113 številka. „EDINOIT" iihaja po trikrat na toden v iettih iz-danjih ob torkih, Aetrftkth in lobotah. /jutranjo izdanje izhaja oh uri zjutraj, roči-rno pa oh 7. uri veror, Obojno isdnnjr stan« : ta J* plačuje prostor, kolikor oh* .ga i aralnih vr»tic. 1'o-lana i»»mrtn ce in jaTnezahrale, do-macxi ogla»i itd. te rt^unajo po pogodbi. V*i dopisi naj se "oliljajo uredniHtvu : ulica CaHfrmii *t. l:j. Vsako pi«mo nora biti frankorano, k»r nefrankovana to ne »pri'j jniajo. Rokopisi te ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglate sprejema Hpravniitro ulica Cateraa 19. Odprte reklamacije to prott« poštnino. Glasilo alovemketfa polltićnetfa društva za Primorako. ,r »mnomHj* m — t> Izredni občni zbor pollll6n«tf» druitva Edinost". (Dalje.) Gosp. poslanec Nabergoj se zahvali presrčno na priznanja in zaupanju, t kolikor ae dostaje njegove osebe, potem nadaljuje: Gledć nate okolice je omenil spoštovani gospod pvedgovornik, da bi bila jedina rešitev iz natega sedanjega žalostnega poloiaja nje ločitev od mesta. Toda to jedino sredstvo, ki bi moglo pomagati okolici, je, ial, tako delikatno, da ae ga ne moremo dotakniti. Omenil sem bil le, da so današnjih raiaer krivi večinoma okoličani satni. Naj omenim jeden slučaj. Za časa moje kandidature v V. volilnem okraju vporabljali so kot agita* torno sredstvo proti meni bnš to, da ao »varili : Nikar ne volite Nabergoj«; on nas hoče spraviti pod Ljubljano, Sežano, — ali celć pod Rodik ! — ker nas hoče ločiti od mesta. Iz tega slučaja je ie razvidna delikatnost to atvari, koje vresničenje je zavisno od okoličanov samih. Dokler ljudje aami ne iposoajo, v katerem taboru so njih pravi prijatelji, ne bode pomoči, Saj pravi resnični pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! Dokler ljudje sami nočejo priti do pravega spoznanja, jim ni mogoče pomagati, Ja* sam opomnil svojim nasprotnikom, ki so vporabljali to sredetvo proti meni i Ako se ločite od mesta, ate sami gospodarji v svoji hiši; sedaj pa morate nositi denar mestni gospddi iu od vsega ne dobite niti jedno tictjino nazaj. Jas sem rajie gospodar male bajte, kakor pa hlapec v kakšnem gradu. (Pritrjevanje.) Ko bode že preposno, pnttm ie-le pridete morda do spoznanja, kako kri-vični ao vasi nazori! Član Tur k se popolnoma strinja i g. poslancem in se pridružuje predlogu gosp. Živica. Doda ie, da ljudje ie sprevidijo, kaj jim je storiti, ko bodo naraščali davki. Oglasi se k besedi urednik g. J a k i č, in reče (hrvatski), da ako je kdorkoli posvan da spregovori o delovanju gosp. poslanca vitesa Nabergoja, je posvan on, ker je pred dvemi leti javno grajal postopanje gospoda poslanca. Po tem pa, nadaljuje govornik, kar sem cul danes ii ust gospoda poslanca, moram iireči svojo sadovoljnost na tem, da je g. poilaneo poslušal glas javnosti iu izstopil iz Hohenwartovega kluba. (Odobravanje.) Sprevidel je bil, da v tem klubu ni reiitve za nas, sato je ostavil ta klub, in prav je storil. Dasi je go9pod poslanec danes v navskrižju se avojimi kolegi, vendar ne smemo stopiti v koalioijo, ie zaradi tega ne, ker nimamo niti V«.