V Trstu, sredo 5. maju 1880.
Tečaj V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V fHiroitl j» Kio^',
„Edinost*' iz lin j ■ vaško »redu; cen« za »se leto je 4 gld. 50 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za oelrt leta I gld.
I Naročnina naj se po.ilja iipravniilvu (Veduta Komaua it I0C). — V.e dru*« iirednUttu. — Nafrankiraiia pt.m« se ne gpr.jemajo. — Rokopini brez posebne Tr.-dnosti n<> m?»Jo. — P.>«nin.>zn<' šturilke be dobivaj., po 10 kr. t oku Ud t _	____Na Opčinah, na Prnaeku. t Rarknll, t HbzotIH, t Škednji In M. Maifdalenl z«.
. Prosimo
vse goapode naročnike v Trstu, njegovej okolici i družili krajih, ki niso še plavali naročnine, naj jo brzo pošljejo npravništvn, da bodo ltat še dalje redno prejemali.
Upravništvo.
Prizadevanje, Vstrajanje.
h.
Kdor dela, dodela.
Narodna prialovica.
Modroslovec Yung je vedno to-le godel: „Kar kdo more storiti, to lehko vsak stori*. O njem se tudi pripoveda, daje bil poleg starega konjika zajahal konja, kteri je junaški skočil črez neko visoko ograjo; Yung je hotel skočiti za njim, ali pade; ne pisnovši ni slova, zajasc zopet i zopet poskuša preskočiti ograjo, i dogodilo se mu je kakor prvikrat. Zastran tega pa ni konja razjahal, temuč v tretje zaletevši preskoči ograjo kakor njegov tovaruš. Timur, kan tatarski, — gledajoč kako pajek prede, snuje, svoje mreže i svoja platna tke, ter kako se po stokrat vrača, liže i krpa, kedar mu tiče, vetrovi ali druži sovražnici njegovo platno i-aztržo i razženo — primil je nauk trpeza i krpeža, ki ves svet drži. S tega se ni on nikdar od ničesar prepadel, nikedar ni srcem klonol, i naj bi mu bilu največa nesreča se pripetila.
Znani amerikanski pticoslover, Anduleon po imenu, otišel je v svojih ptslovih i/. Kentuckya v Filadelfijo. Pred odhodom je položil zbirko svojih ptičjih slik, do tisoč na številu, v leseno skrinjo ter jih izročil nečemu svojemu rojaku, da mu jih zvesto čuva, dokler bc on domu ne vrne. Domu ga ni bilo više mesecev, i ko se v zdiavji vrne, popraša hitro za svoj zakhid, ker one slike so bile njemu v resnici velik zaklad. Skrinja mu pride sicer cela v roke; on jo odpera ... in gorje! miši so v njej napravile si gnjezdo ter so mu razjedle karto, ki je nosila na sebi do tisoč izvirnih slik! To zapazivši tako se je jadnik razžalostil, da se mu je ves svet prcobrnol. Od tuge bolan padne v posteljo i više dni i vise noči ni mogel se potolažiti. Koncem koncev utešil se je tudi on i vzemši puško na rame otšel je zopet veselo v gore, kakor d'i bi se ničesar ne bilo dogodilo i v gorah je zopet slikal ptičje podobe. Po treh letih dočrtane so bilo bolje i lepše nego so prve bile.
Tako je tudi Izaku Newtonu pesic prcobrnol svečo i zapa« lili so se mu rokopisi, kteri so ga stali večletnega truda, da je gotov bil poginoti od muke. Nekaj sličnega, ako ne i hujšega, dogodilo so je slavnemu piscu Karlile. Spisal je povestnico skup-novlade francoske, najlepšo, kar jih do danes imamo, i rokopis prve knjige dal je prijatelj u književniku, da ga pregleda. Temu prijatelju pa je najbrže s pozabljivostjo padel ta rokopis z mize, kder je v kotu obležal. Minolo je dni i mesecev, dokler spisatelj,
SLOVENSKA MATICA.
Pred kratkim nas je naša Matica razveselila s svojimi knjigami za leto 1879. To knjige so: Društveni lotopis z raznim po-dučnitn berilom, Znanstvena terminologija, Grmanstvo in njega upliv ua Slovanatvo v srednjem veku ter nekaj pesmi, katere je preložil J. Koseški. Matici namen je, kakor govore nje pravila, da slovenskemu narodu pripomore do omike, na vse straui znanstveno izobraževajo slovenski jezik in slovenske slovstvo; zato, prave dulje pravila, bode društvo dajalo na svetlo dobre, čisto znanstvene, pa tudi ljudstvu primerne spise. Prve tri knjige gotovo ugajajo društvenemu namenu, če tudi bi si bili želeli terminologijo določn.šo in popolnifio, zgodovinski spis pa nekoliko ob-širniši; toda Koseskega prevodi so tako slabi, da jih nobeden ne more zagovarjati. Po naših mislih sme Matica poleg znanstvenih spisov izdajati zabavno berilo le tedaj, ako ima kaj posebnega, izvrstnega, da s takim delom slovensko slovstvo bogati. Samo pisateljsko ime ne zadoščuje. Matičin odbor je Koseškega slavi le škodoval, ko je izdal zadnja njegova dela: prevode Dantejevega Pekla in pesmi raznih pesnikov. Kakor se je marsikomu studilo, ko je nekdo rekel, da so njemu pri Prešernu všeč celo njegove napake samo zato, ker so Prešernove, tako tudi mislečemu človeku no gre v glavo, kako more kdo zagovarjati Koseske-
stisnot izdavatelja, pošlje k prijatelja po svoj rokopis. Sedaj, viži jada i tuge! ni rokopisa, ni sledu ni rokopisa. Išče i premeta, praša i povprašuje i slednjič dozna, da je službenica na-šedši oni prašivi kos bukev, dvignola ga iz kota ter da je ž njim ogenj netila! To se je odgovorilo Karlilu, kteri je v tej vrsti skoraj poludil: kako hoče izvršiti pogodbo z izdavateljem i kako hoče spisati z nova knjigo, ker ni imel pri sebi nikakoršnih zapiskov več. To ni šala. Začel je v misli zbirati dogodke. Ala je bilo to muke! Prvikrat jo pisal to knjigo iz ljubezni, a drugikrat je bil na vseh mukah. Ali vse jc junaški premučil i dokazal s to knjigo prepolno vsacega umenja i milinja, koliko more izvesti trden sklep i železna volja.
I tako so, veleštovani bralce! živenja vseh velicih izumiteljev živi izgledi, koliko stanovitnost premore. Jurij Stephenson, govoreč mladencem, izvedel jim je na kratko svoje najbolje svete tako-le : „Delajte, kar sem jaz delal, — vstrajajte". Petnajst let je neumorno delal, da dovrši svoj parovlak (lokomotivo) i dovršil'ga je; \Vatl jo pa celo polnih trideset let predelaval svoj stroj sgostnač, dokler ga ni popolno dovršil.
Na solnčnem dobniku vseučilišča Oksfordskega na Angleškem stoji nadpis: „Bcže i štejo se v dolg" (periunt et impti-tantur). Ozbiljne i modre opomeno! Cas je kakor živenje: čas se ne vrača. Nt-ki obiskovalci so so izpričavali udvorljivo učenemu Bakstcr-ju : „Strah nas je, da Vam čas gubimo"; in on iim jc tako segel v besedo: »Gotovo, gotovo gospoda moja!" Cas je vsem velicim delalccin polje, ktero raja bogastvom misli i Činov za prihodnji človeški narastaj. Ni toraj slučaj, ni slepa sreča, ki pomaga človeku, nego volja i postojano delo. Volja i postojano delo budite i bodrite v človeku duh, da prihvati dobre prilike, kedar mu bc primeri. Slabiču, lcncu, neliajniku ne pomogo ni najbolje prilike, ker on pusti, da mimo njega za zmerom od-beže. Ako pa gledamo, da najmanjše ostanke časa porabimo i na korist obrnemo, mora se svet čuditi, koliko da lehko dosegnemo. Ena sama ura na dan, odtrgana kojekakovemu kratkočasovanju, dovoljna je človeku, da nanči znanost, ktero hoče; v desetih letih pretvoriš neznalico v modrega, učenega človeka. Greh je toraj puščati, da nain čas beži brezi ktere koristi. „Periunt horac et imputantur!" O grozne besede!
Hudo je pomislili, koliko se hoče dela, koliko se hoče truda, doklerdar se kaj vrednega izdela; ali brezi tega truda, brezi tega dela ni uspeha. Tri debele knjižure rokopisov je Abilison zložil, predno je začel spisavati svojega glasovitega Spektatorja. Newton je pisal petnajstkrat svojo kronologijo, predno jc bil ž njo zadovoljim Hume jc pisal po petnajst ur na dan, ko jo Bkladal svojo angleško povestnico. Francoski modroljub Montesquieu govoreč o nečem svojem delu je rekel prijatelju: „V nekoliko urah prebereš ta moj spis; ali zadajem ti svojo vero, da sem pri njem osivel". Slavni Jcrko je obhodil ves prosvetljeni- svet, obiskal je vsacega glasovitcjšega učitelja, pregledal je sam sveta mesta, skozi puščave je zahajal k imenitnim Židovom, noč i dan se jc trudil
ga pesmi samo s tem, da so Koseskove. Koseski si je bil pridobil častno ime v slovenskem slovstvu o svojem času; ako ni mogel, ali ni hotel napredovati, ne sme zarad tega trpeti naša Matica; ampak če hoče pisatelj vsakakor škoditi svojemu imenu, naj bi svoje spise izdal na lastne troške. Toda dosti o tem; prestopimo rajši k pravemu namenu teh vrstic.
