v naši šoli tudi verouk, zaradi Zadruge so sredstvo, s pomo- katerega so bili pred kratkim no razpoložen. To svoje sovraž- katcrega j1 n^.<*last P"- cerkveni dostojanstveniki mne-no razpoloženje do naše države *ad*va gospodarsko in kulturno nja da bi bilo treba prenesti ga in do naše ljudske oblasti ures-!dvign,tl "asu° vas vzgajati naše | v cerkev. Mislim, da bi bilo tre-e o • u 4 u kniete v duhu medsebojne brat- ba tej zamisli cerkvenih dosto- VŠK ^ PO-či. v duhu sL^egaJJanstvenikov ustreči. Verouk v t ode toea sovražnega delovanja zadruzneKa ripla. «n likvid.rat, "asi soli je res anahromzem. ne ^tUca^z3h s1fžabnikovT^tU^n°St "aše vasi ter stoletno spada vanjo. Vendar se m: zdi. nasprotje med mestom in vas- da duhovniki, ki bi vzgajali mla- V inozemstvu S DO luoium lil va.v--—»■ »Rajali III1U- ___________________________jo. Zadruga je sredstvo, ki bo .dino v duhu babjeverstva. ne bi prednika v tem, da širi vatikansko, Jugoslaviji sovražno propagando v imenu Boga in vere, a v niziji je Franciia ojačila in voditelje gibanja za avtonomijo pa zaprla. 5 tem si ie nakopala v vseh arabskih ter drugih muslimanskih deželah še več sovraštva S si- . . kro* ii..j.A. * * . , omenjeni dnevnik prominentno Ig, brez sodelovanja ljudstva, se tudi v se tako zaosta- priobčil. Kajti ne kaže mu. da lih deželah ne da več vladati. Vsled tega se kolonijalni bi se zameril v našem katoliš-; Ker ima Jugoslavija opraviti režimi poslužujeio za krotitev domačinov terorjaj Fran-!kem meitu 'čeprav je polno ko- s politično organizirano cerkvi- cosfca vlada pravi da ie Tuniziia strategično prevažna, 1r/ež# s svoio taktiko temveč še bolj domači izkoriščevalci, da bi .o dala iz rok in v tem jo podpirajo Zed. države Dokler se teh ne iznebi, bo masa v bedi pa tudi ako se n ngija. Angjeii vsi do enega umaknejo iz Egipta. In enako v Edl»° Rušila izmed vseh močnih držav na svetu bedi bo v Iranu, kot povsod drugod kier peščica fev-frazo naklon/enost aspiracijam koloniialnih ljudstev Jalnih mogotcev tlači brezpravne množice, m pa takim deželam kot sta Iran in Egipt. I Jem fevdalcem pomaga zdaj tudi Amerika, v veri, 7'f b' $e' ^ngleike nadvlade /znebi/. Toda da ako vlado oni izgube, io bodo dobili komunisti, to Churchill pravi, da se angleške čete iz Egipta ne bodo oa se mora preprečili za vsako ceno. To je vzrok, čemu umaknile. Dob,le so pojačanje in okupirale bi ves Egipt, tlačena ljudstva gledajo v svo/em upu na Sovjetsko tudi olavno mesto Kairo, ako bi krali Farouk ne spre- zvezo in le cd nie pričakujejo pomoči. Amerika ie torej menil vlade ter zadušil izgrede proti Angliji, ki so stali * tei svoji politiki zelo zagrešila. Namesto, da bi poma- mnogo • . " ?a/a tem zaostalim, podložniškim narodom, jih odbija. Nekoč ie bila doba/ ko so Angleži lahko držali Torej kam druggm nai se obrnejo ako ne na Rusijo! Naša podjarmi,ene m napol kolonijalne dežele k tlom in se- politika podpiranja tiranov se bo izjalovila in to vidimo bi v podporo pa podpirali bogataške domačine, da so tudi v deželah, v katerih je malo ali pa celo nič komu-svoje tlačane s tujo pomočjo le laglje izkoriščali. nistov. Na eni strani naša vlada trdi, da je za dvig ž/v- To sedaj ne gre več lahko, kar so Angleži spoznali Ijenskega n/vo/a v zaostalih deželah z moderniziranj posebno v Iranu. Ako ne bi Iran me,7/ na Rusijo, bi gospodarstva, pred vsem poljedelstva, a na drugi st so nastopili v Egiptu. v/qde femveč fud. osvobodifey jlpod domai,h tlaii. Problem egipčanskega ljudstva pa niso samo An-lteljev. postopoma povečalo produkti v nost našega poljedelstva, vrtnarstva in živinoreje, zaradi česar bodo kmetje in mestni ljudje bolje živeli. Zadruga je sredstvo, s katerim se borimo proti egoizmu, proti sebičnosti, proti miselnosti: "Jaz imam. za druge mi ni mar!" Vatikanski služabniki pri nas nasprotujejo vsemu temu, ker ne marajo, da bi kmetje, vsi kmetje, lepše in kul-turneje živeli, ker ne marajo razvoja v socializem, ker jim je temna, nekulturna vas bolj potrebna, ker živijo od ljudska revščine, od ljudske gospodarske in duševne revščine, ker vedo, da Vatikan ne potrebuje ljudskega blagostanja. Ali si ti gospodje morejo misliti, da bo naša oblast dolgo trpela taka njihova početja? Sovražno delo proti ljudski oblasti, proti zadrugam, proti socialistični graditvi, nima kaj opraviti z vero in bi ga bilo treba kaznovati. Ce je res, kakor pravite, da je vsaka oblast od boga, tedaj bi GFNERAL KISKNIIOWKR morala biti taka tudi naša Ijud-vrhovnl poveljnik armade, driav ska oblast. Tedaj je vaša dolž-severoatlantskega pakta, čigar gla- nost da jo spoštujete, da se pod- mnen»a„n i' J hihT * *jate njenim zakonom. Ti zLko- menjan za kandidata v prihodnjih . ... . . . predsedniških volitvah. Dkupirala n\ amcijo vsaki veroizpovedi ga je v ta namen močna skupina tohko Pravic in svoboščin, koli-republikancev is vzhodnih driav, kor Jih verniki potrebujejo. Za dobra dela in za dobre namene je pri nas svobode v izobilju. smeli poučevati verouka niti v cerkvi. Kajti, širiti babjeverstvo, pomeni ljudi poneumnjevati, pa naj se dela to v šoli ali v cerkvi. (Konec na 5. strani) Tole mi ne gre v glavo? a pravijo, da ga je pred nekaj meseci, ko Je bil (Eisenhower) tu na obisku, tudi Truman povabil, da naj kandidira, toda na demokratski listi. Tako so ga mnogi demokratski politiki silili v to tudi pred štirimi leti. a se jim ni hotel ukloniti. Zdaj pa ga je res popadla ielja, da Vatikanu zvesta, reakcionarna duhovščina se je sedaj vrgla na verouk in očita našim oblastem, da ne dovolijo poučevanja verouka vsakemu duhovniku. bi postal predsednik te republike Hkrati pa širi med starši trditev, in bo kandidiral za to mesto na kon- da naša šola ne vzgaja naših o-veeiji republikanske stranke. Urok v duhu morale. To je veli- kemu se bi wisconsinski senator McCarthy rajše ne brigal kako iztrebiti kommpiranee iz vlade, namesto da voha le za komunisti v nji, to mi nikakor ne gre v glavo! Kar on počne, je zgolj blatenje poštenih, liberalnih ljudi, dočim so mu ko-rumpiranei "patrioti". Le kako more nekoč napredni Wisconsin takega zagrizenega reakcionar-ja trpeti v senatu, tudi to mi ne gre v glavo! \ PRIPOVEDNI DEL Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana roman (Nadaljevanje) spada v igro." Toda Sušnik. Koren in Podle-1 Ko Je bil° l&Te konec. le >gre sek pri Svetem Ivanu se niso gnali za Nemčijo, da bi jim tam Miha Kuhar vladal. "Aber jaa!" je vzkliknil Sušnik nekoč, "moja dobra dekla Miha vendar ne bo minister, da bi nas priganjal k delu. Miha bo že ostal priden in bo opravljal tisto, na kar se razume!" I ---j — — — — O —— —wi c% v Podleskovi trgovini, se je Pla- všek dvignil. Bil je omotičen. "Le crtšeri se," je dejal Podlesek in se zarežal, ko sta bila sama, ker je Sušnika žena poklicala domov. "Trap si, vsaj to si lahko priznaš. Kaj ti mar tisti Klemene! Saj ti ni boter! Kaj vedno žužnjaš okoli. Ust nima- (.Ulllt . - Žalostna komedija, ki so jo mo samo zato' da se Jahamo igrali pri Svetem Ivanu, se je nabreknila in je bil skrajni čas, da najde nekje svojo rešitev. Tabor je bil sklenjen: kar je bil šel Sušnik k župniku, da so se rešili Klemenca z internacijo, je v tem krogu bila zamaše-na še poslednja luknja: cerkev je pristopila. In ko je pristopil župnik, je pristopil še — Tonček. S Podleskom sta. si pome-žiknila. "Hlapec boš dober," si je dejal Podlesek in pozabil na nekdanji račun z Rebernikom. Podlesek je gledal naprej in je vedel, da ga bo potreboval. Tonček je bil pripravljen, da se zadovolji zgolj s kruhom. pred svetom, da znamo govoriti, pri tem pa ne pazimo na besede, imamo jih tudi zato, da znamo jezik držati v njih." Plavšek je gledal predse ' Bil sem slovenski učitelj. Človek pred svojo smrtjo rad vidi, da gre v cvet vse tisto, kar je ljubil v življenju. Ljubil sem svoj slovenski narod, ljubil sem svojo domovino. In zdaj? Ko bom u-miral, ne bo ne slovenske domovine. ne slovenskega naroda. . . Ni to tragično?" "Kadar hiša gori," je odvrnil Podlesek, "pa nimaš vode, da bi gasil, a tudi druge pomoči ni od nikoder, kaj boš storil? Ali se boš metal v ogenj, da še sam V izoblju se koplje, dal pa ne bi niti skorjice! Koren ne bo pozabil, Plavšek!" Koren je taval k Sušniku. Čutil je, da ni nikjer potreben, toda nekam je moral iti — jest. Nekoč je prodajal svojo modrost pri Svetem Ivanu, zdaj te modrosti ni nihče več potrebo-valstudj njega niso potrebovali, in Koren se je zavedal, da bi se ga najrajši iznebili. Bil je kakor berač za plotom, 'kakor pes se je plazil k ljudem, kjer je videl, da jedo. In če je Koren pomislil, da mu je vse to napravil Klemene, tako je vsaj on mislil, ga je sovraštvo do tega človeka spravljalo v brezup! Tokrat je šel k Sušniku na kosilo, a da bi ne prišel "prazen" — zdelo se mu je, da mora vedno kaj posebnega povedati, s čimer se bo opravičil za kosilo —, je dejal pri mizi Sušniku: "Zastran Klemenca nismo napravili najbolj pametno!" "Kako misliš ta svoj .pametno'?" je vprašal Sušnik "Ne bi ga smeli poslati v internacijo. Ko pridejo Nemci, se nam bo že kako izmuznil, le verjemi! Ce bi bil tu, bi ga imeli v rokah!" "Pojdi se solit! Hudič z njim, vesel sem, da ga ne gledam vsak dan! Pa saj bi se tebi tudi tu izmuznil! Sicer pa ima tu ženo, bo že prilezel za njo!" "Ako nam jo še ona ne iz- Samo bedni Plavšek je taval s svojimi zmotami po Svetem zgoriš? Pograbil boš svojo suk-Ivanu in ni mogel razumeti, ka- njo in svoj klobuk in rešil se-ko da vsi tako molče in se za- be . . . Domovina — narod, to pirajo vase. je danes mrtvo, Plavš. Ne jaz, makne v zadnjem trenutku!" 