« tega, kar nam gre. Iz pri« vatnega pogovora s nekim radikalcem sem cul, da vriejo nam Jugoslovanom na Pri morskem morda ie mrvico, vendar se ne moremo spoprijazniti ae sedanjim sistemom ; vzrok temu pa leži v Trstu, kajti is Trsta PODLISTEK. " Kmetakl upor. MgodvHmskm pot>6*l peku* — Spini Avgust Senoa. Preloiil 1. P. Planinski. - Hitro dirja navkreber k cerkvici, razjaha konja in ponese Jurija vanjo. Ali Jane ni nikjer. Gubeo poloii mladeniča na tla in mu odpne plašč. Is junaikih prsij teče rdeča kri. Gubec poklekne in ne nagne nad Jurija. Mladenič odpre motne oči: — Ujec! iepne; peče, peče. — Stoj, sinko, vsdihne vojvod solznih očij, da ti obvežem rano. — Pusti, naj teče kri; zdravila ni nobenega, nasmehne se Jurij, naj teče, to je some svobodo naših unukov. A kje jo Jana, moja Jana f vzdigne ranjenec glavo. — Ne vem, ne vem, sinko, reč« Matija, osrii bo naokrog, ni je. — Oh, poljubi jo ti same I Pasi nanjo, izvira vse zlo. N« Dunaju ne poznajo tržaških odnošajev, Tam trdijo, da je mi-ato lojalno, ne znajo pa, da ta lojalnost izvira le od Slovencev in c. kr. uradnikov. A ta lojalnost ne pride na Dunaj pod to firmo, ampak pod firmo Italijanov. V dokaz tej trditvi naj za« dostujejo »lučaji poslednjih izjav lojalnosti, povodom rojstvenega dne Nj. Veličanstva. Da se takim dogodkom pride v okom, zato predlagam, da se v bodočnosti izognemo vsakakorinib koalicij ter da lojalnost svojo do presvetlega vladarja izrazimo sami za-se in posebej. (Odobravanje.) Tega ne smemo dopustiti več, kajti, ako izražamo svojo lo-jalnost ukupno z Italijani, tedaj se predstavlja to na zgoraj kot izključno italijanska priredba, Slovencev pa uradno niti ne omenjajo. Zato obžalujem, (ta so se uprav letos Slo-venci Zopet združili z Italijani v ta namen. Kake posledice je imol ta postopek P Kako napačno so pisali posebno Dunajski Časopisi o tržalkih razmeiflh 1 Tudi ne odobrujem, da o posebnih prilikah zahajajo tudi Slovenci k slavnostim društva »Austria*. Sicer je pri ,Au9triji* res mnogo c. kr. uradnikov, a večina članov so taki konservativci', kateri nam ne želijo dobro, Omenil sem bil to že v svoji m časopisu (v listu „11 Pensiero Slavo"), Predlagam »atorej s nova, dn se v prihodnjič Slo venci ne diužijo o takih priložnostih s tvojimi narodnimi uasprotniki. Kar pa se dostaje odstranjenja dveh uradnikov v Istri, nismo Ae s tem dosegli ničesar. Skuinja uči, da ne pnmenja spre* eiemba oseb tudi spremembo sistema. Zato pa tudi ne moremo biti hvaležni vladi na teh malenkustnih osebnih spremembah. Ako se spremeni sedanji zistem, potem Ae-lo se bode mo oi'igli veseliti; na tako spremembo morajo delati pravi zastopniki najudanojših podložnikov Nj. Vel. cesarja ! (Živio.) Govornik obžaluje zatem, da niso na zboru tudi drugi gg. poslanci, posebno gg. Spinčič iti Laginja. Potem omenja Škandalov, lkyja na tem, da so mu je posrečilo ohraniti mir. Toda sredstva za ohranitev tega oboroženega miru slabijo na jedni na pokopališči nekira in uož po grobovih so bije boj, človek na človeka, pest na pest, glava za glavo, duša za dufio, po gomilah pa se rdeči kri kakor bi cvele rožo v snegu. Sodaj branijo Še Stobičanjo cerkvena vrata. Tu stoje na kupu in mahaje krog sebe koeč UskoAke glave. Strahopetci hrošči Alapič pri-dirjuvši, udurito, ubijte jih. — Stojte! oglaBi se glas iz cerkve in na prag stopi vojvod Gubec, držeč v vsaki roki samokres. Kmetom omahne orožje, omahne tudi vojakom. — Ali si ti zapovednik P vpraša Gubeo Alapiča, kateri osupel gleda ta nenadejani prizor. — Sem. — Čuj me ! Podari tem ljudem Stohi-<'nnon» svobodo in življenje, da ne poginejo nespametno, ker imajo zono ir. otroke, a za nagrado ti povem, kje jo skrit Matija Gubec, začetnik, glavar