Kakor je razvidno iz pravil in užc iz naslovov izdanih bukev, namenjena je Matica bolj izobraženim Slovencem, toraj se ne more pričakovati, da se njenih udov število pomnoži tako, kakor pri družbi sv. Mohora, katera ugaja vsem stanovom, tudi prostemu ljudstvu. Toda če pogledamo v Matičin imenik, pogrešamo mnogo izobraženih Slovencev, katero sami pomamo osobno ali le po imenu. Posebno naš Trst z okolico vred jc pičlo zastopan. Vpisanih jc 20 duhovnikov, 16 uradnikov in profesorjev, nekoliko trgovcev, malo učiteljev in zasebnikov, vsega skupaj le 82 udov ; mej tem ko ima Mohorjeva družba, pri katerej tudi marsikatero znano ime pogrešamo, vendnr 077 družabnikov. To se ve, da do takega števila Matica ne more priti, toda ako bi se vpisali vsi slovenski duhovniki, uradniki, profesorji, učitelji, trgovci, bolj izobraženi zasebniki in kmetje, lehko bi imel Trst z okolico vred nad 200 društvenikov. Naj bi bc povsod, vglasti po mestih, število udov primeroma pomnožilo; imela bi slovenska Matica lepše število udov, nego bornih 1844, kolikor jih ima zdaj. Potem bi tudi mnogo laže ustrezala zahtevam svojih pravil in željam društvenikov ter izdajala po več in večih knjig na leto, da ne bi se društveniki pritoževali, da knjige drago plačujejo. Odbor naj skuša zadostiti vsakakor opravičenej želji udov, da bi
vse svoje žive dni, da prevod svetega pisma popravi. Milovan Andrija Kaeič, sloveči hrvaški pesnik, prometnol^e vse samostane bosanske, dalmatinske in istersko, dokler je nabral želenega gradiva za svoj »Razgovor ugodni naroda slovinskega\ Stari Stepali Vuk Karadžič, utemeljitelj novosrbBke pisave, hodil je petdeset let skozi svoj narod, napisal je tovore knjig, dokler je zbral venec narodnih pesem, pripovedek i prislovic. Vso slovenske pokrajine jc prehodil slavni naš Fran Metelko, na stotine knjig je prebral, predno jc spisal svoj „Lehrgebaudc der slove-nisehen Sprache* ter položil čvrsto podklado slovenskej pisavi. Malone bukvice nam jc zapustil sicer naš stari fant dr. Fran Prešircn, ali promozgal jc vse stare, vse nove evropsko literature, predno je zapel čarobne svoje neumrlo pesmice, ki bodo delale čast slovenskemu narodu, dokler bode človeškega naroda, On je umrl sicer, njegov duh pa še vedno žive mej nami I
V vsakej stroci znanosti, umetnosti, obrtnosti obretemo (nahajamo) vidimih izgledov vstrajnosti. Da spomenimo kopanje Ninivskih razvalin in obret (odkritje) klinaste pisave (Kuneiform-Keilschrilt), v kteroj so pisani uadpisi. K tej pisavi se je izgubil ključ uže za Aleksandra Velicega, macedouskega kralja. Neki častnik društva vshodne Indije, nastanjen v Perziji, nameril so je na čudnovate nadpise, pa jih jc začel prepisovati. Na pečini Bcbistu jc našel nadpis v treh jezicih: perzijski, skitski in asir-ski. Prislanjaj nepoznano s poznanim, jezik, ki Še žive z jezikom, ki jc užc izginol, izpisal je nekaj častnik o klinastem pismenu ter je tudi azbuko zložil. Ifenrik Ravvlisoii, tako se je zval ta jezikoslovni gatar, poslal jc svoje delo na Angleško. Noben javen učitelj ni znal ni hevknoti o klinastem pismeni j — ali našel se jc neki star tajnik indijanskega društva, — človek tili i skromen, imenovan Norm — kteri je bil proučil ta nepoznani jezik. Njemu so izročili Rawlisonova tolmačenja. On je poznaval ta jezik dotle, da je, če prav ni nikedar ni videl ni čul o pečini Behist, odsodil, da Kawlison ni točno prepisal uganki podobnega nadpisa. Uavvlison, ki je vedno taino ostal, primerjal je prepis z matico, i našel, da je imel NorriB prav; i tako pomnjivim primerjanjem i neumornim pročuvanjem se je unapredilo znanje klinastega pisma. Ali, da bode znanje tub dveh samoukov koristno, treba je bilo še necega tretjega, namreč veleučenega Layarda, bivšega odvetniškega pomočnika. Layard je prav mlad še potoval po jutrovih deželah. Z jednim samim tovarušem jc prebrodil £vfrat ter je prehodil zemlje raznih plemen, ktera so nemilice mej sabo vojevala. V nekoliko letih, razmerno s premajhnimi sredstvi, ali ohrabrene-mu pravim srčnim pogumom, postojanstvom, vstrajnostjo i divno vstrpljivostjo, pošlo jc za roko, da je iznesel na svetlost toliko povestnega blaga, kolikor ni se nikdar en sam človek nagrabil.
To jezero slik i nadpisov danes se čudom gleda v britanskem muzeumu, in očima se vidi, da je vse, kar nam sveto pismo pripoveda o prastarih dogodcih, gola, živa resnica. Učeni svet Be jc začudil, oBtrmel jc! Evo ploda nastojanja i vstrajanja!
Hitrost dohaja od vežbanja. Neki francoski državnik, dobro
dobivali knjige vsaj uže v društvenem letu. Za to pa jc treba, da tudi poverjenci o pravem času pošljejo imena in doneske udov društvenemu odboru ter naj v tein posnemajo red pri družbi sv. Mohora glede vpisovanja. Tudi slovenski časopisi naj k temu pripomorejo z javnim opominjanjem, da društveniki ne pozabijo in obroka ne zamude.
Rodoljubi v Trstu in v tržaškej okolici, zlasti vi, izobraženi Slovenci! Oklenite se z gorečnostjo narodnega literarnega zavoda, da bo mogel vspešno delati k razvoju in k povzdigi našega jezika in našega slovstva. Ne bodimo mlačni, da bi hiralo in propadalo tako imenitno sredstvo slovenskej omiki.
Ce storimo najprej mi svojo dolžnost, potem bo tudi društvo boljše i v čast Slovencem; pomislimo, da jc društvo nase dete, da more le tako napredovati, kakor ga mi gojimo, brez nas ne more biti nič, /. nami pa vse; mi imamo pravico od njega le to zahtevati, kar mu sami dajemo.
Resnica jc, da ni bilo i tudi še zdaj ni v vsem tako, kakor bi želeli, ali tega smo sami največ krivi, ker smo se premalo brigali za njegov vspeh.
Letnino 2 gold. premore gotovo vsak izobraženi Slovenec; mali dar naj z veselim srcem položi domovini na altar. Ne bodimo narodnjaki le z besedo in pri veselicah, temveč tudi v dejanji in pri ozbiljnem delu s podpiranjem koristnih narodnih naprav.
Za Trst je Matičin poverjenik gospod Gregor Jereb, telegrafski uradnik i tajnik tržaške čitalnice, kateri ude sprejema; kdor toraj želi domačemu slovstvu pomoči in si podtičnega berila priskrbeti, naj se pri njem oglasi.
poznan po svojej hitrosti v izvrševanji svojih poslov, vprušan, da kako mu je mogoče toliko d< la prenoči, odgovoril je tako: „Pra? lehko, ker ne odkladam nikdar do jutri, kar imam danes -t'»riti " Lord Prongbam opaža, da je neki angleški državnik vse narobe delal i dn mu je bilo nnčelom. nikdar onega danes izvesti, kar bi mogel do jutri odložiti. To je navada nehijnik<>v i lenuhov, kteri imajo še to grdo navado, da jim druži ono st>re, kar bi imeli sami storiti. Talijiinec pravi prav modro: »Kdor hoče, naj gre sam; a kdor neče, naj druzega posije." Neki lenuh je imel lepo premoženje, ki mu je nosilo do petsto sterlingov na leto. Padši v dolgove prodade polovico premoženja, a drugo polovico dade pa v zakup delaleu na dvajset lit. Ko je ta čas minol, pride zakupojemnik k njemu, ter ga vpraša, ako hoče imenje prodati, „Kaj", za vpraša gospodar, kakor zmoten dclalca „Kaj hi je ti kupil?" „Bi" — odgovori delalec,— „ako se pogodiva." „I ta mi je nova !• izusti gospodar. „Na, povi mi pa, k iko je to, da lin vsem imenji nisem mogel jaz živeti; dokler si ti meni za polovico dajal na leto po dvesto sterlingov i še mošnjo novec pridobil, da mojo dobro kupiš?" Lchku, ljubi gospodar! Vi ste vedno sedeli govoreč; „Ilajdito! jaz sem pa vodno vstaj J govoreč: pridite! Vi ste dan za dnem dolgo spuli i uiČe-nr ne delali, jaz sem pa zgodaj vstajal i svoja poslovanja opravljal."