2 drug^so pokopali vse to. Midva, j ' "Pa ti pazi nanjo!" je odvrnil Po Klemenčevem odhodu se Plavšek, poskušajva samo, da jezno Sušnik, "saj zdaj nimaš je ozračje pri Svetem Ivanu ne- se rešiva. Morebiti bo kdaj vse svoje Zofke in kakega drugega kam pomirilo. Pri svojem počet- to spet vstalo, ali kaj mi to mar? dela tudi nimaš; stanuješ za-j ju vsi ti ljudje niso prav nič Z bodočnostjo se ne ukvar- stonj, ješ zastonj, pa še kaj pa-potrebovali koga, ki bi jim pre-,jam..." metnega stori! — Sicer pa je gledoval obisti, vrtal v duše pa "Razumem te,,N je naposled ™ čas, da prenehaš s svojimi! jih tako dražil. Napravili so odvrnil Plavšek in šele zdaj vi- predlogi. Takrat si komaj čakal,! račun z vsem in v tej dobi pri- del, kam je zabredel Podlesek. da bi se Klemenca znebil, zdaj raknvania c/i hntoli miru T-arrluli «.t« _______%_____ _ _ I__f t _ • • I K t rf n »• «■% s-J ■ »m / v I 4 *• J a _ V EGIPTU Je sovraštvo do Angležev in Anglije dobilo svoj iiraz posebno v izgredih v Kairu koncem četrtega tedna v januarju t. I. Dne 24. in 25. januarja so izgredi! napravili v Kairu okrog 28 milijonov dolarjev škode. Navalili so na razne ameriške ter angleške urade in v trgovine, jih izropali ter zažgali. Napad so izvršili tudi na svetovno znani Shepheard hotel v Kairu, ki je bil shajališče imovitih Angležev. Američanov in drugih tujcev. Kralj Farouk je dne 26. januarja svojo vlado odslovil, razpustil parlament in imenoval novo vlado, ki jo je po njegovem navodilu sestavil Alj Maher paša. Po vsem Egiptu je bil proglašen preki sod. V izgredih v Kairu, v Ale ksandriji in v bitkah z Angleži ob Sueškem kanalu je bilo že mnogo domačinov in Angležev ubitih. Egipčani zahtevajo, da se naj angleške čete umaknejo iz Egipta in da se Anglo-egipčanski Sudan združi i Egiptom pod kraljem Faroukom. — Na gornji sliki je prizor s "fronte" ob Sueškem prekopu, ki ga stražijo Angleži, in zlika iz izgredov v Port Saldu ob vhodu v kanal. Nc'kaj o naših stvareh (Konec s 1. strani) marsikje sram priznati, da so slovenskega pokoleuju. Kajti Američanom v splošnem ni bilo nič znanega o kakih Slovencih. Zato so se naši "Kranjci" klicali za "avstrijce" zaeno s Hrvati in Črnogorci vred. Avstrijski Nemci pa so se nazivali za Nemce rajše kot pa da bi se jih istovetilo z "avstrijci" iz Franc-Jošefo-vega avstrijskega juga. Kar se tiče bodočnosti naših podpornih organizacij, bodo svoj značaj vsled izumiranje članov stare generacije zelo pre-drugačile. Postale bodo povsem ameriške. Tudi v pridobivanju članov bodo čezdalje večje težave, ker so se stvari na zava-rovalninskem polju zelo spremenile. Ko smo mi ustanavljali podporna društva, je bila zanje resnična potreba. Danes pa je razne sorte "insurance" zelo razširjen in socialno zavarovanje se razteguje, dočim ga v naši dobi sploh bilo ni. Toda ker hočemo ohraniti kar smo si s tolikim trudom zgradili. moramo iskati naslednike v naši tu rojeni generaciji nc samo na društvenem temveč tudi na kulturnem polju. Naši pevski zbori so ohranjeni le na ta način, a dramska pa pojemajo, razen v Clevelandu, kjer veliko tu rojenih zna dobro slovensko in vsled tega slovenski oder tam za nove moči ni v zadregi, kakor je npr. v Chicagu. Tako prednost, kakor jo ima slovenska naselbina v Clevelandu, imajo tudi vse večje češke, poljske in italijanske naselbine. A v naših malih naselbinuh Y>a so Slovenci samo še tisti,-ki so prišli sem iz starega kraja. S časoma bo v vseh tako. Priseljevanje je ustavljeno, razen kar je bilo v minulih par letih l»cguncev pripuščenih, stari,pa izginjajo po naravnem zakonu. A to se ne zgodi že jutri. In otroci naših staršev se v splošnem svojemu narodu ne bodo odtujili, pač pa šele tretja generacija, a tudi ta ne vsa. Stvar torej ni tako brezupna kot si jo urednik "Zajedničara" Filip Vukelič predstavlja. NOTICE veda ne, ker kot vidimo iz nje-1 na tudi opereta, "Ponočni vaso-govega pisma, ima on zdaj nov valei"; pod režijo Sophije Iler-naslov, list pa smo mu pošiljali j sich. Ona je tukaj rojena in ob-na starega. Poroča, da gre za ne- vlada slovenski jezik kot mi sa-kaj mesecev na obisk v stari mi. Koncert se bo vršil pod vod-kraj. Delal je v gl. uradu HBZ stvom Jos. V. Krabca. Več pod-—zdaj je v pokoju. Pred leti je robnosti o tem koncertu, ki ga bil član gl. nadzornega odbora bomo imenovali zgodnji pomla-SNPJ. Na potovanju mu želimo danski koncert, je naznanjeno v obilo užitka. F. Kokalovem dopisu. - j Ostalo je za v to kolono še Sedaj pa apeliramo na našo prilično notic, ki bodo pod tem slovensko publiko, da si rezervi-naslovom v prihodnji številki|ra nedeljo 17. februarja za po- dne 20. februarja. IZ UPRAVNI ŠT V A K°"«rt zbora ZARJA čakovanja so hoteli miru. Izdali so vse in zdaj niso potrebovali "Toda ne razumem, zakaj je bi-!bi ga spet rad imel tu. Kdo te lo treba prav tebi sodelovati razume0! Mislil sem, da si pa-nikogar, da bi jih motil. Se nik- proti _ Klemencu?" metnejši. pa si uboga sirota. Le dar si ti ljudje niso tako oddah-( .•Ah ^ da sem sodelo_ kako si nas mogel tako dolgo nih kakor P?. odh.?dl1 Matije val?„ je M QsXrQ Podlesek vleči za nos!" Klemenca. Od župnika prek kap-1 -Sodeloval si," je pritrdili Sušnik je zamahnil z roko, lanac Aneke o^f,be[mka' KOTT Plavš<* "Sicer pa je to tvoja Koren pa se je potuhnil, na, Sušnika. Podleska vse tja do stvar Nekaj mi le ni jasnJo; "T„Hi « t.K, i----k,., Mihe Kuharja so čutili sprosti- Komunist /e bilF a dom0vino te v. "Hvala bogu," je nekdo vz- ^ i;..u;i Vt« i va • n hm v 4 Je vehdar ljubil. Mi pa smo ga dihml. Kdo ze? Morebiti pa so .__.i.«* j 4 j . * - ® . 4 , ... .,. 1 poslali od tod kot sovražnika te vsi tako vzdihnili. l V____. . v . . . ,. domovine! Kako smesno, pa tudi Samo bedni Plavšek je začel strašno je vse to!" pomežikovati: odpirale so se mu Tedaj se je Podlesek razjezil. _ _ _______ oci. Klemenca so vendarle od "Plavš, dovolj mi bo! Ce ti se j«? na Klemenčev predlog po-tod poslali v internacijo zato, da ni kaj všeč, se pritoži! Ne bom šmonil. Koren vas bo vse prehi-bi laže izdajali, da bi ne imeli ti dolgo odpiral oči! Strela sa- teI! Koren bo ubijal!" prič. Pa je nekoč dejal pri pre- kramenska, kakor babišče si! Dvignil se je od mize in taval1 . Sušnik te ima v želodcu, da veš! od Sušnika. Ne domov, doma se Zdaj pa ze vidim jasno, da Brska povsod kakor. kura. Tam je bal, tiste prazne sobe, iz ka-l i C Ka irrort 1 m/vm 1 «>'»/\4i? ^ff* • * * • « >—......! Tudi s tabo bom obračunal!" je zapretil Koren Sušniku v duši. "Le čakaj! Ubili bi me radi! Morda ste že tudi nad mano izrekli svojo sodbo' Ampak, Korena ne boste. Koren ni Klemene, i Koren se je mnogo naučil, odkar nas bo vrag le moral vzeti! Mi smo ostali, on pa je šel. Zdaj lahko mirno igramo vsakovrstne igre^,. . . " "Kakšne igre to misliš? ga je pogledal Podlesek, nato pa de- imaš svoj dom, za katerega si se vedno tako bal, tam imaš svojo soprogo, ki te je negovala kakor otroka, imaš svojo pokojnino — česa še potrebuješ za bodočnost, za svoje življenje? Pozabil si, jal: "Ce ti ne ugaja, da je šel, da je vojna! Sit sem te! Ne prise prosi za njim, mu boš tam hajaj mi več v trgovino, če se družbo delal. Saj si se že tako boš samo cmeril." In Podlesek nekoliko preveč opletal okoli j se je obrnil in šel v svoj koti-njega, da veš. Zdravo to ni . . ."jček. "Plavšek se je naveličal naše Plavšek je'gledal z njim, po-preferanse, pa je hotel igrati s tem je zmignil z rameni. Preden Klemencem," je rekel) Sušnik. "Ampak tista igra je draga . . . Lahko bi te stala hišo." In Suš- pa je odšel, se je ozrl v Podles-kov kotiček, kjer je "stari žan-dar' čepel nad mizo in si pod- nik in Podlesek sta se spogle- Piral glavo z rokami dala. Plavšek se je ozrl po Sušniku, nato pa še po Podlesku. "Stari žandar" se je delal nedolžnega kakor devica, ki ne razume, če se zavito govori o grehu. Toda pravcata devica je bil doslej le Plavšek. Zdaj je gledal, zdaj je razumel Klemenca, zdaj je vedel, kakšna igra se je tu igrala. Zardel je. "Ali sem jo že zaigral?" je vprašal nazadnje. "Ce bo Janezek priden, lahko Janezek vse dobi," je odvrnil Sušnik mirno in mešal kvarte. 4 Treba je znati igrati. Tudi kvarte je treba znati mešati, vse to "Ne jezi se, Podlesek," je dejal Plavšek z otroškim smehljajem in mu je bilo hudo. "Pomešalo se mi je nekaj . . . nisem vedel, da je vse tako . . . strašno. Zate pa sem Vendar vedno mislil, da ljubiš domovino . . ." Odhajal je in na cesti mu je bilo neznansko hudo. Komaj je videl Korena, katerega je srečal. "Tudi ta nima domovine in vendar jo izdfcja," si je dejal Plavšek in bilo mu je hudo, ko je taval dalje. Koren pa se je s sovraštvom ozrl po Plavšku in zabrundal: ' Tudi tega bi bilo treba stran! W.V.VV.V.VV.V.V.VWA'.V/ OGLAŠEVALCE V PROLETARCU i * / vam priporočpmo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patroniziratel Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu -m tere mu je pobegnila Zofija; na cesto je šel, še vedno pijan, ker je zjutraj pri nekem kmetu pil žgarje. Vlekel se je po cesti kakor senca Toda v njegovi duši je bilo svetlo, lepo: v njegovi duši je gorelo brezmejno sovraštvo do vsega na svetu, v njegovi duši se je razraščal velik'in trden sklep: ubijati. Ubiti Klemenca z Gizo, ubiti Podleska, Sušnika, ubiti Plavška z ženo, vse učitelje z Rozmanom vred, ubiti Šmona in Zofijo, Zadravca in Magdiča in Miho in kmete, ubijati, vse ubijati. Zato ker so vsi ti ubijali njega in ga ubili. Ali še živi? Mar se Koren ne zaveda dobro, kako so ga do kraja ubili? To telo, ki se pijano vlači po ivanovskih cestah, ne more več živeti. In če ne more živeti, ne sme dopustiti, ^ia bi živeli drugi, predvsem tisti, ki so ubijali njega. Takrat je Sušnik rekel Mici: "Tudi s tem bo treba obračunati, da se ne bo vlačil po cestah kakor pes." 3 Marec se je prismehljal s son-com na hribe okrog Svetega Ivana. Pomlad je bila tu. Ne razkošna, oač pa tista, ki zvabi kmete Sa vrtove, na dvorišče, da pospravljajo, ki zvabi otroke prvič na še docela orumencle trate. V Gizinem razredu na mizi cvetejo rože v lončku: o-troci so jih ji prinesli. Pomlad . . . Koliko src si je želelo lepe in mirne pomladi, brez tiste večne, moreče skrbi pred vojno. Toda v ozračju je viselo nekaj težkega, zadušne-ga. Zadušnega tudi za tiste, ki so želeli, da bi ta pomlad nazadnje vendarle |4inesla "odrešenje". Vse so vrgli na .to pomlad, nikamor več niso mogli, tako živeti pa tudi ne. Bilo je treba, da se odloči. * (Dalje prihodnjič) Marv Bernick iz Detroita piše: "Moja številka tik naslova na prvi strani me opominja, da mi je naročnina potekla. Priloženo vam