upora. (Dalje prih ) strani naše gospodarske sile, na drugi strani pa nam ne nudijo nikakega jamstva sa vzdržan je miru, kateroga tako živo potrebu« jejo država in narodi za vspeini rasvoj kulturnih in gospodarskih sil. Tak oboroženi mir znBČi za bodočnost pogubo države. Trosveza uničuje po svojem militarismu nsie gospodarske sile, zavira zamostojnost našo države in dela isto odvisno od čisto ptujih koristi. Trozveza je koristna le drugemu savezniku, a je pogubna ne le za naio vkupno državo, ampak tudi sa Češko. Mi nimamo vere v zanesljivost trozveze, ker nam sgo« dovina kažo jasno in odkrito, kje je bilo najti — in nadejamo se, da je najti tudi sedaj — sovražnika in prijatelja driave, Z jedno besedo : mi smo proti trosvesi iz gospodarskih, politiških in narodnih vsrokov. Propadanje Italijo pod tožo velikanskih vojaških bremen bodi nam svarilen vsgled sa bodočnost, a naša trgovinska bilancija, ki je postala skoro pasivna vsled nemftko«avstrijake trg. pogodbe, bodi drŽavi svarilno znamenje. Kar se dostaje vojaških bremen, dospeli smo ie do skrajne meje naiih sil. Is politiških, gospodarskih in zgodovinskih vzrokov je Rusija jedini pravi in zanesljivi prijatelj Avstrije. Govornik naglaša zadovoljstvom, da smo ostavili proti-rusko pot in da so je pripravila pot do prijasnih odnošajev z Rusijo. lzjavivii željo, da bi nastopili pot odkritega ruako-avstrijskega prijateljstva, prežel je govornik na nate notranje odnoftaje. Ti odnošaji no ne poslabšali v obeh državnih polovicah. Vladno krmilo je isročeno trem narodom, ki n« predstavljajo večine narodov. Na Ogrskem se popol« notna zadovoljuje madjarski narodnosti, na Češkem pa se odgovarja s izjemnim stanjem. Narod čeiki zahtpva, da so pripozna njega stsro podedovano pravo, kronanje kralja s krono bv. Vaclava, a preganja se ga radi te lojalne monsrhiške zahteve. Je-li čudo potem, da je vzplapolala nezadovoljnost na Češkem ? Govornik povprašuje ministra, ali je res, da misli Avstrija v tem letu sagotoviti svoj« razmerje do zasedenih pokrajin ? In nadalje: ali je res, da je Avstrija sklenila z 8rbijo vojni dogovor, veljaven za dobo 12 let P Slednjič zahteva pojasnil o izjavah finančnega ministra ruskega, Witteja, slasti o tem, ali je res, dn postopanje ogerake vlade proti romunskemu, slovaškemu in hrvatskemu narodu neugodno vpliva na vnanje politiške odnošajo P Odgovor grofa Kalnokvja smo ie prija* vili v njega jedru. Danes pritlodajemo le, da je minister zsgctovil, da Avstrija niti ne mi« sli na to, da bi sklenila kako vojno pogodbo z Sibiju, kakor tudi no misli na to, da bi si prisvojila Bosno in Hercegovino, V soji proračunskega odseka duo 19. t. m. je grof Kalnoky govoril o romunskem vprašanju iu o položeuju v Bolgarski. Posebno pohvalno se je izražal o princu Ferdinandu, katerega jo opisal kot modrega in vztrajnega poliliku. Istotako je pohvalil previdoost in trdno voljo kralja Srbskega. Minister izjavlja odločno, da ni nikakih mednarodnih dogovorov v pobijanje anarhizma. Zajedno satrja, da jo prejel od italijanske vlade kategorično izjavo, da hoče čuvati noodvidnost konklava. Staro- iu Mladoćehi na Moravskem. Za dopolnilno volitev za državni zbor v mestu Brnakem postavili so združeni Staro- in Mladočehi kandidatom odvetnika dr. viteza Popelko. Tudi za predstojeće dopolnilne volitve v deželni zbor Moravski pogajajo se Staro- in Mladočehi za zložno postopanje, Sveta