Ceni viso človek zna, tem pametnejši je. Modro je odgovoril oni učitelj svojemu učencu, ki jo hil prišel k njemu se poslovit veleč, da je svoje nanke svršd: „Zares ? ! jaz svoje pa komaj začenjam!" Plitkoznan človek, ki zna po vrbu više stvarf, a neznade nobene do temelja, moro se samo ludo bahati svojim znanjem; ali pravi nčenjak ponižno izpoveda, da je v»e, kar znade, jedino (o, da nežna n\( (porro unum scio, rjuid nihil scio).
23. dan meseca aprila 1880.
Ta dan ima za Slovenec zgodovinsko pomcinbo, ker jc prvi, v katerem jc državni zbor priznal enakopravnost slovenskemu jeziku.
Na dnevnem redu jc bila dr, Vošnjakova resolucija, ki se tako-lc glasi: „Od c. kr. vlade se zahteva, naj vpelje slovenski jezik kakor učni jezik za učence slovenske narodnosti na srednjih iz državnih sredstev vzdrževanih šolah v deželah, v katerih prebivajo Slovenci, kolikor dopuščajo to dozdanji učni pripomočki."
Kakor govorniki za resolucijo so bili vpisani gospodje poslanci vitez Schneid, dr. Kljun in dr. Vomjak; zoper resolucijo pa gospoda poslanca dr. Duhatach in dr. Foreffr/er. Prvim sta se po zneje, ko je bila obravnava o srednjih šolnh v Trstu, Istri i na Goriškem, pridružila gospoda poslanca Naberi/oj in dr. Vitezu*. Govoril je najprej Duhatich prav 6urovo in ošabno, nedostojno ter je razodeval svojo puhlost o poznanji slovenskih razmer; za njim vitez Schneid prav temeljito z možato besedo dokazal pravico i potrebo Blovcnskih srednjih šol. Foregger jc le polemiziral in uhajal čez meje, Schneidovik razlogov pa ni mogel pobiti. Dr. Kljunov govor jc bil jako temeljit, z dostojno besedo i rezečo logiko je vničil vse trditve nasprotne stranke. T« govor obeča dr. Kljunu parlamentarno bodočuost. Dr. Vožnjah ni govoril, ker sta se s Kljunom o tem poraznmcla,
Mi priobčimo najprej govora primorskih poslancev i potem preidemo na zgoraj omenjene. Gospod Naberijoj jc govoril tako-le:
„Da uže vnaprej opravičim svoje glasovanje pri tej obravnavi, hočem v kratkih besedah brez tega vam vsem uže znane razmere načrtati: na enej strani vlada kakor zastopnica državnega denarstva, na drugi strani mi, kakor ljudski zastopniki; na enej strani Debet, na drugoj Crcdit.
Jaz prašam kakor Slovrncc: Kako povračilo nain je doslej dajala vlada za naše davke ? Dozvolim si, da na to prašanjc glede šol odgovorim.
Ako Be ozrem na vse Primorsko brez ozira na narodnosti, tedaj moram priznati, da ima ono, ker meri le 80 kvadratnih mi-riametrov (145 zemljepisnih štirjaških milj) in B00,000 duš, samo na sebi mnogo srednjih šol, skupaj devet, namreč: pet višjih gimnazij in štiri realke, ako se ne všteva mornarična nižja realka v Pulji. Te srednje šole so tako-lc razdeljene: ena gimnazija in ena realka v Gorici, dve gimnaziji in dve realki v Trstu, po ena gimnazija v Kopru in Pazinu in ena realka v Piranu. Ako sc pa ozir jemlje na narodno razmere ljudstva i s temi primerjajo zadevajoča učilišča i njihova uredba, tedaj zapazujemo neskončne ne-primere, katerih konec jc ta, da imajo Slovcnci na Primorskem kreditno stran — belo.
To trditev hočem dokazati.
Pokncžcna grofija goriška i gradiščanska z 29-5 kvadratnimi miriametri in 210,000 prebivalci ima v Gorici nemško višjo realko i nemško višjo gimnazijo, in vendar ima grolija, izvzemši nekatere nemško rodovinc v Gorici, le slovensko i furlansko prebivalstvo, namreč 150,000 Slovencev i (50,000 Fnrlanov. Poduk na teh učiliščih ni v materinem jeziku, materini jezik še zapovedan predmet ni (klici na desnej: Čujte!), dela se ž njim kakor s pritepencem. — Kako Re uže glasi §. 19 državnih osnovnih postav ?!
Trst z okolico ima 9 4 kvadratnih miriametrov i zdaj 128,000 do 130,000 duš; mej temi je po anagrafičnem uredil tržaškega magistrata'28,000 Slovencev, ali le po anagrafičnem uredu tržaškega magistrata, ki kaj čudno določa narodnost prebivalcev. Kdor tržaške razmere bolj pozna, ta ve, da je okolica vsa slovenska, i da tudi jako velik del mestnega prebivalstva spada k slovenskej narodnosti, tako da je tukaj gotovo Slovcncev dosti nad 00,000.
Ficker, prvosednik statistične osrednje komisije, jc na podlogi natanjčnih pozvedeb („Volkerstamme dor oeetorreichisch-unga-risehen Monarchie") razdelil tržaško prebivalstvo na 54 odstotkov Slovencev, to je G4 000, in 37 odstotkov Italijanov, to jc 47,300. In vendar nema teh 60,000 Slovencev nobene srednje šole (klici na desnej: čujte! — še celo nobene popolne normalke. Piistavek
uredništva) ; pač pa je v Trstu nemška realka i nemška gimnazija, kakor tudi izključljivo italijanska višja gimnazija in izključ-Ijivo italijanska višja realka, kateri dve poslednji vzdržuje občina, inij ti m ko s v prvih dveh slovenski jezik v enem ali poludru-gem kurzu po dve uri na teden hudo mekasU. Ta nčilišča, kakor tudi obilica ljudskih šol — izvzemši c. kr. nemško meščansko šolo - skrbe za polnščevnnje tržaških Slovanov; ker nemške srednje sole pod tržaškim podnebjem ne morejo pospeševati narodne propagande, pa naj si vlada to še tako želi. Samo ob sebi se umejo, da se pri tacih razmerah ne more govoriti o narodnej enakopravnosti. In vendar vzdržuje vlada za Italijane se popolnem italijansko trgovinsko i nattično akademijo! Kdo hi se čudil, da ae okolica upira razširjanju mestnih mej ? Mesto ima namreč le 0-2 kvadratnih miriametrov (1-7 kvadratnih kilometrov), mej tem ko meri okolica polnili 9 kvadratnih miriametrov (92 kvadratnih kilometrov) i vendar sc ta o mnozih rečeh prezira, prezira celo s privoljenjem vladnih organov.
Istra ima na 495 kvadratnih miriametrov 200,000 prebivalcev, izmej teh je proti 00,000 v raznih primorskih inestih raztreseno živočih Italijanov, drugi so — izvzemši nekoliko Nemcev v Pulji pri mornarici — vsi Slovani, in sicer v severnem delu so Slovenci, v srednjoj in južnej Istri i na otocih so Hrvatje, okoli 45,000 Slovenccv in 155,000 Hrvatov. Vojno ministerstvo vzdržuj'! v Pulji za tamošnje Nrmcc nemško nižjo realko, nemško deško i nemško dekliško meščansko šolo, cizlitavska naučna uprava pa za Italijane, da si jo njih trikrat manj od Slovanov v Istri, popolnoma italijansko višjo gimnazijo v Kopru in popolnoma italijansko višjo realko v Piranu.
Pred dvema letoma je v Pazinu višja gimnazija do osmega razredu dospela i ta jc čisto nemška. Zakaj se tu ni hrvaški učni jezik uvel, ker jc za hrvaško srednje šolo dosti učil i družili učnih pripomočkov? Kdo jc tu enakopravnost in enakost, na katero sc pri pobiranji davkov tako natanjko gleda?
Nikakor ne mislim nemške, ali italijanske narodnosti na Primorskem žaliti, ali glede statistično navedenih razmer utegne mi vendar biti dovoljeno prašanjc, ali tolika večina slovanskega prebivalstva na Primorskem ni opravičena zahtevati, da tudi njej — kakor Ncmecm i Lahom — priskrbi naučna uprava srednje šole v slovanskem jeziku. Saj moramo mi Slovani najzdatnišo pripomoči k troškom za nemške in italijanske šole, od katerih imamo malo koristi.