pošiljam tri po sto centov. Sfcoda, da jih nimam desetkrat toliko. Zelo pogrešamo Ameriški družinski koledar. A-ko bomo vsi Proletarca zadostno podprli in mu s tem zagotovili obstoj, bo morda tudi družinski koledar mogoče obnoviti." Ameriški družinski koledar je bil res priljubljena knjiga in zelo upoštevana tudi v staremu kraju. "Ta-novi" Slovenci (begunci) v Argentini so svoj koledar za to leto prvič izdali. Naslov mu je "Svobodna Slovenija". V Zed. državah ga prodajajo po tri dolarje; je slabši in manjši kakor je bil naš, toda še enkrat dražji. So pač praktični ljudje tile "ta-novi" tudi v Zed, državah. Naša dežela jih jp zelo veliko sprejela. Frank Teropšič sc je oglasil v našem uradu, ko je prišel na sejo federacije društev SNPJ in izročil vsoto $15 za tri naročnine ($9) in $6 listu v podporo. Obnovili so jo on, P. Swolsak in Ludwik Katz, vs; trije s čika-škega north side in prispevali, kot že omenjeno, vsak po $2 v tiskovni sklad. Felix Kramarsich iz Middle Village, Long Island. N. Y., nas je obiskal, si naročil Proletarca in dal $2 v tiskovni sklad. V New Yorku obratuje železarsko delavnico. Tu je posetil svoje prijatelje, potem pa se odpeljal na počitnice v Florido. Frank Ivanshek iz Cicera je obnovil naročnino, enako Louis Mohar iz Downers Grove, 111. Neki fiaš prijatelj iz srednjega zapada, ki ne želi, da bi ga tu z imenom omenili, je obnovil naročnino za dve leti in prispeval $34 v tiskovni sklad. Enako sta storila skupno dva druga prijatelja; plačala sta naročnino za dve leti in prispevala listu v podporo $4. • Iz Rock Springsa, Wyo., se je oglasil naš old timer F>ank Grum. Piše o razmerah v svojem kraju, vprašuje glede stanja Proletarca in mu želi še dolgo življenje, kot je pač običaj. Njegbvo pismo je objavljeno na drugem mestu v tej številki. Mary Putz iz Pullmana (v Chicagu) je poslala $3 za obnovitev naročnine in $2 listu v podporo. Pred dobrim letom je preminul n j en, soprog, ki je bil star naročnik in podpornik Proletarca, in njim pa Mary, ki jc tik po njegovi smrti prispevala v tiskovni sklad znatno vsoto. 1 Prinesel jo je nam njen sin Eddy v družbi s Frankom Pod-boyjem iz Johnstowna in njegovim bratom Johnom, tudi iz Penne. Bila sta na pogrebu Ja-coba Puca, o čemer smo takrat poročali. Naša stara naročnica Jennie Troyar, Palisade, Colo., je obnovila naročnino in piše, da je težko operacijo srečno prestala,! da pa bo vzelo dolgo časa, pred-no bo spet trdna. Mož Jack ji je umrl pred leti po dolgi bolezni. Bil je šaljivec da malo takih in deloven v njihovem društvu SNPJ. Vsi njeni otroci; so odraščeni in poročeni. Pisec te kolone je bil pri njima par dni, ko je pisal potopis za v Družinski koledar pod naslovom "V državi mormoneev" in o življenju »Slovencev v Coloradu. | — Jennie se v pismu potožuje, da tisti, ki so že dolgo tam. so pozabili bolnike obiskavat, pose-čati društvene seje in se naročati na nase časopise. Brali bi jih še, ne pa plačali. Naj še dodamo, da so v Palisadu in daleč okrog ob reki Colorado, ki teče ob Troyarjevemu domu, krasni sadni nasadi. Tudi precej Slovencev jih lastuje. Jacob Pavčič, Strabane, Pa., jc poslal naročnino na list za društvo Postojnska jama št. 138 SNPJ. ' Naročnino je obnovil naš pionir Frank Udovich v Chicagu in prispeval $2 v tiskovni sklad, skupaj $5. Luka s Podbregar, Witt, 111., je obnovil naročnino. John M. Stonich, Pueblo, je poslal naročnino za Frances Korošec. Pravi, da je zelo zaposlen in želi, da bi ga v zastopništvu za ta list kdo drugi nadomestil. Omenjeno je bilo že v prejšnji številki, da je Frank Alesh, ki se je iz Chicaga za stalno preselil v Fontano, Calif., obljubil dobiti kaj novih naročnikov, pogojno, ako bo list redno izhajal. Zdaj se drži določenih datumov in zanašamo se, da se jih bo tudi v bodoče. Ignac Hrescic, Canton, 111., je obnovil naročnino in«prispeval $2 v tiskovni sklad, skupaj poslal $5. Enako sta poslala po $5 Frank Miksha, Lima, O., in Anna Pichman v Chicagu. John Valetic, Gary, Indiana, je obnovil naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad. Naš stari naročnik Michael Pleše v Pittsburghu, Pa., piše. da ne prejema Proletarca. Se-' set tega koncerta, na katerem bo polno užitka in razvedrila, kot je že navada pri Zarjanih. Vstopnice so samo po $1 in so že v predprodaji, si jih lahko nabavite pri pevcih in pevkah Zarje, kakor tudi v SND v starem poslopju. Podpirajmo naše pevske zbore, da bo naša slo- ■ ■ ■ m ■ ■ ■ ■ Cleveland, O. — Pevci in pevke pev. zbora Zarje so spet postali aktivni in se pridno pripravljajo za koncert, ki se bo venska pesem donela še naprej vršil v nedeljo 17. februarja v in da bo naše kulturno življenje avditorju SND na St. Clair Ave. živelo tudi ko nas več ne bo. Koncert, ki bi se moral vršiti t . , , rj , , . , , . ■; —John Krebel. na Zahvalni dan, smo za enkrat _ ____ zamudili, to pa vsled tega, kakor smo že mimogrede omenili, da se je večina pevcev nahajala v stari domovini in so se vrnili prepozno, da bi se mogli pripra-1 viti za uspešen koncert. Vsled tega so pa sedaj bolj živahni in pridno prihajajo na pevske seje, čeprav so nekateri oddaljeni do deset milj in se žrtvujejo, ker se zavedajo, da brez kulturnih priredb bi ne bilo pravega živ- i ljenja in narod kot tak, bi ži- se boste, da je vredno ne votaril v mrtvilu. $Qmo bm njegov naročnjk To ne velja samo za Zarjo. priporočiti tudi ampak za vse nase kulturne u-J , ® , , ,WWI stanove, ki si ravno tako priza- drugim, da si ga naroče. devajo in žrtvujejo na kultur-1 nem polju. Zarjani, ki so večinoma tukaj rojeni in dobri pev-iLj ci, nam bodo podali zanimiv koncert z lepimi domačimi pes-i mimi in po vrhu tega bo poda-| m PRECITAJTE PROLETARCA vestno in brez predsodkov. UVERILI ŠIRITE LIST ga v načelih ne more ničesar omajati! Pevski zbor ZARJA Cleielniitl. O.. priredi koncert v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave. v nedeljo 17. Februarja Pester glasbeni spored. Opereta PONOČNI VASOVALCI n n Pridite! — Vstopnina en dolar v Vsi prijatelji lepega petja vabljeni na ta dan v druiino Zarjanov! NA SVIDENJE 17. FEB. V SND PROLETAREC, February 6, 1052 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * A ijgtm - *» 1NOZEMCEV je še veliko v Zed državah, in to posebno lakih, ki so v tej dešeli te mnogo let. pa se niso nikoli pobrigali, da bi postali državljani. Po sedanji postavi se morajo vsako leto inova registrirati in ako se preselijo, morajo svoj novi naslov merodajni oblasti takoj naznaniti. Gornje je slika is registracijskega urada v New Yorku. Popisovanje nedrtavljanov se je vršilo minulega januarja. Chos. Pogorelec smotra, da je urednik Proletarca zgrešil pot v svoji taktiki Chas. Pogorelec, ki je prišel kavati hinavščino, ki jo je v na-k Proletarcu marca 1921 in de- šem takozvanem "naprednem da ne brez bolečin. vec je oportunistov, a ni druge Glede Jugoslavije: Proletarec poti kot da jih ljudem predstav-o partizanih ni pisal oboževalno, ljaš v pravi luči — namreč za pač pa pravično. Iščeš alternati- hinavce in oportuniste. Proleta-vo: ako nisi s partizani, s kom rec to dela in se ni v tem v nisi? Z domobranci? S Petrom čemer spremenil, in čaršijo? Chas Pogorelec ve, da je sku- Torej s partizani! Saj sta jim šal "Proletarca" nadomestiti s celo pokojni Roosevelt in Chur- 'Svobodno besedo", ki jo je u-chill pomagala! pravljal in širil, za urednika pa Preobrat v Jugoslaviji je o- ji je bil star, skušen bojevnik in gromen in prav gotovo se v nje- književnik. Ni jima šlo. mu dogajajo tudi stvari, ki za- Za njo so nastale Jontezove služijo več kakor grajo. A so to "Koprive". Tudi on udarja pri-svojstva, ki bi jih nikakršen pre-;bližno tako kot je delala "Svo- Debate Z. N. v Parizu vse brez konstruktivnosti (Konec s 1. straniJ čila, posebno pa^v oblifa novega CARE zavitka z razno hrano za $11.00. Navzlic temu, da je razdelila družba CARE množino skoro 48 miljonov funtov nadvišne hrane Združenih Držav med skoro 4 milijone ljudi tekom preteklih 6 mesecev," se bo nadaljevala v Jugoslaviji obupna potreba še obrat ne mogel izločiti. Revolucija sama na sebi je vedno tragedija za eno ali celo vet- ge- jih mislih, si pokojni Roosevelt ni predstavljal za kako debat-no društvo, ampak za svetovno tribuno, ki bo imela moč zgraditi po svetu trajen mir v duhu njegovih preroških # štirih svo-bocfsčin. V obojem je OZN fiasko. bodna beseda", s to razliko, da je Jontez našel alternativo. Sel je v tabor "Ameriške domo-neracij. Enako civilne vojne, j vine" in v družbo klerikalcev. Naša med južnimi in se- Chas. Pogorelec ne bi storil te- ZgraditT ni" rnogl a ne trajnega vernimi državami je že davno ga, torej je zanj edino pamet- miru štirih svobodščin ni niti minlua a nje posledice se vedno no, če nam pomaga kot nam je skušala uveljaviti čutimo. Vzame časa, predno se prej. Veliko bi še lahko človek Pokoini Roosevelt ni dočakal hudournik preobrata spremeni v i rekel na Pogorelčevo kritiko. A - J se bomo že še kaj pomenili, saj mirne, strpne normalne toke. Glede hinavščine — te je res je še časa. In prav pa ima po-velrko ne samo v našem napred-1sebno v tem, da je nam baš zdaj nem taboru (takozvanem» temveč v vseh — tudi med komunisti in v cerkvah. Vse preveč ljudi se suče po vetru, vse pre-'izhaja. ustanovitve te svoje zamisli — svetovne organizacije vseh dežel in narodov, zato mu je bilo razočaranje prihranjeno. Predsed- sve- taboru na kupe. Pozdrav. — Charles Pogorelec." lal v upravništvu ter v tajništvu JSZ do pred nekaj leti, prej pa bil njegov zastopnik v Pueblu, v Minnesoti in agitiral zanj tudi v drugih naselbinah na svojih ve očitke se spodobi Proletarec bolj potreben kot se ku te ^'ublike Jmed kdaj prej Zato pa vzlic vse sor- Q " Woodrowu W11-te oviram ,n težavam se vedno !sonu tQ ^ wk> dano Dožive, je ustanovitev Lige narodov, in kmalu spoznal, da je njegovih štirinajst točk, s katerimi je med vojno elektriziral svet, položenih "na polico" in liga je po- I^P , .... zabila nanje. Videl je njen ra/- Ker rad. o-1 spet vprec. v predsedn.sk. P°- voj. kako ni mo(,le preprečiti no- ^ubifejn i Loncert Šmarje " Cleveland, O. biska Slovenije Zarjam niso i-.seUaaj se boš medtem malo od-' ^""j^iiTu^n nobenegao-meli dovolj časa da b. se pr.pra- po*.l. boroženega napada na druge de- K, , U . .vili za jesenski,koncert, k. ss o- Predsednica zbora je sedaj žele Nienetu konca oa ni do- Nekaj odgovora na Charleso-lbičajno vrši na Zahvalni dan. naša aktivna in vrla pevka Jean- Xl fe sZ razočaran. smo sklenili podati obširen kon- ny Fatur, katera tud! prav do- nekaj let", je rekel Mr. Allen, se Italijo sprejelo za članico. Ru-j "Pogoji za življenje so neugod-sija je pri volji, toda le pogojno, ni vlada, katera si prizade-da se vrata v OZN odpre tudi izboljšati gospodarski polo- Kitajski. Amerika je to vetirala in Rusija je vetirala Italijo. Na tem zborovanju v Parizu pa je sovjetska delegacija presenetila zborovalce s predlogom, da naj se sprejme v OZN kar štirinajst dežel naenkrat. Pet izmed njih jih pripada sovjetskemu bloku. Te so Romunija, Madžarska, Bolgarija, žaj, jih ne bo mogla kmalu izboljšati, akoravno to upa in namerava."