stolica in civilni zakon. tOs- servaioro Rumano* pravi, da Cerkev ne more n'kdar pripoznati takih zakonov, ki žalijo božje postave. Tak zakon je tudi zakon o civilni poroki. Sv. stolica se je izjavila jasno, da morajo ogerski katoliki uporabiti'vsa postavno dovoljeua sredstva, da vriejo to predlogo. Zdrolenje vseh vztočnih cerkvi z Rimom. V dosegli teg« cilj« hoče baje sv. Oče postaviti pod posebnega prefekta kongregacijo sa vstolne »tvari. Ta kongregacija je bila do sedaj, te tudi v rahli iveii a propagando. Prihodnji mesec se snidejo v ta namen vsi vztorni patri;arhi. Crispi in — novi papež. Glejto g« no starega Crispija, ki se je na §voj» stara leta je) baviti a stvarmi, katere je mrzil do sedaj iz vse svoja duie. Le bojimo se, dani boljAe spoznanje, ampak le stiska prisilila atarega lisjaka, da je jel klicati Boga na pomoč! Sedaj se stari moi baje briga celć sa izvolitev — novega papeia. Tako poroča neapeljski „Don Marzio", da je Criapi stopil ▼ ■ vezo s mnogimi kardinali, da pripravlja pot izvolitvi spravljivega papeia. — Na to r a c o — kajti jasno je, da imamo tu posla t debelo časnikarsko rsco — je prav dobro pripomnil neki kardinal v pogovoru > dopisnikom „Neue Freie Presae*, da je naravnost neslano misliti o takih nakanah pri t*kem nožu, kakorien je Crispi. Zajedno je »trdil dotični kardinal, do so minoil tisti časi, ko ao driave neprimerno vplivale na odločbe kooklava. Rimskega vpraianja ni mogoče re-Siti, pač pa ugasno isto polagoma samo po aebi, ako Italija resno hoče, spraviti so a Cerkvijo. Vojn« med Kitajem in Japonsko- O pomorski bitki, kojo ao agubili Kitajci v zalivu Pečili (Glej najnovejfie vesti v današnjem zjutranjem izdanju), javljajo včeraj iz Lindona, da je ie pred kakimi 14 dnevi sklenil viiji Kitajski vojaški svćt, da odpošlje vojsko t Korejo po morju, ker po suhem to ni bilo mogoče. Rtičunil je pri tem svojem ■klopu na dejstvo, da je varovalo japonsko brudovje lastne avoje transporte. Kitajci so satorej vkrcali II. vdj in odpluli proti istoku reke Yalu v Pečilijskem zalivu. Japonci pa •o dobro pazili; takoj ko so doznali o ukr-canju kitajske vojske, poslali so jeden del svojega brodovja kitajskemu brodovju nasproti in ukazali poveljniku, da naj kitajsko brudovje ali zaseže, ali pa potopi. Japonci so napadli kitajsko, celokupno severno bro-do v ji, jako spretno in bliskoma naglo. Ker pa je zaliv pretesen, se kitajsko brodovje ni moglo rasviti in primerno pripraviti k bitki. Japonci so streljali jako dobro; ugonobili so 4 kitajske ladijo, dasi je bilo japonsko brodovje po itevilu manjše od kitajskega. Ki« tajci sicer trdijo, da bo potopili tri japonske ladije, toda ne znajo povedati katere. — Kitajski admiral Tieng ni umrl, toda ranjen je jako težko. Različne vosti. Nujen poziv ! Podpisani vabi s tem vse slovanske rodoljube tržaške, da se udeleže prihodnjo soboto, dne 22. t. m. ob 9. uri zvečer velevažtiega pogovora v „Slovanski Čitalnici", Od tega pogovora je zavisna nadaljnja podpora slovenskim šolam v Trstu od strani družbe sv. Cirila in Metoda. Odbor možke podružnice. še nekaj o „šolski* družbi .Lega nazio- nale". Lahi si znajo pomagati; z vseaii možnimi sroiistvi nabirajo denar za svojo tSol-sko* družbo, po kateri širijo svoje mreže po slovanskih zemljah. Te dni je načolniitvo tukajšnje podružnice izumilo novo sredstvo, da nabero kolikor mogoče mnogo denarja v širjenje avoje „kulture*. Vsakemu vratarju izročijo namreč po 5—6 nabiralnih pol, katere nuj vratar zavratno obesi stanovnikom dotične biće. V teh nabiralnih p6lah se toii vodstvo, da vedno rasto potreba (!) novih italijanskih šol, a denarja ni, da bi jih moglo zidati. Zato se obrača do vseh meščanov s prošnjo, da žrtvujejo v to „plemenito svrho* vsak po svoji moči. Denar vsprejumajo poleg vodstva Burnega tudi listi: „L'Indipendentou, .11 M ot ti no* (It), „II Piocolo* ter kavarne: „Municipio", „Bpccchi*, „Stazione", „Stclla folare*, „Tergosteo", „Tomaso* in „Cliio/za". Nekatore teli kavarn obiskujejo tudi Slovani, sudaj pa naj presodijo sami, kako jim je ukreniti. Učimo ae pa od naiih nasprotnikov neumornega dela t Deielnozborska dopolnilna volitev. Cea. kr. nAiiiostuiStvo v Trstu je odredilo, da so vršiti dne 15. oktobra t. 1. dopolnilni volitvi jednoga poslanca za mestni volilni okraj Piran in jednega poslanca za trgovinsko in obrtno zbornico v Rovinju. Za rfnifte av. Cirila In Metoda, in siear v namen, da postane Btrkavljauska župnija pokroviteljica, daroval je g. A. T. i B. 1 krono. — Barkovljan, Oretar in Rojančan so priigrali 40 atotink v isti namen. li Grahovegabrda pri Seianl se nam piae: Te dni mudil ae je pri nas v uradnih poalih c. k. davčni nadzornik gosp. L a c h. Ker ni vešč slovenskemu jeziku, iakal je po vas: tolmač«, da bi mu prevajal izpovedbe slovenskih strank na italijanski jesik, toda ni ga mogel najti v trdi slovenski vasici. Ta dogodek govori, in kriči dovelj jasno, da mu res ne treba komentar«. Vendar nam pa dovolite nekoliko opazek. Ne vemo, zakaj nas si. finančna direkcija v Trstu osrečuje v poslednjem času tako v Sežanskem kakor tudi v Komenskem okraju z uradniki, ki ne umejo našega jezika P To pač ni v interesu ni atrank in tudi ne državnih oblasti samih. Prosimo torej, da se odpomore tem nedostatkom prej ko mogoče. (Opomba uredništva. Mi ne bi bili vspre-jeli toga dopisa, da se nismo osvedočili po zanesljivi osebi, da gospod Lach res ne pozna našega jezika ter da to sam pripoznava večkrat, obžalovaje, da mora služiti v slovenskem okraju, četudi ne pozna slovenskega jezika.) Iz apodnje okolica se nam piše : Nedavno temu vozila se je z menoj vred v trsmwayu iz Trsta v Barkovlje tudi družba kakih šestih Italijanov. Bile so gospice in gospodje, a kakor sem spoznal po govoru, bili so ti Italijani tujci, med njimi pa par gospodov, bivajočih v Trstu že nekaj let. Prišedii do Rojana, (»oraj najbližjega predmestja) opomnil je jeden izmed goapodov proti ostali družbi: „Tukaj žive Slovani !• in tuji Italijani (pofttenejši od naših domačih) so ae temu skoraj čudili. Priiedši v Barkovlje (v obližju cerkve) rekel je zopet goriomenjeni: „Tudi tukaj ao Slovani (Slavi)". Tu pa mu odgovori jedeu izmed ostalih gospodov : „Slovani ao tu, pravice, vidi se pa samoitalijanake napise !* — „Res je, pravi zopet prvi, tukaj v tem ko-ščeku so res italijanski napisi, ali vse ljudstvo je tu slovansko, in govori med seboj le v tem jeziku !" Is tega pogovora bi ae morale pač od* preti oči naftincem. Ako se zunanji pogtenejši Italijan čudi, da se nahajajo v slovenskem selu italijanski napisi, kaj naj k temu reče pošten rodoljub? No, mislim pa, da dotični Italijan ne pozna „rahlih in krotkih Slovencev*. Kaj bi že le rekel ta mož, ako bi se dobro razgledal po Ljubljani P Znajoč, da je Ljubljana slovensko mesto in znnjoč, da >o Slovenci