Ali slovanski narod ne plačuje neprimerno več krvavega davka od družili dveh omenjenih, ker so slovanski prebivalci skoraj vsi za vojno službo sposobni? In vendar sc prcBlišujejo vsi naši klici i prošnje po slovanskih srednjih šolah, na katerih bi si naši sinovi v materinem jeziku prilaščcvali tisto stopinjo omike, katera sc sinovom naših deželnnov drugih narodnosti tuko bogato deli.
Gospoda moja! Kak sad je rodilo, da jc prejšnja naučna uprava pravičnim zahtevam primorskih Slovanov vedno ušesa mašila V Ali ui žalostno, da ao prejfinjo vlade, namesti da bi racu-nile z dejanskimi razmerami, pripravljale tiašo deželo na Adriji za Hismarkovo pohlepno naročje i tudi za težnje nerešeno Italije ? (Klici na desnej: Cnjtc!)
Za resnico, zadnji čas je, da vendar uže avstrijska vlada spolni pravične naše želje in jez postavi daljšemu ponemčovanju i polnščevanju slovanskega prebivalstva na obalih jadranskega morja!" (Dobro! Dobro! na desnici).
Dopi&i.
V Rimu, dne 24. aprila.
Jako ste me razveselili s poslanimi časopisi, ker v njih sem čital mnogo prijetnih novic iz mojo mi ljube domovine. Časopis mi nobeden ne dohaja i dopisovalcev imam malo, toraj le malo vem, kako sc godi v mojej domovini -
Ker nisem prišel v Rim zarad radovednosti, ali da bi se kratkočasil, ampak da se izobrazim i navzamcin duha velieili umetnikov, zato mi boste radi verovali, da mi je tukajšnje politično živenje zadnja briga. Dclnm marljivo i vsak dan si odločim nekoliko ur, da vspoznavam sloveča dela slavnih starih mojstrov, a nikoli sc ne morem nagledati teh čudovitih izdelkov človeškega utnn.
Pred kratkim časom sem se seznanil z urednikom tukaj precej razširjenega lista „11 Diritto". Mej drnzimi pogovori je prišla na vrsto tudi moja domovina. I ko sem mu povedul, da sem z Slovenskega i kde je Slovensko, začudil sc je ter mi odgovoril : „Tedaj ste doma blizu našo (!!) Gorice i Trsta". — „Da", odgovorim, „i tam so tudi materini moj jezik govori". — „Ni mogoče — pristavi on — saj sem enkrat sam popotoval po tistih krajih, ali čul sem govoriti edino laški jezik". — Mogoče — tako mu pritrdim — ali to jc vse na tem ležečo, s kakimi ljudmi ste občevali". — A mož ni hotel odstopiti od svojega menjenja, hotel me jc kar znanBtvcno uničiti s pristavkom: „Da je Gorica italijanska, to uže to dokazuje, ker iuia italijansko ime". Prosil sem ga, naj vendar pove, iz katere italijanske korenike izhaja to imć i mož sc jc vil i vil, a nič ni izvil. Zdaj ne trdi več, da je Gorica laška beseda; a tega menjenja jc še vedno, daje dežela italijanska, ne morem ga prepričati, da sc zelo moti, i da pride čas, ko bode drugače mislil.
Taka in enaka menjenja se tukaj povsod čujejo, posebno mladi irredcntovci mislijo, daje vse Primorsko laško ; slab poduk jo tedaj mnogo kriv, da ima Avstrija toliko sovražnikov; da ne bi tukaj bilo pametnih mož, ki stvari bolj poznajo i drugače sodijo, izrojile bi prevročo glave. Verujte mi, da bi irredentarstvo skopnelo, kakor sneg v južnem vremenu, ako bi njegovi udje poznali razmere na Primorskem, ker mej irredentarji je mnogo poštenih ljudi, gorečih rodoljubov, katere le kriv poduk zapeljuje.
Ljudsko gibanje je tukaj vsak dan manj živahno, ker kolikor bolj pritiska toplota na Kim, toliko bolj zapuščajo mesto ptujci, katerih jc bilo tukaj pozimi vedno več tisoč. Da, o velikonočnih praznicih so jih šteli nad 50,000! Iz tega se lahko sklepa, koliko dobička imajo Rimljani od ptujecv, ki bo večidel veliki bogataši, neštedljivi, blagodušni ljudje, i koliko tisoč Rimljanov od njih živi. A računiti tudi dobro znajo Rimljani; vsak ptnjec jim je „Anglež", bogat mož, toraj le na njegovo mošnjo, naj plati!
Poleti, ko ni skoraj nič ptujecv, vlada revščina i gotovo je, da hi bil Rim brez ptnjcev, z okolico vred, zelo ubog kraj.
ltimljanje imajo za svoje znosno stanje hvalo vedeti le svojim prednikom, vzlasti duhovnikom (teh pa zdaj skoraj nič več ne cenijo, taka jc njihova hvaležnost!), kateri so jim zapustili tako veličastne spominke, da jih hodi gledat skoraj ves odlični i bogati svet. Prav duhovščina je nckedaj vse žrtvovala za cerkveno umetnost, za lepe spominke i splošno mestno lepšanje. Kde je toliko umotvorov, kolikor tukaj? Toliko umetniško bogntih cerkev ? Blizu 400, to ni malo število! Da si tega večnega mesta niso izvolili papeži za svojo stolico, bilo bi dan danes skoro gotovo to, kar jc Oglej (Mali Rim), grob veliko slave in oznanje-valcc, da vse posvetno gine i mine. *)
*) Prosimo večkrat kaj. Naši bralci Vain bodo gotovo liv»1eini, ako jim popišete imenitnoiti večnega mesta.	[Ured,)
Iz Povirjn, dne 25. aprila.
Dne 29. mnrcija t. I. je dobila povirska fara novega viso-kočestitega g. župnika Josipa Novaka. Šolska mladina i mnogobrojno število faranov mu je šlo do vasi Gorenje naproti.
Prišcdšega do vasi Gorenje je pozdravil strel topičev.
Pred vasjo in v vasi Povir so stali štirji slavoloki, na kojih so bile zastave; na prvem je bil napis „Srčen pozdrav!" V cerkvi ga jc bivši visokočestiti g. župnik Fr. Cebular z ganljivim govorom pozdravil in došli g. župnik se je za Bijajen sprejem občinstvu presrčno zahvalil.
1. aprila se jc mnogobrojno število faranov se solznimi očmi poslovilo od bivšega g. župnika, koji je nad 13 let v prospeh povirski fari delal.
Da sc je dostojno sprejel, gre čast gospodarskemu svetu, koji se jc za prihod v. g. župnika mnogo trudil.
V Trstu, dne 26. aprila. *)
Cenjeni {fcsp. Urednife!
V zadnjem broji cenjencga Vašega lista ste včinili opazko dopisniku „Slobode", a nič niste opravdali, zakaj ni koncerta odbor najel mnzike regimenta Jelačiča.
Naša čitalnica je večkrat prosila pri tem regimentu septet ali kvintet za plese — ali vselej se nam je prošnja odbila, ali pa sc jo nam stavil nesprejemljivi uvet, da moramo vzeti dvajset mož, kateri broj bi napolnil polovico naše užc tako pretesne dvorane, da ne jemljemo troškov v poštev.
Naš odbor jc namerjaval pozvati gosp. častnike tega regimenta na čitalnične zabave — ali dalo sc jc razumeti, da no bi mogli hoditi, da no bodo „bcmerkovanimej tem pa so lahko hodili, ali morali hoditi v Schiller-Vcrciu!
Ni sc tedaj nikdar dvomilo o veščini Jelačitevc muzike — nego odbor jc po vsem pametno včinil, ker je vzel drugo inuzi-ko, da naši Jelačiči ubegno vsacemu „bcmerkovanju" —, odbor pa se izogne, da se mu prošnja ne odbije.
Užc iz tega se vidi, da se proti nam brezobzirno poBtopa, ker jc muzika IIcbs v prostej restavraciji igrala na večer za 100 gold. pri nas pa vso noč v dobrodelnem koncertu za 200 gold!.
Sicer dopisnik „Slobodi" mora stanovati v kojem selu, a ne v mestu Trstu.
Kader bode katera narodna svečanost, hočemo uveriti gosp, dopisnika, do svetu očitujemo to, kar smo — dobri domoljubi.
Ali naš koncert, prirejen od naše čitalnice siromakom na korist, na kateri so bili povabljeni someščanjc vsake narodnosti« moral je biti dostojin našemu društvu i mestu Trstu. — On ni bil priličin narodnim demonstracijam.
Ta nepremišljena kritika proti dobrovoljnomu odboru tudi do pevcev no kaže vdvornosti ter jc v trm slučaji še manj — patriotizem. Le oni, ki jc bil v odboru, mora soditi težave, da se vsemu zadovolji. Dobrovoljci hote, jedni, da pojo tako, drugi drugače i toliko — sicer se žalijo.
Hvala Bogu, ni nam treba arnnžerjcv za jednoBtnvcn koncert ; želeli bi lc prijaznišega novinskoga peresa, nego je bilo ono v „Slobodi" i „Nušcj Slogi".
*) Po nakljucbi zakesnelo. [Ured,)
V Kopru, dne 1. maja.