* Mr. Allen je opozoril, da je razdeljevala jugoslovanska vlada z izvrstnim uspehom ECA potrebščine in CARE nadvišno hrano. A pogled v bodočnost je še vedno zatemnjen. Radi tega mislim, da mora ukreniti CARE Albanija in Vnanja Mongolija vse mogoče, da poviša pošiljat- v Aziji. običajnih zavitkov s hrano Nekomunistične dežele, ki jih In blagom za obleke kot tudi je predlagala r^eno s prej orne- poseben CARE zavitek s hrano njenimi, so Italija, Finska, Por- kot moka» riž sladkor. Vsi tugalska, Irska, Jordan, Avstri- CARE zavitki vstrezajo silni po- _________ trebi." — i CARE zavitek s 60 funti raz- Ako ste prejeli zavoj Prole- ne hrane je sestavljen tako, da tarča, razdelite ga med naše lju- vstreza zahtevam prehrane ju- di in jim priporočite, da naj si goslovanskega ljudstva. Vsebu- ga naroče. Hvala vsem za sode- Je 25 funtov sladkorja in 25 fun- lovanje. tov moke ter 10 funtov riža in —^,wm^mmmmMmm^^^m_ predstavlja izvrstno sredstvo, s ja. Ceylon, Nepal in Libija. ka'er',n ^ko pomagamo so- Sovjetski predlog sc je mno- rodmkom ,n P"Jateljem v Jugo- gim dopadel, toda Amerika ga je slaviji. Poleg tega ima CARE označila za izsiljevanje Ameri- na ,ra2P?lag° zf J"g°slavijo več ško stališče je, da naj bi se 0 razhcmh zav,tkov s hran0 m sprejemu ali odklonitvi •glaso- blagom za oblačila. valo o vsaki deželi posebej. A Važno je tudi dejstvo, da na ruski predlog je bil močno pod- Podla*i CARE dogovora z jugo-piran. Najprvo se je o njemu slovansko vlado ni treba plačati glasovalo v političnem odboru.1 prejemniku CARE zavitka niti Ruski predlog je dobil v njemu carine, niti davkov, niti kakih 21 glasov, za ameriško stališče so se izrekle delegacije dvanajstih drugih pristojbin. Cena, katero plača ameriški pošiljatelj, krije dežel, 25 pa jih ni glasovalo. To vse stroške in poleg tega jamči so bile take delegacije, ki se jim ZJ Postavitev. Naročila ali vpra-je sovjetski predlog zdel dober, ^"J8 za pojasnila glede katere- potovanjih po deželi, trdi, da je Zavozili "zadnja leta" ga ni- Cert z opereto v dveh dejanjih bro vodi seje in spodbuja Zar- Po Hginih potih kriv listovih sedanjih težav naj- smo mi svet ves svet je zavo- na 17. februarja. jttne k večji aktivnosti. Vso Bistveno gre tudi nasledni- več urednik, ker je premenil zen, s kapitalističnimi, klerikal-; Koncert in opereta "Nočni va- srečo in mnogo dobre volje in ca Lige. sedanja Organizacija svoje staro stališče. nirni, komunističnimi in socia-| sovalci" bo podana ob novem veselja do dela želimo Mrs. Fa- Združenih narodov po liginih Takole pravi Pogorelec v svo- lističnimi strankami vred. mejniku našega zbora, kajti Zar- tur, naši novi predsednici. Me- potih, jem pismu z dne 14. decembra Cemu? Ker je svet v preobra-,ja bo obenem praznovala 35-let- sto podpredsednika je vzel Ed- Politično ni OZN pokazala še 1951: tu — v večjem kot je bil v času nico obstoja. Dokaj dolga doba win Poljšak, sin našega doseda- nobene odločnosti in moči. nudi ". . . Vseh 46 let, od kar list velike francoske revolucije ali je to za kulturno skupino in u- njega predsednika. Tajnica je pa diplomatom pridruženih de- izhaja. nisem zaostal z naroč- Pa tik po boljseviski revoluciji parno, da bo zbor še dolgo ži- pa naša marljiva Mrs. F. Eler- žel priliko, da se na njenih zbo- rfino tako dolgo, in bogami, na- v Rusiji. vel in deloval, četudi je treba sich. Torej imamo v odboru rih in v njenih odsekih zbere- ročen sem nanj od prve številke. Preobrat je zajel tudi verstva za obstoj in vzdrževanje take Zarje tudi sedaj dobre voditelje, jo skupaj, se spoznajo in gla- Takih ni veliko; najbrž jih bi in Vatikan se zvija v skrbeh za skupine mnogo dobre volje in ki bodo skrbeli, da bo zbor ži- sujejo lahko seštel na prstih ene roke. bodočnost — namreč za svojo požrtvovanja od strani pevcev vahno delaven tudi v bodoče. y 0ZN je zdaj včlanjenih 61 « vsled bojazni pred zamero A-j^akoli CARE zavitka lahko po- - Vzrok zaostalosti, lahko ver- bodočnost in pevk, od strani publike pa se- Vstopnina na koncert, ki se dežel Večino vodijo Zed dr- meriki so raje molčale. šl.iete preko vsake CARE pod- jameš, ni na moji strani, kajti Vsakdo,u ni prepojen s pred- veda razumevanja in podpore. ^ vrši, 17 feb bo $1 začetek žave Sicer bi marsikatera dele- Ameriška delegacija z rezul- ružnice naravnost na CARE, mislil sem na list, ne to kar je sodki, ve, da je Proletarec sko*i Težko je že zdaj za vsak zbor programa točno ob 4 uri popol-lgacija glasovala drugače kot'tatom ni bila zodovoljna, kajti 20 Broad Street' New York 5, zadnjih nekaj let, pač pa kar vso to kritično dobo pisal ob- prirediti uspešen koncert in tu- dne v Slovenskem narodnem do- želi Washington a je od ameri- zavedala se je. da je bila pora- N Y- • je Proletarec nekdaj bil. Prav | * ^ ni izvzeta v tem, ven- mu St. Clair Ave Po pro- ške pomoči tdvisnih ali pa ame- *na. Vzlic svoji mogočnost je pogostgma in premnogokrat rm-likor je bilo potrebno in vredno dar moram reci, da se nam je u se ^ razvila prosta za- riških podpor toliko deležnih da dobila le 12 glasov. Pritisnila jej p . A _ . . je bilo žŠTa^ste ga tako zavo- Proletarčev urednik bas radi posrečilo spraviti skupaj lepe £ava v prizidku kjer boste lah- se ne upaj^zaLrUi Tako npr na "nevtralne" delegacije, da Pr™™> poravn,l5te na#roim: žili zadnja leta> svojega stvarnega gledanja na pesmi katere bodo izpolnile pr- ko malopopili, plesa- Je v pr^l anskem Slrtju Ame- naj glasujejo na glavnem zbo- n°:# S.tem nam # ^ Za vse to se imate zahvaliti stvari kot so ni bil priljubljen v vi del programa v teku katerega u< ^ J VT1skali. Na svidenje' dka spravflalkbzi^ OzKu rovanju z ameriško, in rezultat ^ v #T "V vaši kolaboraciji z ljudmi, či- nobeni struj, v Sansu, ne v Zojsu boste slišali .-Eno samo tiho n.- _ Fr KoJ, 4 * [ ^ OZ1 1je bil _ 22 glasov za ruski pred- '.n 7 t " žo" (Friančič) "Dobra žena" (V *\o*ai. vgu. m »c l^nna ca intervene* j b r C|n lah^ vidrzujemo. Torej ne :—T _: ; :rr v ^^ napadeni južni Ko- log. za ameriško stališče, torej . |e inaJ števi|kaJ tik reji. Navdušenja ni bilo, a vzlic proti sovjetskemu predlogu. 21 a yam kdaj temu ni deželam, ki so pod a- glfov 16 dežel pa se je vzdr-i^^ ^ meriškim vplivom, kazalo dru- zal° glasovanja. Ker sovjetski ___ .. . . 0 gega kot glasovati za ameriški predlog ni dobil dvetretinjske nisnicam odločno poudaril Spo- prcdlog Mislih so si naj Q. večine, bo moralo omenjenih 14 vedmki imajo dolžnost, da to dobrimo saj borili se bodo s držav še ostati izven OZN. papeževo zapoved naglasijo v severno Korejo ,e Amerikanci. Dalje niso še članice OZN o-spovednicah ženskam in moškim. Toda eim je bUa izjflva za ^jgromna komunistična Kitajska, DDPDivATCTvn tt ATT ie* sodbo nad agresorjem sprejeta, 1 Španija, Japonska in Nemčija. PREBIVALSTVO IIALIJE se je Amerika deželam svojega blo-! Nacionalistična kitajska dele-tako naglo množi da vlado skr-|ka brez ovinkov poudariiaf da gacija je predložila splošnemu bi, kam s prirastkom. Veliko se pričakuje ^ njih v Koreji de_ ; zboru OZN izjavo, s katero bi ga je izselilo v Južno Amenko,; janskega sodelovanja, ne samo 'se Sovjetsko unijo uradno ozna-nekaj tudi v druge dežele, a se ob]jub Nekatere so nato res,čilo v imenu ZN za kršilko pri-je v Italiji na stotisoče prebi- ,ale tjfl syoje ^ |f| ^^| jateljske zveze, ki je bila skle-valstva preveč in v velikem po- ,adje njena med Ciang Kaiškovo ki- manjkanju vzlic ogromni ame- ' tajsko vlado ter sovjetsko vlado jih poljub je smrt za vsakega, -noben i struj i s Sansu, ne v Zojsu ki jim nasede. in ne med vodjami Ameriškega Vodopiveci, "Oj. z Bogom ti, mmg^ m m mmmtm m ■■ Ce je kateri ljst, ki bi bil lah- slovanskega kongresa.. In tudi planinski raj!" (J. Aljaši, "Kam K llAA t NT II DJI ko med zadnjimi slovenskimi li- v Jugoslaviji se nikomur ne si šla" (P. Jereb), "Zebljarska" ■WlfIMl I fllWI sti v tej deželi, je bil to Prole- hlini. d Ves «las jamrale« da zdaJ za to gi' ki S° d°Wali' da °aj imaj° *a rudništvo in oddelek il- umrl načrt za sporazum obenem V Jto^l ^L mi : 1 unije w' F ot M da hujikam ni časa - moramo v cerkev, I zvezni inšpektorji pravico zapre- ,inoiske univerze za rudništvo z Lincolnom -1 a njegove be- mi jo j7 upravitelj Ter de iaf hrt no 'd2*1 sem delo v t^ P°*tene FUdarje ln Jih b^am V ker *°sp°d BUban ne bodo U VSak tak P™™«0™*; v ka' ter metalurgijo. sede niso umrle; izražale so ono "Tukai ie X? orazno " mln^i i^ Ll in ll^ škodo mesta' dasi še msem b" kali Razvila se Parada v cer' tepem druzba nOČe Kdo je nasprotoval? Naravno, demokracijo v katero Ameri- W «J je iuaj prazno. pum«ii jaao iezKo in nezaravo nikdar posUn nikamor ^ nobe_ kev> ^ maii pa na piknik- ti varnostnih predpisov, so, bili premogovniške družbe in pa po- kanci verujejo in proti kateri / - ■ , v - pv«t«n umamui uu nuoe- kcv. po masi pa na pmniK. " Hipremogovniške družbe in pa po- kanci verujejo in prot Vstopil sem s paketom ravno ^ prwem caau aern se sez- ne unije in se nij}em 4e nikoU Minnesota mi ni ugajala. I odbiti. Zdaj imajo inšpektorji sanci iz premogovniških