na to svojo stolico toliko ponosni, da jo imenujejo „belo*, čudil bi ae pač mož, ko bi jo najdel „temnosivo" ! Kar ae tiče napiaov v Barkovljah, velja za vso ostalo, poaeboo spodnjo okolico. V Barkovljah amo že pridobili v rasnih letih kak slovenski napis. Napise v samoitalijan-akem jeziku postavljajo ponajveč le tam naseljeni tujci. Ker se pa iivč nekateri teh tujoev jedino od domačinov, pričakovati bi bilo pač, da ai postavijo nad avoje prostore tudi napise v slovenskem jeziku. Domačini, kateri bi utegnili vplivati v tem ibziru, naj storć svojo dolžnost! V c. kr. aploino ljudsko in melCaniko lolo za dečka se je letos v vseh 21 razredov 1220 učencev. Polarjl. Minolo noč je nastal ogenj v skladišču sukna in tkanin tvrdke Adolfa Ki-gutti v ulici degli Artisti hšt. 4. Gasilci so se trudili 11/8 uro, predno ho uduiili ogenj. Škoda je velika, toda blago je zavarovano za okolo 25.000 gld. prvi „Assiourazioni Generali". — Prodsinočnem pa so je prevrnila goreča svotilnica na kup sukna v skladišču tvrdke To!loy & Zseleznjdk v ulici Stadion hšt. 6. Razlivši se petrolej po blagu, bil je v hipu velik ogonj, katerega pa ao udušili trgovski agentje sami, no da bi bili pozvali gasilce v pomoč. Skoda je pa vendar izdatna. Blago je bilo zavarovano. — Včeraj popolu-dno ae je vnela Buha trava in listje na Gai-ringerjevem zemljišču, zemlj. knj. štv. 136 na Skorklji. Prihitevši gasilci so našli že kakih 800 Qin. v plamenu. Nevarnost je bila velika, ker je pihal močen veter, vendar se je neumornemu delu gasilcev v 1 Vi uri posrečilo obkrožiti in pogasiti ogonj. Zažgali ao menda otroci. Slika Iz Italije, v Viterbu je te dni slavil svojo poroko sin tolovaja Tibursija z nuko jako bogato deklico. Vse prebivalstvo se je udeležilo te slavnosti. Celć oče ženina se jo udeležil poroke vzlic dejstvu, da je raspisano daiilo 2000 frankov na njegovo glavo. Bandit je hotel na vsak način objeti svojega sina ta pomembni dan ter mu osebno izročiti dragoceno svoje, seveda ukradeno darilo. Po alavju je bandit ostavil feninovo hišo, ne da bi ga kdo nadlegoval ni najmanje. V pojasnilo, v Večernem irlunju našega lista št. 112. od minolega torka objavili amo pritožbo nekega dopisnika pod zuglavjem „C. kr. redaratvenemu ravnateljatvu na snanje". Doznati amo od c. kr. redaratvenega ravnateljstva, da nihče ni imel namena žaliti dotičnega našeg-t dopisnika, niti rogati se katerikoli slovanski narodnosti. Stroga preiskava, katero je bilo uvedlo alavno c. kr. polic, ravnateljstvo, dokazala je namreč, da se je stvar dogodila tako-le : Kakor je mano, odredile so viije oblasti strogo zJravniško nadzorovanje vseh tujcev prišedših is Španjolske, Turške, Ruske, Galij" itd. Baš ko je bil vstopil dotični naš dopisni* v prijavni urad, uredoval je v navedenem dopisu omenjeni pomočni uradnik prijavne listke takih tujcev, in prišedši mu v roka slučajno listek nekega tujca Rusa, opazil je a v o j e m u tovarišu (a ne nalemu dopisniku!), ki je stavljal listke v red: „Daa ist ein Russe* ; s tem je opozoril avojega tovariša, da stavi dotični list« i med „ii Rusije prispovie tujce." liti uradnik je nekoliko trenotkov pozneje ališal naiega dopisnika, ko je vprašal svojega znanca P. po „itevilki*, in ne poznajoč slovenščine, vprašal je a v o j c g a t o v a r i ž a po nemlki, kaj znači beseda „številka". Torej kaft« to vpraianje, da se dotični pomočni uradnik lanimiva sa slovenščino, kar