Pri izprašcvalncj komisiji za ljudske in meščanske šole so sc dne 19. april«, predsedstvom č. g. dež. šol. nadzornika Ant. viteza Klodiča, vršile in včeraj zgotovile skušnje v učiteljsko Bpo-sobnost. Oglasilo se je devet kandidatov in kandidatinjin i sicer: 4 g. učitelji in 5 gospč. učiteljic, Jeden učitelj in jedna učiteljica za meščanske šole, drugi za ljudske šole. Spričevala št. II. za meščanske šole jo vdobil jeden kandidat in za ljudske šole dvo gospodičini. Številko III, za meščanske šole jedna kandidatinja in za ljudske šole dva kandidata in jedna kandidatinja. Številko IV. je sprejela dvojica. Mej njimi je sposobnost vdobilo z italijanskim poučnim jezikom šest in z slovenskim in nemškim učnim jezikom jeden Mimo tega je jeden, užo prej aprobani učitelj za slov. ljtids. šole si tudi pridobil sposobnost z nemškim učnim jezikom. Vsem želimo mnogo vrlega vspeha! Letos bode baje v našem okraju tudi okrajna učiteljska konferenca za slovenski in italij. oddelek in sicer, knkor čujemo tekom jednega meseca.
Kritični politični pregled.	1 g'0*1™ ,,ilft	i znuotoljuisa i troiki bi se branili ia velike
namene. Drugo načelo angleške zunanje politike mora obstati o
DomaČe eže e.	ja se vgcm vz|af,ti krščanskim narodom varujejo dobrote
\ skupnem miniitentvu se ima ustan.vui samostojin odde- j mir„. tretjič 8e mornjo obdržftti evropskih velevlas-ij dobre mej-
lek za bosenske šolske, cerkvene, pravosodne, finančne in poli- seb()jne razm(,rc. *etrtić ge mDrA Angleško vzdržavati vsacega
tične zadeve	• * i	•
vmešavanja, iz katerega utegno nastati zmešnjave; petič se ino-
V minolem tednu je zbornica poslancev dovršila proračun rajo prifnati Tscm narodom ,,mke pravioe> ; nmdnje mora biti za naučno min.ster.tvo; prt vseh sklepih jc zmagovala desnica. angletka Iunanja politika Tedn0 8T0bodoljnbna. V tem govoru je Sprejela se je tud. druga Vošnjakova resolucija, v katerej se od 0,adgtone hodo graja| dozdanjo angleiko „nanjo po|ltik0i kcr vlade zahteva, naj se uvede slovenski jezik učnim j«, kom v uči- zatjra ba|kangke e|0TftnHkn narodCl ki |ir(ipen)i po >Tobodi j teljiščih v Ljubljani in Mariboru, vendar pa se ima na nemški 9amo8ta)nogti. _ g tako politiko 8C mora l)jemati V8ak po|ten jezik toliko ozira jemati, da se ga učenci popolnem nauče. i (-.|ovek
Vtorek se je končala obravnava o naučnem ministerstvo, ker	Gladstone je sestavil angleško ministerstvo. Parlament se
seje pretrgalo posvetov-.nje o proračunu i postavila na dnevni I je odpr] 29 aprj|ft })rez prc8toinega ROTOrfl. red postava o vojaškej taksi. To postavo bomo objavili, kader bo	y Avfgani8tann 90 Ang|eii v krvavcm boji avfgansko vojsko
sklenena, ker je nje znanje jako potrebno.	rm
Vlada jc izdala ukaz, po katerem sc raba češkega jezika pri sodnijah i dragih gosposkah na Češkem i Moravskem ureja. Po
tem ukazu ima vsakdo pravico pri sodnijah in uredili v materinem jeziku govoriti i zahtevati, da se mn tudi v tem jeziku odgovarja. Ta ukaz in občni propad nemške stranko jc tako raz-kočil ustavoverske dunajske časnike, da kar strup bruhajo i sc vedo, knkor bi bili zblazneli. Hudo jih je zadelo tudi to, da je v enoj zadnjih sej grof IIohenwart hudo pobil voditelja centralističnega stranke Herbsta, ki sc jc v gorečej svojej jezi zapletel sam v nasprotja.
Zelo jc spekel centralistc tudi predlog v državnem zboru, naj se zavržejo volitve treh poslancer zgornje-avBtrijskega veli-ccga posestvu, ker so sc vdeležili volitve taki, ki niso imeli postavne pravice.
Minister trgovine jc predložil državnemu zboru pogodbo o srbskih železnicah, dr. Ziemialkovski novelo k brambenej postavi in o Črncj vojski.
Odbor ogerskega državnega zbora je uže brez promembe sprejel srbsko pogodbo o železnicah.
Mej tem ko pri nas v državnem zboru vedno bolj zmaguje enakopravnost raznih jezikov v srednjih šolah, prizadevajo pa se na Ogcrskem, da nemadjarske jezike še bolj zatro.
Tuje dežele.
Kuski car je 1. t. m. praznoval 69. rojstveno leto; dobival je čestitke iz vseh držav; naš cesar jo poslal v Peterburg deputacijo, katera se mu je poklonila; tudi pruska deputacija je prišla tija. Zadnje dni se nemški listi zopet hlinijo i laskajo Husiji ter nnglašajo, da se zveza treh ccsarjcv zopet povrača. — Nemci so sc zbali, da ne bi se zvezala Rusija z Angleško, zato ponujajo zdaj hinavsko svoje prijateljstvo Rusiji.
Ruski kancler GorČakov, kateremu so zdravniki užc smrt prorokovali, na Bismarkovo žalost ni umrl, ampak užu um jc toliko odleglo, da njegovo živenje ni več v nevarnosti. Mej tem ko on okreva, pa je zbolel Bismark, da mora iti na daljši odpust; menda ta njegova bolezen ni le telesna.
Srbski knez je sklical izvenredno skupščino v Kragujevac, da potrdi pogodbo z Avstrijo glede zidanja i zveze srbskih železnic z avstrijskimi.
Evropskih velevlastij poslanci so turško vlado interpelirali zarad verolomstva nasproti Crncjgori ter zahtevali, naj turška vojska zopet zasede one kraje, katere bi bila imela izročiti Crnogorcem, pa jih je prepusti'a Albancem, ter naj jih potem redno izroči Crncjgori. Turška vlada pa je hinavski odgovorila, da se jc zgodila pomota, ker so Crnogorci prepozno zvedeli, da turška vojska zapušča novo črnogorsko ozemlje.
Albanska liga zahteva, naj se Albanija od Turčije odtrga. Nje vodji 60 s 500 vojaki posedli Prizrend i Mukthar paši naznanili pismeni sklep, ki sc tako-le glasi: „Evropa jc dala Bnl-garom kneževino, Avstriji Bosno i Hercegovino, povečala je Srbijo i Crnogoro. Mi Albanci nismo naseljenci, kakor Osmani, ampak od nekedaj stanujemo v tej deželi; bili smo nekedaj samostojni kakor Srbi. V Tesaliji, Epiru in Albaniji žive tri milijone (?) Albancev, ki poginejo, ako ne dosežejo tega, kar zahtevajo. Mi zahtevamo kneževino i kneza iz vladajoče evropske dinastije." — Tako se je Turčija, ki vedno draži Albance zoper Crnogorce i drugo slovanske rodove, ujela v mrežo, katero jc nastavljala drugim,
Italijansko ministerstvo je odstopilo, ker mu jc zbornica dne 29. aprila izrekla nezaupnico. Zbornica jc namreč zavrgla od vlade zahtevani dnevni red o prašanji, ali se vladi še dalje dovoli zučasni budget. Kralj ni sprejel odstopa ministrov, ampak razpustil jc državni zbor.
Bismarku nič več ne gre po volji. Zopet je dobil udarec.
Nemški državni zbor jo namreč zavrgel vladni predlog, naj se monopol uvede na tobak. Zarad tega zahteva, naj sc razpusti državni zbor.
V	Berolinu bc govori, da nemški cesar priporoča ruskemu carju, nnj se za četrt leta umakne v Livadijo i naj prepusti vlado velicemu knezu prestolneinu dediču i Loris Melikovu. — Ruski car je zadnjič pomilostil 6000 osob.
V	1 rancoskcj zbornici so vedno viharniše seje, prišlo je užc celo do škandalov. Zadnjič jc interpeliral poslanec Godelle zarad slabe uprave v Algeriji ter razžalil prvosednika. Vse križem je začelo vpiti, Gambetta je bil ves besen, celo pretepa se je bilo bati; zborniška policija je morala vrata zasesti, bilo je grozno vpitje, razsajanje, velik škandal. To ne more več dolgo tako biti; ko tak razpor prekorači zbornico prag ter pride na ulice, vstane vstaja. — Doslej je uže 50 škofov zoper izgnanje jezuitov protestiralo.