okrajev, i streme, demokracijo v ) sb je Mike s svojim paketom "aml 1 nasim» ljudmi, /.anima- nobeni ponudil v službo. Zanje "Preštudiral" sem jo toliko, da — bodisi državni kot zvezni, ka- Bilo jim je več za interese last- ljudje vsega sveta" žele Ipfavljal doli proti Provu. Po- ,*1 se Prav; " pr*v /a no: pa že veliko storil brez koristi sam imel o nji zaželjene izkuš-ikor že omenjeno, nalogo druž- nikov rovov kakor pa za varnost ti. Ako jih uporabimo v verujejo in proti katero verova- jih uporabimo v zvezi h ™ ihi^iH in^tr ♦Lir'A f h banJe med sl«venci kmalu zatV- tani. pozorilo noče ozirati, jo vlada mogovniški baroni in bi lahko Z hil Tpipn ^lnvpk v^lr _ to Na E1yj" so somišljeniki, Tu je bilo prijetnejše. Dva an- v prezračenje rovov in v druge po^a v zbornice svoje ljudi na- sebno salunarii Edini list med nJimi 'naJve^ John Teran» 8leška socialistična tednika sta varnostne naredbe ne more pri-imesto kompanijske. ki sem ca med roiaki oDazil i delali Pod drugimi firmami ko- izhajala, katera smo raznašali Slllli- A dogaja se^tudi, da in- Potreben za zaščito premo- hil S Uk ru tinJ k ' likor je bilo sploh mogoče. "Če vsako soboto v nad tisoč izvo- 8Pektorji v svoJih poročilih me- garjev v rovih bi bil strog zvez- \ t ! ,, v? i u bo le Proletarec' dobil dosti na- dih v vsako hišo. Mesui je ime- rodajnemu uradu ugotove, da ni zakon, ker bi bil enak za vse V Leadvillu Colo., kamor sem rocmkov, pa se bo že kaj spre- lo socialistično administracijo. so rovI' kl so Jih preiskali, po- države. Pred prej omenjeno z Alte< tudl nisem Prav nik- menilo," je tolažil Teran. "To Plača je bila v primeri s pla- P°lnoma varn1' eeprav vedo. da kongresno komisijo je notranji je edini agitator, ki lahko pre- čami delavcev v tovarnah in ru- Je resnica ravno nasprotno. Kak tajnik Oscar Chapman pričal, da okrene zastarele nazore roja- dnikih v Minnesoti in Michiga- uradmk premogovniške družbe ako bi zvezna vlada imela tako je nav adno končal z ugotovit-, kov» __ Pri mnogih je to res nu jako visoka jih odpravi z "napitnino", pa avtoriteto, bi se katastrofo v vijo, da je to bržkone list za dosegel _ nato so se večinoma JSZ je imela tu klub, v kate- vidM? nat° V roVlh Samo var* premogovniku New Oi-ient v eas ern green orne , a se a - izselili drugam, ali pa se poze- reaa sva takoj pristopila. Razen nost namesto da bi popravici West Frankfortu lanskega de jer opazil "Proletarca". Ce sem naletel na pogovor o njem, se sem izprevidel, da je Leadville nje trustu flzično in duševno — Proletarca" isto kakor Jo- ža bral." Ko sem mu leta pozneje o tem omenil, je dejal, da se tega najinega srečanja nič ne spominja, kar Verjamem. Bilo je vse nekam mimogrede. Naj omenim, da je bil M. 2u-gelj že od začetka tajnik društva Edinost št. 12 SNPJ s sedežem na Murrayju, a člane pa je imelo v rudarskih kempah onih dni daleč naokrog. "Proletarec" je tedaj izhajal tretje leto. Leta 1907 sem prišel v Pueblos namenu, da si v par letih nekaj prislužim, si kupim zlato uro in verižico ter se povrnem v krasno našo domovino. Pa se nisem nikamor vrnil. V Pueblu sem delal le nekaj mesecev, potem je prišla kriza. V hiši, kjer sem stanoval, nas je bilo sedemnajst "boarderjev" (gostačev). "Glas Naroda" je brl edini list, ki je prihajal vanjo. Gospodar je bil naročen nanj. V Pueblu je že bilo okrog ducat ljudi, ki so tedaj prejemali "Proletarca"', a jaz ga nisem videl nobenkrat. Danes, v 47. letu Proletarca, je njegova cirkulacija le malo večja kakor takrat. Zelo dobro pa je bil Proletarec ^lbTna že imela Pod pritiskom v Pueblu razširjen par let pred razmer je razpadeI. prvo svetovno vojno in še tudi Medtem ko ie Oliver Iron r , dopusraia JUGOSLAVIJI NE MISLI ODNEHATI ni aguaior lanrat je oil Lnaries p,ncerTlf da so se dokaj svobod- ogorelec. gibali v mejah svojih sociali- (Konec z 2. strarji) . Industrialna kriza 1. 1907 me stičnih aktivnosti, jih je Slo- . XJ . . . je pognala na pot. Gospodar je vencem absolutno zabranjevala HkraV Je sirJenJe babjeverstva streza potrebam sedanjosti in dal zabiti okna svoje hiše z des- Finci so se priselili na železno tudl kazmvo- Temeljno načelo bodočnosti naših narodov. Zara- kami in odšel s familijo v stari okrožje že prepojeni s sociali-' VZgo*e naie mladine ie in mora dl tega ne dajemo vedno pri- ,kraj. "Kam naj grem?" stično ideologijo in od Sloven- biti !jubezen do dela za skuP' nnerne važnosti prizadevanjem Potovali smo iz kraja v kraj cev so bili v vsakem oziru daleč človeka. do reakcije, ki se je ne plašimo, če- cembra lahko preprečilo. A ker ki ris- god po deželi 681 ubitih □gam. an pa se poze- rega sva takoj pristopila. Razen nili in se privezali na sužnjeva- naju so bili v njem še trije dru-!**31! r gi Slovenci, namreč brata liet. V Leadvillu je zanj klima!. Po n*fei. mal1' Ti' ^ ®aKrif',dru«i , "previsoka", v Jolietu pa "pre- k' "a ElyJU Ž™, } v f n ' ':VatJe Zasl"P"'k SKe lor ,,,, , ......f. in z menoj Fred A. Vider. Do- "Proletarca ie bi Peter Barif, SKe ,or naselbin ie orihaliJo le do Da r b*la SVa del° V - da bilkl Pri^ " ^alumeta. Pisal d» P-^i nižji. Zato rajše !z^(xiov "Pr^etarca in ni^boli- naju zaSegla °črna lista" z E1y sem uPravn,k". ^ me hoč»ejo u- kiraJ° — "a^reč nskirajo živ-138,000 pa poškodovanih, še ni danes " ' ^ ° J Ja ^rank Podboy, ki je bil te- vrstiti med zastopnike^^a'-pa je „ , ,nio w . _ j daj upravnik "Proletarca", mi vprašal Bariča, kaj on misli — Februarja 1912 sem zace de- je p0llal bodnlno pismo, da naj dali hoč-e "konkurenco" ali ne. lati v železnih majnah na Elyju,; ^ lotim agitacije za pridobiva- S Petrom sva bila prijatelja -Minn. Prišel sem tja iz Lead- nje nar^TfcoV, ugjp prejšnja ali "konkurence" v tem pogledu villa. Colo. "Bos pomagal agi- zast0pr^iUj^Shu sta po- si ni želel. Pa se mu je nekdo tirat za Proletarca , je vprašal stala neŽRtiv^ John Teran. Sugestiral je tu- Bil je že čas! Torej uradno je zdaj cenjen ameriški dolar v Jugoslaviji tri sto dinarjev. Pred to spremembo je bila pariteta petdeset dinarjev za en ameriški dolar. To je bilo nenaravno in mnogi, ki so imeli dolarje, jih niso šli izmenjati v banko temveč pod roko. Dobili so zanj več kot po tri sto dinarjev. Pripovedujejo, da po 600 in tudi več. Dotičniki, ABRAHAM LINCOLN 1809-1865 Naravno, da ni imela država od ter tega nobene koristi, temveč škodo. / Dolarji so ji v mednarodnih kupčijah potrebni. In svoje zastopnike v inozemstvu mora plačevati ne v dinarjih temveč v . .. .. .troka, drugi pa je odprl svojo ne bom vec — kar ti bodi! mu ne, smo odgovarjali, ali u- . . ! • i i . i- , . , ... ... ? 4 • °ort in mu ni kazalo, da se bi i Dalje prihodnjič) stanovih ga vzlic temu nismo.' J H J Nekaj let prej ga je elyska na- valutah dežel, v katerih poslu-Dvanajstega februarja vsako ml je, katero je bilo preje iste- jejo. Proletaroevih \ bil je Frank praznujemo v Zed. državah mu zaprto. Za one, ki v Jugoslaviji kup- je že dolgo povdar- čujejo s tujimi valutami pod ro-ni človeka, ki bi imel ko, so določene stroge kazni. A gospodariti drugemu; j vseh oblasti ne izslede. Zdaj, di da bi ustanovili socialists ' VPrašal sem med rojaki, če- Savs, ki je bil agitator za unijo rojstni dan velikega*zgodovin- Lincoln ni'klub "Finci ™ imaio čermi ImU' in izvede1' da ie ene8a strl v stavkl na ralumetu, zameril, skega predsednika Abrahama jal, da n hi ™ mi ne imeli'" Sai r^ Z pritisk fare' keT ni daI krsliti m UdrU' ^ izr°^'11 tlskovine. češ, | Lincolna. Pravzaprav le v sever- j pravico di ga mi ne imen. saj res. ce- . . . . , b • __ k ti . ...... «- ____________' ____' VATIKAN Z BORBO PROTI TITOVI nih državah naše republike. V da je suženjstvo krivično in se ko se dobi tudi v banki za dolar južnih ga ne slave. ga mora odpraviti. Ali kot go- šestkrat toliko dinarjev kot prej, Ko je živel, je imel veliko vor politično dvigajoče se po- jih bodo potniki iz Zed. držav sovražnikov tudi na severu in stave se isti ni osredotočal na >n Kanade rajše izmenjavali po-mnogi časopisi- so ga silovito suženjstvo, takrat postavno do- stavno namesto tajno in s tem napadali. Zdaj je deležen le voljeno, temveč na širjenje iste- izpostavljali nevarnosti. To sprega v dele dežele ki so se od- me m bo v pariteti med dinar-pirali takrat za naseljevanje. jem in dolarjem bi morala vla-Vstoličen 1. 1861 kot predsed- da napraviti že davno, pa bi to- brez vožnjih listkov, toda ven- naprej. Imeli so v vsakem več- dar z vlaki. V tistih, v katerih jem kraju po železnem okrožju se je vozila živina in razno bla- svojo dvorano, nekod celo dve, go, so bili dobri tudi za nas — zadrugo, bili so organizirani v dasi so nas dostikrat preganjali socialističnih klubih, čitali so in smo se morali zelo varovati socialistične liste in vršili pro- železniških stražnikov. Mesece svetno delo v duhu, ki jeklar- in mesece je trajala kriza. Dobi- skemu trustu ni bil prav nič po lo se je delo v kakem tunelu, ali volji. Slovenci na železnem o- v irigacijskih napravah. V tune- krožju so bili v veliki večini ver- lih se ni prav.nič pazilo na člo- ni, podložni faram, in kompani- vekovo varnost. Ubilo je enega, ja se jih je oprijela za protiutež dva ali deset, tisoč- drugih je Fincem. Kdor Slovencev se je staršev, spoštovanje naših zako- prav vemo, da jo obup goni na nov in patriotizem. vse."Tudi sedaj ni razloga, da Gonja Vatikanu zvestih cerk-!bi se Je Plašili- Te vrstice ima- venih dostojanstvenikov proti le n»men povedati vsem. ki naši ljudski oblasti zaradi "mo- so P^zadeti, da smo budni in da rale", zaradi verouka, zaradi Je budn°st na mestu za vse, ki "preganjanja vere" itd. je tes- ^ubijo to našo, s srčno krvjo no povezana s splošno dejav- nJenih najboljših sinov ustvar- nostjo mednarodne reakcije in jcno do™ovino, ki nima pobe- ima tudi namen, ustvarjati vi- nc8a namena kršiti pravice svo- dez. da naša oblast preganja j,h državljanov, ki pa ne more vero še zato. češ da ne more nu- ln tudl ne sme d»voliti, da bi ji diti naši mladini nobene moral- mo8h dru8» v imenu nesmisel- u- prosilo za delo. Blizu Glenwood vrgel v agitacijo za socialistič- ne vzgoje. V resnici