je le hvalevredno. Proti našemu dopisniku se dotični pomočni uradnik niti ni obrnil, ie manj pa izustil kojo besedico proti njemu. To je potrdil pomočni uradnik, — zanesljiv in veaten človek — sam, in poleg njega tudi dve verodostojni priči, med katerima je gori omonjeni g. P. — Stvar je torej pojainjena in nadejamo ae, da bode a tem pojasnilom zadovoljen tudi naš gosp. dopisnik. Gg. pevce „Slovanskega pevskega društva* opozarja odbor, da ae redno vdeležu-jejo pevskih vaj, da bode kmalo mogoče zopet nastopiti pri veselici na korist naiemu drultvu. Pevske vaje ao vsaki torek in potek točno ob 8. uri svečer. Velika bftda. Včeraj je utnrl v tukajšnji mestni bolnišnici 431etni čevljar Ivan Baje, stanujoč v ulici Kolino a Vapore hit. 7 in bivii vratar hiše 5 v isti ulici. Baje je bil polten delaveo, ki se je trudil noč in dan, da preživi sebe in veliko avojo obitelj. Obolel je menda bal vsled velikih naporov in ta bolezen gaje spravila pod zemljo. Ostavil je udovo in sedem nedoraslih otrok (najsta-rejii ima 13 let) v strašnem airomaitvu. Poakuien samomor. Minolo noč okolo poluuoči ae je hotel na borznem trgu zaatru-piti z raztopljenimi gavicimi žeplj nic 20-letni Jakop Babudor, ain ravnatelja gimnazija v Kopru, vitesa Bibudra. Stražarji ao ga odvedli na sdravniiko postajo, kjer ao mu izprati želodec in odklonili daljno nevarnoat. K umoru pri Sv. Ivanu. Včeraj je izročila policija preiakovalne zapisnike in druge spise o tem tajriostnem groznem umoru dež. sodišču v nadaljno preiskavo. — O hišni preiskavi pri Znideršiču našli so novooprane okrvavljene hlače, toda dokazalo se je, da je bil Zoideriič po noči na 14. maja t. 1. ranjen v pretepu in da je menda baš takrat nosil dotične hlače. Madeii ao torej prav lahko od njegove lastne krvi. Policijsko. Heleni Turk, stanujoči na Greti hšt. 207, je ukradel včeraj neznan tat iz omarja par uhanov, vrednih 14 gld. — Minolo noč so zaprli 30letnega težaka Josipa K. iz Gorice in njegovega 191etnoga druga Evgena K. iz Tolmina, ker sta, pijana, razgrajala po ulici S. Giovanni. — 70letoega Jakoba M. iz Solkana bo odvedli včeraj v zapor, ker je v ulioi Acquedotto nadlegoval ljudi, proseč miloščine. Loterijske itevilke. Izžrebane 19. t. m. Praga 44, 43, 39, 33, 50. Lvov 61, 65, 35, 1, 56. Sibinj 50, 23, 74, 18, 31. Najnovejše vesti. Budimpeita 20. ,Magy*r N|s»ag" javlja: Ministurski predsednik Ur. Wek»rlo in finančni minister dr. Plener posvetovala sta se danes dalje časa o nadaljevanju operacij za vrnv- navo valute in o bankarskem privilegiju. Poleg tega sta ae p osvetovala ministra tudi o preoanoTah neposrednih davkov. Beligrad 20 Ii Niša je'prišlo>oročilo, da je raekralj Milan nevarno obolel "na živcih io da se vede kakor blazen. Ia Budim-p -Šte ata odpotovala dva sloveča zdravnika v Nil; pokl'cal ju je kralj Aleksander. Cetinje 20. Mati kneza Nikite umira. Vratlelava 20. V prensogarnah pri R »then- bschti pričelo je štrajkati 90() delavcev. Krakovo 20. Ctr je šrečno dospel v Spal >. Peterburg 20. Skoraj vsi tukajšnji listi vnprejoli ao odobravajo prestolni govor cesarja in kralja Frana Jjaipa. Službeni liat pravi, da je prijateljstvo med carjem in cesarjem Franom Josipom iskreno in trdno ; „Peterbur. Včdom." pa manijo, da bi ae bolje prijalo cesarju govoriti o trozvezi, kakor pa Kalnokjrju. „Sviet" trdi, da je Kalno-kyjev ekapoiš jednostavno konveneijonalen, kajti inozemske razmere 8) ne kažejo v rožnatih barvah, ker k-s nis> rojena pereča evropska vprašanja. TrKovinake brzojavka. Budimpešta. PSank-a za jesen 6 35 -6 87, ca spomlad 6 80 6 81 Konua ta sept.