Novi angleški prvi minister Gladstone je o zunanjej politiki govoril i rekel, da velja o njej to, kar je Perikles trdil o ženah, da so namreč najboljše tiste, o katerih se najmanj govori. Dalje je tiavel Gladstone pet toček za zunanjo politiko, namreč, da se ima angleška moč okrepiti z štedenjem doma, ker tako bi An-
Kapi&nik
prvega občnega zbora, pri kterem sc je vslanovilo „Gotpodariko druitvo v Skednju", vknjiiena zadruga z neomejeno zavezo, dne 2b. aprila 1880.
Nazočih: udov; predseduje: g. Ivan Sancin, Nemec; zapisuje: g. Jakob Cenčur. — Začne sc seja ob 8'/» uri zjutraj.
G. predsednik pozdravi najprej nazoče ude, poudarja namen in imenitnost osnovanega društva posebno v gospodarskej razmeri za tržaško okolico, pojasni natančno razloček, kteri obstoji po postavi mej zadrugo z omejeno in z neomejeno zavezo, ter dii potem prečitati pravila od stavka do stavka, ktera so bila soglasno sprejeta i od vseh nazočih udov lastnoročno podpisana.
Občni zbor izvoli potem v smislu teli pravil ravnateljstvo in bo bili izvoljeni soglasno ti-lc udje: Ivan Sancin Nemec, Jakob C enčur, Janez Sancin ošte, Lovro Godina Bann, Vincenc Sancin Facio, Matija M. Sancin Verbič, France Sancin Toč, Ivan Sancin Sira, Jožef Sancin Sider,
Ravnateljstvo pa jo izracj sebe soglasno izvolilo : gg, Ivana Sancin-a, Nemec za predsednika; Jakoba Cenčur-ja za tajnika; Janeza Sancin-a, ošte za denarničarja.
Predsednik g. Ivan Sancin naznani občnemu zboru, kako sc je ravnateljstvo sestavilo, zahvaljuje se v imenu odbora za ska-zano čast in izrazi upanje, da bo društvo delalo v korist tržaške okolice.	.
Konečno sc jc ta zapisnik prebral in ko jc bil od vseli udov ravnateljstva podpisan, sklene g. predsednik občni zbor ob 11 uri dopoJudne.
Domače stvari.
Tržaški mestni zbor je imel zadnji dan tneseua aprila sejo, v katerej jo bila obravnava glede okrajne razdelitve mesta Trsta i njegove okolice. Posebna komisija jo predlagala to-lc 1. Vas Lonjera naj se izloči iz bazoviškega okraja ter naj se združi z Svetoivanskim. 2. Oddelek Konkonel naj se izloči iz sve-toivanskega okraja ter naj so združi z Bazovico i krajniin žu-panstvom v Banah. 3. V Darkovljah naj sc postavi podokrajni prvostojnik s značajem začasnega uradnika in s področjem kraj nega župana. Stanovati mora v Barkovljah, dobiva naj 200 gold. letne plačo ter ima biti podrejen pod okrajnega glavarja v Ko jani. 4. Postavni sedež svetoivanskega okrajnega glavarja naj bode v V rdeli i sicer blizu Dreherjcvc pivarne; ferneškega okrajnega prvostojnika pa »via deli' Istituto" ali „via delle Sette Fontane", in šentjakopskega okrajnega glavarji na trgu pri šentjakopskej cerkvi ali blizu tam. Tisti okrajni glavarji, kateri zdaj neinajo sedežev na omenjenih mestih, morajo sc na te preseliti do 24. avgusta toga leta. 5. Prošnja prebivalcev spodnje Kjarbola naj se reši v smislu četrte točke. 6. Prošnja škedenskega krajnega glavarja za povišanje plače naj se /avrno. Po dolgej obravnavi preide mestni zbor glede prve točke na Burgstallurjev predlog na dnevni red. Druga točka sc sprejme s tein dostavkoin, da sc ima več pod bazoviški okraj Bpadajočih hiš priklopiti openskcmii okraju, i da se uredski sedež svetoivanskega i farneškega okraja ne omeji na kraje v četrtej točki omenjeno. — Nadliškov predlog, naj se napravi nova cesta v Skorklji, ni sc mogel več obravnuti, ker ni bilo več zadosti svetovalcev v zboru.
Fran dl*. Feretič je užc potrjen za krškega škofa. Posveti ga goriški knez i škof v tamošnjej prvostolnoj cerkvi.
Imenovanje. Gospod Anton Lcbau, učitelj v Sežani jc imenovan nadnčiteljeui in voditeljem štirirazredne narodne šole v Komnu. Mi čestitamo vrlemu rodoljubu, a obžalujemo Sežančane, da zgubč z gospodom 1 jebanom vrlega učitelja, čitalnico tajnika, izvrstnega gledališčnega igralca in sploh dobrega pevca pa veselega družbenika.	Č—c,—
Beseda gospa v rujanski čitalnici v nedeljo, 2. t. m. se nij popolnoma izvršila zarad slabega vremena. Slišali Bino le dva zbora in en kvartet pod vodstvom izvrstnega pevovodje, g. Bartlja in pa igrala se je tombola, ki jc imela dober uspeli. Beseda pa sc jc preložila na četrtek, 6. t. m. — Zanimiv program, katerega smo objavili zadnjič, nam dajo zagotovilo, da bomo tržaški Slovenci zopet imeli prav krasen večer v rojanski čitalnici. To besedo so priredile nekatere rodoljubne gospe, njim na čelu gospa Volenčič-eva v korist denarnice rojanske čitalnice. To jc zopet lepa prikazen na Slovanskem obnebju, kajti dobro znamenje je, kadar se nežni spol satn poprime inicijative. — Kadar bodo vse naše Slovenke tako navdušene za našo stvar, kakor ono blage gospe, nij sc nam več bati slabih časov in nevarnosti za našo narodnost. Znano jc namreč iz zgodovine, da jc na Italijanskem, Poljskem in drugod krasni spol igral največo ulogo, ko so se ti
naro.i borili za svojo svobodo. — Dclikatnost in rodoljubje zahtevate od vseh tržaških in okoliških Slovencev, da se vdeleie te veselice, ki bode gotovo prav krasna, v jako močnem Številu. S tem bomo onim blagim gospt>:n poka/ali, da mamo ceniti ro-doljubje v nežnih srcih. — Torej da se vidimo v četrtek na praznik Nebohoda v rojanski čitalnici!
Slovansko podporno društvo priredi v nedeljo, 9. maja
v gledišču „Fenice" veliko lenedo s tem le programom:
1.	.lenlo Dav.i „Naprej", svira vojaška godba.
2.	F. A. Vogel: „Cigani", poje moški zbor.
H.	A, Fonter: „Ave Marija" iz operete „Gorenjski slavček",
poje mešan zbor.
4. „Dobro jutro", vesela igra s petjem v dveh dejanjih.
Mej toPkami bode svirala godba peš polka, baron Jclačič ; petje bode vodil gospod Srečko Bartelj. — Pri tem koncertu nastopi prvikrat pevski zbor tržaških gospodičin, nad 24 pevkinj. — Začetek točno ob 7'/, uri zvečer. — ^Vstopnina: pritličje 40 soldov, galerija 20, sedeži —, klopi —.
Vstopnice se dobivajo v čitalnici (via alle Poste št. 10) in v kavani Bot; zadnji dan pa tudi v blagajnici gledišča „Fcnice".
Podporno društvo v Trstll jako vrlo napreduje. Petkrat na teden ima pevske vaje, trikrat za fante, dvakrat za deklice; lepa sloga vlada v njem i prav redno hodijo pevci i pevkinje k vajam. Zadnja nedelja jc bila skupna vaja i prav dobro ste sc pele teški pestni „Fiirsterjcva Ave Marija" in „Cigani".
Večernju zabavu priredjuje mladež kr. gimnazije riečkc na korist družtva za [»odporu ubogih gimnazijalaca istoga zavoda uz dobrostivo sudjelovanje gospodjiea M. Dovčičevc i Lj. Simi-chen-ove dne 5. svibnja 1880 u prostorijah riečke hrvatske čitaonice. ~ Početak točno u 8 sati, — Ulazne eiene: za pojedinca 1 frt., za obitelj 2 frt.
Program:
I.	„Proslov" govori g. E. Barčić.
2.	Iv. pl, Zajc\ „Hrvaticam" uz bariton solo pjeva sbor.
3.	Fumagalli: Divcrtimento stili'opera „Trovatore". Gusle i glasovir na četiri ruke. Igraju gosp.: M. Zinajič, B. Crnkovič i K. Mohović.
4.	Tri/kovic1 K.: Šaljiva igra u Ičinti: „Školski nadzornik".
5.	Ivan pl. Zaje: „Noćni stražari" pjeva sbor.
Odbor.
Pomorsko dalmatinsko društvo v Trstu poživlja svoje upnike, naj v treh mesecih objavijo svoje zahteve, ker sc pozneje društvo razdruži zarad slabega posln.
Šole trirazredni v Sežani in Komnu so razširite v Štiri-razredni, enorazredna v Totnaji pa v dvorazredno.
Pri mestnih volitvah v Gorici so zmogli v vseh treh
razredih magistratovci. „Soča" pravi, da je tega kriva slaba organizacija, revna agitacija, razcepljenost — in nobena disciplina in pa še nekaj, da neka gospoda v Gorici ni na svojem mestu.