pa ni pri nib problemov, ki so pri nas le Springsa v Coloradu so delali j no stranko, je kompanija poskr- nas nobenega verskega Tproble- usP€8no rešeni, na vsakem ko-velik tunel za elektrarno, da re- bela, da ga je čimprej onemo- ma. kajti vera je pri nas/svobod- raku škodovati. Ne moremo in ko napeljejo vanj za pogonsko gočila. • ^na^Vzgoja mladine pa ji in mo- ne snr»enio dovoliti. —Igrek." silo. Začeli so ga graditi v krizi, Par let je napredna misel v ra ostati dolžnost države, biti| Gornji članek torej sodi kakor marsikaj, kar se je le v naselbinah po železnem okrožju takih časih dobro izplačalo. Tam v Minnesoti vzlic Oliver Iron sem šel prvič "pod zemljo". U- Minning kompaniji imela mo-bite delavce so pokopavali kjer- čan razmah, posebno na Chis-koli je bilo kaj prostora za holmu in Aurori. Če je rudar iz-"grob", ali pa jih enostavno za- gubil delo v trustovem rudniku, sipali z materfjalom, ki. so ga ga je dobil v neodvisnem. Po- M OIIA M K D MOSS A DF.fi H, ki predseduje Iranski vladi, Je velik čudak, Včasi svoje državniške posle rešuje na postelji in pri tem se Joka in trese. Včasi se zdi kakor da fa popada hozjast In se mora hipoma vlefl, toda covori kar naprej, kako naj se Iran izmota iz te all iz one zadeve. Ter« neuffnanrga človeka so se zelo lotili ameriški diplomati in to ie pred meseci, v namenu, da ga pridobe za pobotanje z Anglijo. Angleil so imeli v na olju bogatem Iranu monopol ie kakih 50 let ter sijajno bogateli. Mossadegh pa Je končno stopil na čelo gibanju, da spadajo iranska petroleJska leiišča Iranu in tako se je pričel boj, kl traja v tej obliki it precej nad leto dni. Verjetno Je. da se bo Iran končno udal, toda ne več Angliji pač pa ameriškemu oljnemu kartelu. Na sliki na desni Je Mossadegh. In na levi pa ameriški oljni magnat kl mu je poklonil v dar oljno črpalko v miniaturi. mora v rokah ljudske oblasti, j pravičeno seveda — da je cer-Zelo bi svetovali vsem, naj res- kvi za izgubljene privilegije, ki no upoštevajo, da je bila pri nas So bili: zmagovita ljudska osvobodilna! borba, da je zmagala pri nas Voleposestva; zadružno ban-Ijudska revolucija in da je pri- kirstvo na kmetih, pa tudi v me-znanje tega dejstva potrebno stih> P^ uPravo duhovnikov; vsem, ki hočejo živeti v miru kontrola nad šolstvom; politič-z našo ljudsko oblastjo. Vati- na moč; kontrola nad tiskom; kan, ki je nedvomno sposoben duh°vno in ekonomsko gospo-spoštovati zakone drugih držav, dovanje nad kmeti, v katerih ni verouka v šolah, v N0t bilo je še drugih iprivi-katerih ni obvezna cerkvena po- legijevi, sedaj pa jim je ostalo roka, v katerih je, kakor pri nas, samo še gospodovanje nad ve-cerkev ločena od države, naj ro. spostuje tudi naše zakone in i naj se ravna po njih. In naj se To ni bil Prv> prevrat na ne zanaša na t\ da je naša svctu, ki je cerkvi odvzel pri-oblašt še mlacfc. Zato je vseeno t vilegije in gospodstvo. Dogodi-dovolj krepka, da ne bo dovo- 11 so se že v stari Avstriji, v lila nikomur, da bi rovaril proti I Franciji, pred zadnjo civilno njej, pa naj bi to delal v tem vojno v Španiji, v Mehiki itd. In ali drugem imenu. Nam je po- Prav P«vsod se je cerkev po vsa-treben mir, hočemo mir, kajti kem takem udaru borila, da le tako bomo utegnili laže kon- (A,bi nazaj kar je pfej imela v čati delo, ki smo ga začeli in ki ob,asti- Uspela je v novejši dobi je potrebno, če hočemo zago-|edino v Španiji. A iz tega član-toviti našim narodom, našemu ka v L P- in *z člankov v beo-delovnemu človeku boljšo bo- Rradski "Review of Internation-dočnost, srečno bodočnost, bid- al Affairs' je razvidno, da je liko več dolarjev prišlo v državno blagajno namesto v žepe tihotapskih izmenjevalcev. Seja kluba št. 1 JSZ nik Združenih Držav, ko je že ! pretila državljanska vojna, je bil Lincolnov prvi namen ohraniti Zvezo; suženjstyo naj bi o-stala zadeva nižjega reda. Toda za vprašanjem ohranitve Zveze jn uprave Proletarca je stalo vprašanje zagotovitve l oo z l. demokratičnega načina življe- b° 22' tebruarP nja, in to je vključevalo tu- Chicago, III. — V petek dne di vprašanje suženjstva Lin- 22 februarja se bo vršila seja coin je pričel izročati tisku svo- kIuba št. 1 in člani so prošeni, je mišljenje glede te zadeve. Kot ukrep za časa vojne je da poravnajo članarino, ako jo še niso. Ob enem bomo sklepa- ABKAIIAM LINCOLN Affairs Jugoslavija sicer pod pritiskom pripravljena osvoboditi iz zapora kakega Stepmaca, ne pa mu vrniti posestva, politično moč in gostanje, ugled med svobodnimi narodi in ljudmi in možnost nadaljnjega vsestranskega razvoja. Ni nam všeč in tudi ne prijetno, če nas kdo moti pri tem kontrolo nad ljudstvom, delu, pri katerem si prizadevamo, da ne bi zanemarifi nobenih, ne gospodarskih ne kulturnih ne vzgojnih ne duševnih potreb našega človeka. V to delo smo se zagrizli in nam je pri tem vodilo globoko prepričanje, da smo na pravi poti in da u- "Proletarec" je list, ki zasluži da ga pazno čitate. Korist od tega imajo čitatelji. Preberite vsako številko "Proletarca**. .izdal Objavo osvoboditve. V tej l1' kaksna naj bo v hodoČQ Na zgodovinski listini je rekel, da dnevnem te ,seje bo tudi postanejo vse osebe ki žive v su- ^P:asanJe bodocribrti SDC, v ženjstvu v državah, ki še vedno katerem poseduje naš klub sku-nasprotujejo Združenim drža-z JSZ in Proletarca ve- vam dne 1. januarja 1863 proste 1,k^JeCin°u deln1K\ , in "ostanejo za vedno proste"— ni. zbor a 1 delniška seja besede zaupanja v Ameriko kot |:genskega delavskega centra tudi obljube sužnjom Te besede'* * "t i ^ P°Zneje' nam~ je ponovil v uradni objavi in petfk februarJa imenoval odpravo suženjstva za T,k P° kl"bovi seia moralni namen državljanske Pravn«*a .odb°ra Proletarca ter vojne drugih naših ustanov. Vsi, ki se "Ako damo sužnju prostost," *anj™ate za vrnitev življenja v slavospevov. Informativna agen- je pisal Lincoln v enem letnih Ub St* ' za bodočnost Prole-cija Common Council nam poročil kongr-su, "zagotovimo tarca m Za Slovenski delavski poslala k Lincolnovemu ^rojst- prostost prostemu, kar je čast- Center* ™ sej°.k,Uba in nemu dnevu sledeči članek: no za to kar damo in za kar o- "prave v pETEK 22, FEB. v Del onega kar je prispeval hranimo. "V istem poročilu se Lenter-Abraham Lincoln, s svojim ži- je poslužil mnogokrat ponovlje- Frank Zaitz, tajnik, vljenjem in vodstvom v korist nega izreka, "poslednji najbolj- —————— te dežele in nje ljudstva more- ši up zemlje." Ako ste prejeli zaVoj Prole- mo najti v tem kar je povedal. I Z besedami "poslednji naj- tarca, razdelite ga med naše Iju-Bolj kot vsak drugi predsednik boljši up zemlje" je mislil Lin- di in jim priporočite, da naj si je imel Lincoln dar izraziti se coin to deželo —- narod ki sve- ga naroče. Hvala vsem za sode-jasno in enostavno glede važnih to veruje, da so bili ustvarjeni lovanje. zadev in visokih načel. Izza nje- vsijjudje enako. "Le majhnemu' . govega časa so postali izreki v številu Amerikanaev je treba o- —1——— njegovih govorih in pisanjih del meniti, da se nahajajo te bese- Illinois trOŠi V6C ZQ —,orjce lTinogjh rje v prvem stavku njegovega izreki kot "via- gettysburskega govora, ali da se VOrilOSt divjih ZtljceV mišljenja in govorice mnogih de v prvem stavku njegovega Amerikancev da ljudstva, potom ljudstva, za nahaja "vlada ljudstva, potom L^* „ ljudstvo"; ^poslednji najboljši ljudstva, za ljudstvo" v zaklju- ° ZQ PremOgar|e up zemlje"; "zlobnosti napram čnem stavku istega. Ta govor! Je rekel pred kongresno nikomur, usmiljenje zp vse." je klasično in obenem najbolj komisijo dne 29. januarja pred- V sestavu istih je mogoče zo- enostavno poročilo o pomenu sednik unije premogarjev UMW. pet najti pomen, ki ga je dal demokracije — podan 1. 1863, Jobn L. Lewis. Izvajal je, da nega napredka v Ameriki. ,čano odločijo, da bo imel ta na- Za varovanje divjačine pa ima Sloviti stavek, katerega se rod pred Bogom novo rojstvo v 126 čuvajev (game wardens), za pogosto ponavlja v zvezi z da- "prostosti." . katere troši pol milijona dolar- našnjim svetovnim .položajem Za časa Lincolnovega drugega iev na leto. govora po vstoličenju dne 4. Lewis je dejal — "uradno jih marca 1865 je bila zmaga Zveze imenujejo 'game wardens', a jaz- oddaljena le nekaj tednov. Vpo- jih smatram za pastirje zajcev, rabil je to priliko, da izrazi z kf^ druge divjačine v Illinoisu ganljivimi besedami svoje upa- _ nje, da se zopet človečansko zgradi dežela, katero je skoro zrušila dolga in grozotna vojna med državami. "Zlobnosti proti je: "Prepričan sem da ta vlada ne more vztrajati stalno pol v suženjstvu in pol v prostosti." To je v slovitem Lincolnovem govoru 1. 