-okt. « 23 do « S»T. Oves m jesen 5 71-5 73 R4 r,a jesen 5 24-5 89, Pšenica nova od 78 kil. f. «'30—«35, »d 79 kil. f. 8 35 -6-40. od 80 kit. f. « 40-6-45, od 61 kil. f. 6 50-6 55. od 82 kil. for —•—•—, -leAiuen « 20-8 40 j proso 6-70—6.90 Pšenica. Povprnievanje omejeno, ponudbe srednje. Prodalo se je 18.000 met. st. po polnih cenah. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani sladkor sa september t. 14'— docember f. 13-77, mirn>, vedno padajoče, polom. Havre. Kava Hanto« good avoriige is september 99-50, za januvar 80 — bolje. Hamburg. Santo* «ood average ia september 78 26, decemhei 70—, inai-c «6-75. DunaJaka borm SO. aaptambra laea. včeraj danes Državni dolg v papirju . . • „v srebru . . Avstrijska renta v zlatu . , v kronah Kreditnu akcije..... London 10 Lst..... Napoleoni....... 100 mark...... 1"0 italj. lir...... včeraj 98 »5 98-75 124.60 97-95 870 76 123 70 9-86 danes 99 06 9895 124-60 97*86 872 26 123-75 9 8« 60-77'/, «0-77 V, 45 15 45 15 Gostilna „Ali'An tir o Moro" ulica Solitarlo 12, (p<> domnte pri „ Vrvadkoveu") priporoča pravi kratki teran i* Komna I. vrste pO 4O, 11. po in beto vipaveko po 86 »t. liter. Izboren „HienUnga v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni Je vedno na razpolago. — Driti se genln: „Rojak k rojaku* priporoča se podpisani za ubil obisk. Anton Vodopivec, __gostilničar. Trgovsk pomoćnik dober prodajalec, veSC tudi nemškega jezika, se sprejme takoj v vefiji trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. Kje, pove upravniStvo. Žrebanja že v četrtek! Glavni dobitki 60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl. v gotovini le po odbitku I0°i0 Lvovske srežko k 1 gld. priporočata: Marco Nigria, Enrico Schiffmann. pivovarne bratov Relninghaus v Steinfeldu — Gradec in 166 pri A. DBJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti St. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant C. kr. dvorna lekarni VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dodiiuv p»k. Renedetta Vlneli-M iuiuumja, pripuročajoi* ae najtopleju in ob< ljubi j ujm" natančno postrežbo 7. umorjenimi cenami. Članom „Delalskega pedpornega drustva" pa naznanja io posebej, da mu jo odbor istega dovolil »prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim tak&ne društvena zdravnika prodpiieta. Za ilučajue lokarsko potrebo se priporoča 101—80 Ivan Mlcznn. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (regisirovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje. Daje posojilu na monjice io intabulacijn proti •",'„ obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirj r pa proti O'/,% obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po *»/„ obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9, d i 12. ure dopoludn<> in od 8. do 5. populuilne, soveda izvzomSi nedelje in praznike. Izplačuje ki< vsaki ponedeljek od II. do 12. ure dupoluduu, in vsaki četrtek od 3. do 4. uru popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadruiui deloži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld, tur znaša VHaki delež 10 gld. 1—26 Laataik politično društvo .Edinost" — lidavutelj iu odgutoiui urednik : Julij Mikota. — Tisk« Tiskarna Dolenc v Tratu.