Županova volitev v Ljubljani. V Ljubljani je bil minoli
teden za župana izvoljen zopet Laschan.
Sedmi zapisnik dobrotnikov, ki so doncsli darov odboru
za stradajoče na Goriškem. Darovali bo: Gg. G. Ceconi iz Trbiža 20 gld., Inž. Hannitk iz Trbiža 5 gld., Inž. Nagy iz Trbiža 5 gld., Inž. N. N. iz Trbiža 5 gld., gospa Marija Jerala iz Trsta 5 gld., gosp. A. Economo iz Trsta 100 gld,, prevzvišena gospa baronica Zobci 10 gld., gosp. odvetnik Pavel dr. Frapporti 2 gld., vel. čest. vikar iz sv. Andreja 3 gld. 55 kr., čeBt. gospodje uradnike okrožnega sodišča i zemlj. knjig 40 gld., čest. šebrcljsko županstvo 9 gld. 50 kr., čest, društvi »Edinost" i tržaška Čitalnica 150 gld., gosp. N. N. iz Cirknje 1 gld. 50 kr., čest. gospodje uradniki c. kr. mestnega soda 15 gld. Skupaj 371 gold. 55 kr. V poprejšnih zapisnikih 8935 gld. 34 kr, Skupaj 9306 gld. 89 kr.
V Gorici, dne 1. maja 1880,
Blagajnik, A. Pauletig.
Vreme. Do zadnjega petka je pritiskala na Trst uže huda t roČina; suša jc bila v našej okolici uže tolika, da so posestniki zelo tožili, ker so sc bali, da jim pekočo solnco vse pridelke požge. V petek pa sc jo vreme spremenilo, dobili smo dež, pa ž njim tudi mrzlo vreme, da jc bilo treba uže spravljenih zimskih sukenj zopet poiskati. V ponedelek pa je zopet vročina nastala z južnim vremenom, opol udno sc jc dež u lil i zrak zopet bolj ohladil.
Kameniti steber, na katerem bronena podoba cesarja Ka-rola VI, v Trstu na velikem trgu stoji, bil je v Lokvi na Krasu skopim. I)a so ga v mcBto spravili, potrebovali so 86 volov in 70 ljudi, in za podnožje stebra 66 volov in 40 ljudi in tri dni. 27. avgUBta 1728 jc bil steber s podobo postavljen in 10. septembra 1728 je cesar iz Lipice v Trst prišel i slovesno bil sprejet.
Tržno poročilo.
Posli šo vedno slabi; le po koruzi jc nastalo več prašanja.
Kava. — Iz Amerike so došla poročila o viših cenah; pri nas pa je ostalo vse pri starem.
Olje. — Fino namizno olje sc prodaja po trdaejih cenah, in mogoče, da cene celo poskočijo nekoliko. — Jedilno olje sc kupuje z:i 1 do 2"/o ceneje. — Bombažno jc zdaj prav po ugodni ceni.
Sadje — brez sproinembc; na Grškem 60 se fige podražile, ker jc zadnji inraz škodoval drevesom.
Alant in »peh. — Došlo jc tega blaga mnogo, zarad tega se zdaj špeh in mast kupujeta nekoliko ceneje; tudi iz Anglije dohajajo poročila o slabših cenah.
Riž — brez sproinembc.
Pttrolij. — Cene so danes nekoliko trdneje, nego zadnji teden. Domači pridelki. — Malo knpčije po nižih cenah. Žito, Pšenica se prodaja po nižih cenah, koruze cena pa raste zbog pičlih zalog in močnega prašanja.
Seno — prodajalo se je zadnji teden po viših cenah. Is* — mlahova kupčija.
Vrednostni papirji. — Kur/i nekaterih papirjev ao se zadnji čas zboljšuli in je sploh borsa zopet dobre volje.
Cenili raznega blaga.
Kava:
Olje:
Sadje:
Rti ali Slanina
Petrolij Domači
Žito i
Moka........... . . .
Cejrlon biser...........
, platit. Ona in najflneja.....
, „ srednja in '/, tiim . . . .
, , nalive........
Portorlco........... . .
Malabar native..........
La (iuajra......... . . ,
St. Domingo...........
Bahia..............
Rio najflneja...........
„ fina.......t.....
. '/, fina in navadna.......
Santos navadna in fina........
Java Malang............
Contaricea............
Manila.............
Guatemala............
Sladka skorja...........
Nageljnovi cvečiči (šibico).......
Poper Singapore..........
, Ilalavia........ • . .
1'iment Jnmajka..........
Imber ..............
Sladkor avstrijski v stokih rafiniran . . . ,	„ v kosih ......
Ital. jedilno navadno ........
„ lino in najfinejše namizno . . . . . Levantinsko in Albaneško jedilno . , , .
Corfti jedilno Ano in najflneje.....
Dalmacija jedilno lino in najllnejšo . . . Istra	, .	.	. . .
Laneno .............
Pavoljno ali bombažno........
It i bje hamburško (3 krone)......
Oleln..............
Pomeranče Sicilije (I zaboj)......
Limoni „ (I zaboj)......
Kaperi „ fini........
. '/, «ni........
Rožiči pulješki...........
. Kr;,kl „...........
Mnndlji puljeaki........ • •
„ romanski.........
, siciljski..........
, pulješki grenki.......
Lešniki novi ital...........
. , litrski .........
Česplje suho Iz Bosne in Srbijo nove. . . ■ • * » 8,Rre • •
. „ i» kranjsko in hrvatske . . .
Pinjoli.............
Fige Calamata v vencih.......
„	.v vrečah .......
. pulješke v sudih........
„ iz Smirno..........
Cvebo Elem«...........
, Ciamu...........
„ Stanchio..........
. Samoa črne.........
Rozine Sultan...........
Grozdiće (opaša) grško .......
„ rudeče (korinte).......
. siciljsko Llpari.......
laško pšenn: Italijanski navadni do '/, fini
Italijanski fini in najfinejši......
Indijski.......... • . .
iu mast: Slanina amerikanska.....
Mast liankroft...........
, Wilcox ...........
Loj dalmatinski..........
. tržaški............
Stearina......... . , . ,
Sveče iz stearine ..........
„ iz parafinu..........
v sodih ... ..........
v zabojih ............
pridelki: Maslo štajersko I. vrste ....
nlaslo hrvatsko..........
Lefa..............
Fižol svitlo rudeči.........
. temno rudeči.........
„ bohinec ...........
, rumeni...........
„ zeleni............
. kanarček ...........
p cnkrenec (koks)........
, beli dolgi..........
. , okrogli..........
„ mešan nov..........
„ . stari..........
Konoplje drobne..........
, debele..........
Prnsii belo............
Zelje kranjsko ......... .
Korun .............
Pšenica ruska...........
. banaška in ogrska......
Koruza Galac, Ibraila........
, Odesa..........
, ogrska in banaška ......
, hrvatska..........
Rž. Galac, Odesa..........
Ječmen.............
Oves banaški, ogrski.........
Dunajska Borsa
dne 4. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih..........73	gld.
Enotni državni dolg v srebru..........73	„
Zlata renta.................89	„
1860. državni zajem............. .	130	„
Delnice narodne banke. . . ..........	840	„
Kreditne delnice. . ...................280	„
London 10 lir sterlin.............119	B
Srebro...................—	„
Napoleoni ................................9	„
C. kr. cekini..................................5	.
100 državnik mark..............58	„
za 100 K,' 1			
od f.		do	f.
lis	_	120	_ 1
136	—	144	— !
1U0	—	146	
lis	—	128	
8,r)		96	_
107		lil	-
80	—	!14	z\
&'J	—	84	—
85	_	90	_
75	—	84	—!
CH	60	76	—1
82	—	03	_ i
	_	93	_
100	—	110	_
80	—	84	—
(!7	_	70	
1«)	_	165	_
52	—	53	_
4«	—	49	60
69	_	60	_
ao	_	_	__ 1
34	50	38	_
	—	32	26
46	_	46	_
(',0	_	73	—
44	_	45	_
43	—	48	_
45	_	_	__
40	_	_	_ 1
	_	_	_
	—	38	-
32	_	_	_
4	—	7	50 1
4	76	6	50 I
«5	_	_	_
30 7	—	—	—
110	—	114	—
iot;	_	108	__1
105	_	_	_
125	_	_	_
	_	_	_
05	_	_	_
32	—	34	_
24	—	26	_
14	_	16	_
71	—	72	-
14	60	16	_
14	—	15	_
28	—	_	_
2(1	—	32	_
25	—	26	—
—	—	—	_
23	_	_	_
30	—	36	_
31	—	31	60
—	—	—	__
34	_	—	—
17		20	_ |
21	60	23	_
16	26	17	_
48	—	52	50
61	—	53	__
48	—	51	_
37	_	_	_
38	—	39	50
82	_	_	_
		100	_
»2	76	100	_
10	_	_	__
12	_	_	_
71	_	76	_
68	_	65	_
15	—	16	_
12	26	12	50
U	26	U	75
13	—	13	26
12	76	13	_
12	26	12	50
12	60	13	25
13	_	_	__
12	60	12	75
10	—	10	50
n	—	9	25 j
27	—	28	60
11	—	13	_
12	__	13	_
U	_	12	_
4	50	6	_
13	—	13	50
8	40	8	50
8	16	8	25
8	60	9	—
	40	9	60
8	60	9	1
Moka ogrska 0 1 2
3
6
8 8'/,
24.M, JI.—, 3.1», 22 4», 21.2«. 2» /,, l».*l, 1»',. IT.?«, IS.SO, U.—
otrobi debeli............