1858 tekom nevspeš-yega delovanja volitve za senatorja Združenih držav. Bil je to del umestnega napada na kongresni odlok, kateri je dejanski odprl suženjstvu zapadno oze-1 nikomur, usmiljenje za vse", je Vedeti, lgiko svetovati, umetnost učenja — Amiel. le Dobro pravilo: Besede mičejo, vzgledi vlečejo! , 4 A Yugoslav W»«kly D« voted t« th« Interest of th« Worker« • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION co-operative COMMONWEALTH NO. 2245 Published Bi-Weekly at 2301 S. LawndalcWAve. PROLETAREC, February G, 1952 VOL. 47 REFLECTIONS By Raymond S. Hofses A Little Publicity, Please Austrian Fascist Gets Back Estates 7 THE ODDS ARE tremendous that cormiuntator Walter Lipp-numn never reads this obscure column, so nobody should accuse him of stealing anything when he wrote his column some days ago. Nevertheless altogether unconsciously, the great man was quoting what we pointed out in essence several year., ago. What we. and now Walter, understand it that the troubles that weigh heavily upon the world In general, and upon our own heavily-committed nation especially, are of our own making WTe are getting the wrong results because we followed the wiong policies at a time when ' we" (meaning the policymakers of the U. S A. and of other nations which confuse capitalist class-exploitation with democracy) were the bosses of the world. And while Lippmann fails to go Congress last fall voted to permit states to open up relief rolls for public inspection. So if your state allows the public to see who is unfortunate enough, to be on relief it will give the snoopers and the gossips Socialists everywhere should' lhe opportunity of a lifetime to humiliate the poor and aged, bear that in mind and forever re j Why doesn't Congress allow public inspection of the names of those fuse to be placed on the defensive I who receive tax rebates and Ux reductions from the government. They did not make the policies.; why doesn't Congress allow public inspection of the payrolls of from tl,t' Part of Austria controlled They, and their program for social Senate and House office staffs-justice and economic democracy, What's the Shooting About? % Instead of the word "shooting" in the above heading, perhaps we | should have written "spending." Anyway, shooting or spending countless never-ending billions, the American people who will have to pay the bill in blood, sweat arid reduced standards of freedom and economic security, should be interested in knowing what it is that forces us to Disturbing news came recently «dop"t\and finance more than 40 otlicr nations on one hand and develop iyuseJcs lor possible use against some others on the o.her hand. Workers Protest Return of Prince Starhemberg, Who Helped Dolfust, llltler by Uncle Sam. Wide protests arose were rejected all over agaTnwhen Wh>' d°*'nt >*>»sh -ret vote^uch as votes taken f * the war ~ which wu itseU i y b*y countln* noses? Prince Ernst von Starhemberg his frightful result^/capitalism-^came I Why" doesn,t Congress allow public inspection of the mfhutes of ^u !^ apitalism—came j to an end. The non-socialists who had all the say-so decided to re- committee hearings where tax bills are written? Why doesn't Congress allow public inspection of the names of sume the same dangerous game.' far,"ers who receive government subsidies? And like causes produced like re-1 The white light of publicity is a wonderful thing Ur Congressmen J in a bloody movement" which put as long as it shines on the humble while the influential ean hide in Austria und«;r a Fascist dictator. What is our ultimate objective? * Wt» think we know the answer, because we have been told 'by thc »eople who have the power of decision. Back in the 1930'«. Starhemberg, I, < ""J*1"1" spondin« to Preserve "our way of life." That. bac ked bv such bin industrialists a■ C°Ur!**' ,S a broad and ««neral explanation. If we go into details we V. J" ^g industrial.sts discover that we ..re fighting to make the American economy >eeure in suits with a vengeance. munitions manufacturer Fritz Man- " \ s ...... // .«.«.. «u.nu.«,, ^ uru ... dl. was the chief "strong arm man" llZ^ ^ hV T T' ™ materia manganese, in « hlnrwiv m„Wm,.ni .......h ..... ,ubbtr' etc—without which our American economy could not funet.on Of course the owners of the lhe shadows it throws in the hall» of Congress, world and exploiters of workers -------------- won't admu that mistake And, in a way, they are honest. For what elie would they consider worth saving if salvation means SOCIALIZE THE "MONOPOLIES" League Reporter." an American should be owned collectively Engelbert Dolfuss. Hundreds of Austrian Socialist workers then died battling in vain to save democracy. Later. Prince Starhemberg be- the sacrifice of their power to rule! Federation of Labor publication, everybody, the world and exploit the people? And. unhappily the little people who are the victims of exploitation on to say that our basic error was are not yct ready to rePent and a determination to shape the world help bu,ld u socialist world. For to private-profit economics, he the most part- American workers scores a bull's eye by asserting that in Particuiar don't know that we just can't seem to blame ourselves for qvr own mistakes Which is wry bad indeed, since it those votes for capitalism's politicians kept fie nation and the world currently reprint, an article from I Incidentally, we subm.t that effi- Hermann Goering helped the prince R^h f'°"h ™gaZ,ne wWch theloency would be incr^cd thereby. ,„ escape to Switzerland. From Keporter headlines as a story of since it obviously would be more General Motors Corporation Tyr- simple for managers, responsible anny Over Little Business." only to the public, to manage the The story is one of growth and public's business than it is to at expansion by the great G.M It also is a story of power. The facts presented by "The t*mpt the futile task of regulating profit-seeking corporations. Maybe the officials of labor un- on the road that has lead to ram-j Natian are timt C M. has steadily ions, who seem to resent the big still is true «hat nations as well as pant communism, astronomical increased ,ts ^les from $19 billion neas and power of some corpora-men, have got to confess in order bud«ets« taxes public debts ^ 194« to $7.6 billion in 1950 Also t ion«, think otherwise Perhaps they to be saved. lop etiiciency. Vv e are also lighting for the opportunity to sell surpluses which we croate lor an owning class and to invest owners' surplus dollars throughout the world. Without those latter opportunities we are frustrated as a capita ist nation and lose our initiative. And so, to pu. the broad generality of "our way of life" in other words, it can b. sa d that we are f ghting for the preservation of our by | came a "soldier of Hitler" When I capita,isl Priva e Piofit economy. That appears to be the case in the i Hitler fell, the infamous Nazi chief. I very natuPC of ,hir,gs We don t want to work and sacrifice and spend and fight merely to ave capitalism. In fact, being socialists, we don't want to save it at all there. Starhemberg went to Argen-| We want to replace it with a socialized economy which will do for work lina. where he has been living on iPeople by democratic means ail the good things that communist dic-an estate formerly owned by Mandl | tat»rs are promising to do later on for their completely-controlled Work- Now reports from Argentina re- jing Pe°PIe port that Starhemberg has "dis- Evcn final victory in an all-out war against Soviet imperialism will appeared," and aparently is on his lack meaning and flavor for American workers if the pattern of life that way to Austria to take back his foll°ws victory confirms to the desires of owners to profit from the vast princely estates. Is that thc Iabor of exploited workers We have the experience of two other * vie-way to restore democracy in Aus-! lor'e!i to demonstrate that. —Reading Labor Advocate that a number of smaller corpora- thi^k that the ways of their favor-tions have been forced out of busi- ite (Democratic) administration are .ria? J militarism ind economic controls at home, death in Korea and the ..............»wniwu«i«;) dununisirauon are ■ ■ _ looming threat of a world-destroy- "ess by the power of G M Also that better—that the way to bring the JUST THC IVDG IIPPMAMM r. n F c at r» v n ui a wona-aesiroy- i ■----, ------. —----------* »""K uit- with .mTk. u i! 7 . «,iBi atom'c war against those who G M aPP^ars able to get steel and General Electric Corporation into .. 4 , w M ^ t \u n , v clorlous challenge tnc existence of capital- other scarce materials that can not public service is to give a power- A i e i\a- K?.' reminds ism. along with the distrust and ^ obtained by lesser employers of ful government job to G E. s Charlie ^^^ disaffection of other naVions which labor ALs° the G M- ha« expanded Wilson and still leave that corpora- we are now financing and courting' ,ts outPut by adding stoves and tion in the field as a profit-making as possible allies. other items to its list of products, concern. But we just can't believe __That, "The Nation's" analyst that the way to clip a corporation s SO WE CAN turn accusing eyes ?ontends- is destructive of freedom economic power is to give it more l toward thos^ who possessed the jf enterprise and dangerous to all political power. people: do it his readers that there were no Lenins or Hitlers then to block a program for democracy—that "only the tree nations had armies, navies and the material resources to underwrite the reconstruction of the devasted and dislocated coun- (NAM) is William Grede of Milwaukee. He bosses Grede Foundries, Inc. By Henry Jones tries " And he closes with the chal- power of decision at the end of two frcedom because: Historically.! The political government of the political freedom has never out While pea:sifnr the public prints often we gel something in this line He refuses lo barKa.n collectively | ^ encountered a from the Economic Co-operation with his workers lie ha. no union ph°.,08rT °f 3 hand~me ,and Admm.Mrat«,n. We have one such contracts smiling/oii.ig man in the uniform at hand nov. It states that: i .... , ^ , of an Army Sergeant. The news Grede says. "I m all for Taft" _____ "A unique precedent in interna- who charte.i the course we have1 iVed econ°mic freedom " taken nation is democratic only to the extent that it is directly responsi-Having summarized the circum- i ble to the people. Likewise the '........T"................— service, has killed 15 Reds" for phonv °rch^stra. composed of 75 And we can, if w e will reflect! £UnCeS and repealed the alarm, we | corporaUons. People who don't like °^ American idea become one hi h ( awarded working po')ple and pxecutiveS of — - — -« — -....... — - • • of smearing good people and assass-, the Mpdal o£ Honor ^ * ^ the Bell Telephone system, pre- sented a concert to be transmitted lenging question. "What can it have' W°rld WaFS 11 WaS *** am0nR us been but our own mistakes in the exercises oi our own power which X^esiern WOrld t0|uPon the "that might "ow ask: "So whar «ow should socialism, but yet cry their alarms lis present ptigm. have been ours if the United States the American people deal with such for freedom when they note the --alone had otiered the world an ex- a s,tuatio"? growth of private capital, had bet- TME BIG MISTAKE, which ample of democratic socialism in Gne geU the »mpression that ter ponder the problem a little made all other mistakes inevitable action— The Nation would like an Ampriran ir president for the NAM. THE LAST WORD By Duffy i nive and scrabble among them-! p a kj GPT IT selves for the public's business > wtl 11 Being Socialists, however, we have a different idea Our thought is that General Motors and a number of other concerns in the same There's a lot of funny news in to hand it to a Buy who believes di""cf;t ,klf'rip0! like thia: the newspapers these days, as well something and the," st.ck, to" 'or socahm-on Instead of disrupt- Again, as always at this time of year, financial paces report a flood of "tax selling." What they are talking about is one of the ways rich men reduce their taxes. It works Jailed in Plot with j little thought may be forced to reach certain rather disturbing conclusions of less than a pleasurable nature as a lot of heroics, both in Atlantic ocean and in Korea. the belief—right or wrong. Thiee stories stand out in mind during recent weeks, all three of which are totally unrelated to each other and to most of the men and women of this world. his 1 ing the efficiency that results from well-managed bigness, we would use the power of government to Tlie third interesting story is take over and manage industry for my about a doctor down in St. Louis, the benefit pf all of us. We urge the above proposal be- slandard boef to the Arm v. packing Company received heavy lines, as well as prison terms of 18 Seems like this doctor made a ra,,sc wc aRrco that such P°wcr as lot ol money, invested it in gov I ,arge eolations wield is danger-ernment bonds and other bonds. OU5 whcn is employed for the -----— ---— ■ ., , . . - , I U'S.U .1, ill lit WWU 1(1 11(11 all of which drew interest, but on private management J, R w, none of winch he had to pay taxes. and ^holder,. Under such cir- b ,hcm „ n »*- cumstanet's tho fow inrliviHuale . * The stand of CapUin Carlsen his ship in the Atlantic ocean tracted a lot of attention. He tried,L * * * pretty hard to save his cargo, failed Now this doctor, who didn't like at the job, but just the same he to pay incor.ic taxes, never thought got a hero's reception when came about cutting down on his bills to back to /New York. The last month of the "tax year'' is December. When that month comcs. a wealthy man looks over his holdings, finds stocks whose rffntket price is less than what he paid for them So he sells those stocks, and thus "establishes losses for income tax purposes." Of course, they are not real,of mcat |o Undc Sam |n |M8 and losses, or he would not sell the j.^-j comes, he Newark, N.J.—The bribers a* well as the bribed when to jail, when six men were sentenced by Federal JudRc Thomas F Meaney on January 9. for a plot to sell sub- some and al one tiftlc smiling. Per- We think this is just ducky, and | highly cultjred too. Also the term "working people" seems to delU cately con/ey just the proper It seems possible and even prob- I nuance to distinguish the varied able that wrk I,mrs and w©uld pro- Francisco E/zard Charles, ex-heavv-nates it . . . the Commission is sow-) v,dc vlcaI' thrills to countless weight champion. and Joey Maxim. distrust and disor- citizens of the Soviet Union. prcscnl king of lhc light hravics> ganization of all the nation's activi- • incidentally, it should be born put on an exhibition of pacifism ness. Maybe we're in the wrong busi « earned a Food income off that money, and give the income to the poor, so !hat way he wouldn't have had to pay much income taxes. , • • • lies its work is a distinct con- in mind thiit knocking off fifteen The doctor left an estate of nearly three quartervof a million dollars, Nine Motherless Children Everyone who read about the drowning of Mrs. Rose Green was toushed by the plight of her nine surviving children. Their father deserted them in 1950. They live in a house without running water on Truman Administration be up to | salient characteristic may be" sad- both "battlers" were imbued wiUi r^- n.-i--------------- . ' * - __ ... -------- . spiril ()f tr i button to the Bolshevist ele- of the ..enemy.. soldiors |f not a,. ment of incompetency, class hatred ways an atrolule evidence that the and anarchy. knocker-off oritist is particularly- Good heavens! What can t ha t| heroic. It is quite possible that his that Mahatina Gandhi would have fully approved could he have but viewed it. Not an unkind blow was struck in the entire "contest," and at times theer were evidences that '.he edge of the Des Plaines River. > , j now* But wait a minute —- those | ism rathe.- than courage As an It was the lack of running water that brought tragedy Thursday, alarminK words were published in old machine gunner with a con-all from four and five dollar pati- j Idn- 24 The oldest girl. Carol Jean, 16, fell through the ice on the 1 h e "Manufacturers' Record" of siderable amount of experience on ents, not one of whom probably riVer while fetching a pail of water for the family wash. Mrs. Grc<*n Ju,v 4 1918—whi^h was more than some pretty rugged fronts, we can ever got anything knocked off their ran to her aid Both drowned. 23 years ago. assure you that there are times and bills during the doctor's lifetime. There are many families living along the river, that do not have L The» as now. Rig Business was places where you can catch a group • • • running water. The Green children walk a mile to a filling station for seeing "bogey men," and the "Rec- of the "enemy" in some sort 0fiaminih* a Prospective recruit And then they say that we don't drinking water Tht>y use rain and river wat^r for washing ord" uas talking about the Federal pocket and liquidate them with ease Read that chart, he command- Then there was the case of the, need national health insurance. Support came through the state Aid to Dependent Children pro- Trat,e t ommisslon. Since then, we and in pcrf-ct safety. ». Thr fatherless family received $257 a month. Mrs Green bought haVr watrhed lh* F T C. for a long , , . an absolutely beautiful brotherly iove. (From Industrial Worker) Rejoice! The Draft Board doctor was ex- ed man in Wasnington, a government employe, no less, who refused to accept a couple of medals for his two dead sons, both of whom died on the battlefields of Korea. • • • I cant say whether that man was right or wrong—but I think there is one thing he ought to know— Truman ha.« nothing whatever to do with selecting the men who are to get thosq medals, particularly the congressional medal of honor. • • • That is toe highest honor which can be conferred on a soldier in the United States, and we believe that for posterity, that father should have accepted those medals in behalf of his sons. • • • On t h« other hand, you've got • • • ,ii in rne fatherless family received $257 a month. Mrs Green bought What that doctor DID is prob- jlhe,r f-ve-room house two years ago for $1.7)00. ably being done by thousands of It usually takes a misfortune to call the attention of a community doctors ail over the country today, to the conditions under which so many children are being brought up They'd rather continue to stick Many persons who criticize such programs as ADC as "socialist" are you $5 a visit and pay $4 of that five to the government in income time, and we still see no signs that it is dragging this country down the road to Russian ruin. —Labor • What chart?" asked the draftee "That's right," said the doc, Ever so oljen we receive some? "there isn't any chart. You're in. press release or communication boy!" unaware that there are thousands of children like the ones in the' a.g • , - f Green family who are supported by it. Even with the monthly ADC' S 11(1011611111(1 Ad DIM Ux then let you have the visit for check, the children still were scantily clothed—so Inadequately Clothed i * * $3 of which they'd only have to that the Des Plaines Valley Community Chest donated $50 to each of Armageddon Every big war and defense pro- pay $1.50 to Uncle Sam. the children for garments when the case came to public attention gram strengthens Big Business and So it goes—or does it? NOTHING IN IT FOR HIM because of Hhe drowning. " I weakens Little Business. That is City folks ought not be shocked to learn that many families in Cook 6.900.000 dwellings in the United States do not have piped running C,°mmiU',e' h('aded by Congress A very little boy came home (water. And only half of tWese are in rur'al farm areas One*thlrd of the dejected from his first day at nation's 46 million dwellings still have one or more basic health defici- school. encies. One-third of the nation is still ill-housed. i , ,, ... . , . ,,A u . , . „ . . . „ of all military contracts, the share Ain t go in tomorrow, he said Its unfortunate but true that except when there is a slum fire or a of small business dropped from Why notf dear!" tragedy such as visited the Green children, the people who live in the 24 5 per cent In the fiscal year 1950 Well, I can't read 'n' I can't other two-thirds of the nation's dwellings seldom give much thought to 18 5 per cent in the first three write n' they won't let me talk — I to th* housing problem mmlfh, of the UmX yrHr |9M„ •o what s the use?" | , —Chicago, Sun Times t ^ man Wright Patman (Dem , Tex ). The report is full of such findings as this "Of the total dollar value -Labor We sit there and whisper and wonder Of the woes that are coining on earth, When the stooped, silent toilers in thunder Shall ask what the wages are worth. There'll be curses and cries for the reasons, And a tempest of feet on the stairs; And kings will turn white in their treasons, And prelates grow pale at their prayers. There'll be cries—there'll be beating of hammers, ^ For the anarchs will ^gather again! There'll be knocking at gates—there'll be clamors By night—there'll be whirlwinds of men. Edwin Markham mKHMkitw. :. ^ar ' T'■ »ilfiift'll ilr " ■ ' L'&Jf4toL.Mr.W. . a . •„•. £ Bi It ' >