„ drobni............
ajdova..............
koruzna............ . ,
Vino in Apirit: .špirit rafinirani 36" hektol.....
Rum Jamajka (liter)..........
. Demerari „..........
, St. Jago ...........
Vino elpersko (hektoliter)........
. Malaga (aroba).........
„ refošk iz Istre (butelja).......
„ istersko (hektol.) .........
„ teran	„	........
n vipavsko „	........
, hrvatsko .	, .......
. ogrsko „ , .......
„ dalmatinsko „	........
Predivo konopljeno Kerrara..........
, Bologna..........
. Cesena..........
dolgo čiščeno ............
„	„ najflneje.........
za dreto..............
Razno blago: Kafra............
Orehi levantinski...........
Vlrh ...............
Oreški (Muškat)........ ' .
Vanilja	(I kilo) . .......
Žafran španjakl , ........
Galun...............
Potašelj..........
Soda............; ; ,
Rij domači in tirolski.........
„ istrski . . . •.........
Kolofonij amerikanski.........
Votlec (Bimstein).......
Mjilo kandijsko..............,
. Corfii ........ i ! ! !
Cunjo ...............
Gobe za konje..........
. za toaleto ...........
Je/.ice iz Azijo ...........
, grške >....,.....
, domačo....... . . . .
Žveplo rimsko v kosih.........
„ sicilijansko zmljeto.......
Ribe — polenovko nov« •....,......
„ stare ...........
Arniki Yarmmith (l sod)....... ,
Sardolle istrske , ........
Kože — usnje za poplate...........
nsnje teletina............
„ kravina bela in črna.......
kože surove volovske domačo ,,..,,
dalmatinske in boaenako........
amerikansko............
kravjo iz Indije...........
telečjo..............
jančjo dalmatinsko..........
zajčje (100 komadov).........
Volila boaenaku..............
albaneška .............
grška...............
iz male Azijo............
istrska .... -.........
Les : | Deske 1" debelo in 7" široke za 100 komadov
za 100 K.'
. V
fSkureto* '/," i RcmeljniJ/,"
. Vi V, , , - V. .
fDile 2" ,
»v. .
2" moro novo
8/9 10/14 8/12 10/14 8/12 10/14
za 1 cola
colov
850 1200 1200 , 1200 1200 1200 „ 100 komadov 100 100

Desko po 1" debele in 7" široke za 100 kom, „ „ 8/9 , . 100 „ , „ 10/14 . , 1200 V, . „ 8/14 „ . 1200 % , , 10/14 , „ 1200 ISkurete '/j" laške mira debelo 8/12 , 1200 10/14 , 1200 /Romeljni '/," ,	„100 kom.
, »/. V. .	. i«" .
, '/,,„. » 100 ,
■iS IDlIe 2" debele cola
Seno Slama
jTrumi od '/s do */« kubični čevelj.....
% 4o % ......
Bordonali od 24' naprej „ .....
Drva za kurjavo bukova soženj......
Oglje bukovo za 100 K."........
po takih cenah prodaja so tukaj v magazinu.
dobro volovsko (dun. ceu ).......
navadno konjsko...........
(škopa) ržena............
za steljo pšenično..........
od r		„	f
5	50	5	70
4	20	4	40
16	—	21	
10	_	12	_
	—	39	50
_	80	1	14
—	67	—	72
—	32	—	40
35	—	60	—
10	—	12	—
1	—	1	20
24	—	35	—
	—	48	—
16	—	26	—
10	—	14	—
U	—	16	—
10	—	15	—
40	—	48	—
52	—	55	—
44	—	40	—
72	—	83	—
76	—	83	—
80	—	94	—
165	—	172	—
16	—	17	—
45	—	54	_
300	—	375	—
160	—	000	—
	—	68	_
40	_	75	_
8	76	9	_
21	—	22	_
6	50	—	—
7	25	9	25
6	50	11	—
45	__		_
25	—	33	_
16	—	18	_
5	—	17	—
9	_	35	_
24	—	28	50
12	50	18	_
14	—	16	—
7	—	7	75
7	50	8	60
24	—	30	—
15		24	—
165	—	185	_
357	—	610	_
145	—	250	_
110	—	134	_
70	—	100	_
108	—	130	_
125	—	150	_
100		200	_
50	—	80	_
25	—	28	—
86	—	100	__
110	—	115	_
140	_	—	_
120	—	—	—
35 49	—	86 51	—
89	_	91	_
64	_	60	_
70	__	72	—
55	_	57	_
59	_	61	_
56	—	58	_
29	_	30	_
27	_	27	60
—	15;	—	m
—	12	—	12}
—	21	—	24
—	16	—	18
30	50	31	50
38	—	40	—
	—	70	—
53	_	64	_
42	—	43	—
44	—	45	_
46	—	47	—
24	—	25	_
23	—	24	—
—	13	—	14
—	U	—	'M
—	37	—	38
—	40	—	42
—	49	—	51
12	—	13	50
o	50	2	75
1	40	1	50
1	10	1	30
1	50	1	80
1	20	1	40
dela i kruha, na zimo se pa zopet domu vračaju. Te dni pa se je za stalno preselilo 65 rodovin z 486 dušami iz belunskega in videmskega okraja v Slavonijo, ker so si nakupile zemljišč okoli Lipika.
Vrtnarji sc vabijo v Bosno. Ilosna še doslej ne pozna nobene zelenjave, ki bi rabita za prikuho. Naših vojakov je mnogo zbolelo zato, ker so morali jesti samo meso brez prikuho. Zato ondašnje oblastnije vabijo vrtnarje v Bosno, da bi se pečali s zelenjavo ter jo prodajali. Vlada obeč;i, dj bo vrtnarjem hodila na roko.
Zivenje ▼ ječah. Te dni so na Dunaj i preiskavah ječ: i našli so, da se nekaterim ujetnikom prav dobro v njih godi. Na mizo so se jim nosile pečene piske iz krčem, i celo šampaneo se ni aramoval svojih pen v nckej tranči, Vidi se iz tega, da v ječah malo čute hudih časov.
Strašen vihar. V severnej Ameriki je vstal nedavno tak vihar, da je več mest podrl in veliko ljudi usmrtil.
Javno inenjenje na Angleškem so je v zadnjem času zelo predrugačilo. Nekedaj so Angleži bili veliki prijatelji Madžarom, a to prijateljstvo se je ohladilo. Nedavno je madjarski pisatelj Armin Vambery v Londonu nekaj predaval, a v govoru j« napadel ltusc prav po madjarski. Slušalci [ a so mn začeli pi-skati i žvižgati, da ni mogel dalje govoriti.
Poslano,*)
Gospod Andreja Vogrig hišni posestnik v Gorici.
Ker je vse moje dosedanje prizadevanje od vas moje plačilo dobiti brez vspeha ostalo, vas s tem pozivam meni v treh dneh plačati, kar ste mi dolžni, ker drugači vaše celo nesramno obnašanje o tej zadevi na znanje dam.
Trst, 21. aprila 1880.
Frane Penko.
*) Zu sestavke pod tem naslovom jc uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga,
15 kr. 75 „ 30 , 25 h
25 „
n
48,J „ 61 „ 65 h
Razne stvari.
Sleparija. Občni denarni polom na Dunaji, ki je	toliko
ljudi na beraško palico pripravil i brezvestnim krščenim	i nc-
krsčenim judom žepe napolnil, kateri je zakrivila prejšnja	vlada,
kateremu je potem prejšnji državni zbor šc 80 milijonov v mavho vrgel, vsem jc šc v spominu. Ker sedanja vlada takim družbam, kakoršne so bilo one, ki so ubogo ljudstvo tako strašno oslepa-rile, nc dovoljuje več koncesij, zato zviti dunajski jndeži iščejo koncesij od ogerske vlade. Ali naša vlada je prišla temu na sled ter jim jc vrata zaprla.
Sllie&nica. V višjej šoli v Berlinu, kder sc sinovi zgoli plemenitih družin sprejemajo, vprašal je profesor učence: Kdo izmej vas zna sklanjati „Constitution" ? iu vsi sc oglase, da znajo. Profesor: Nu, sklanjajte, Vi, pl. g. Bismark. Mladi Bismark začne: 1. sklon „Constitution", 2. sklon proti „Constitution", 3. sklon strani s „Constitution", 4. sklon ovržen „Constitution". Profesor se zavzame ter reče: Vi sklanjati „Constitution" pre-čudno, kdo Vas je tako naučil? Mladi Bismark odgovori: Moj papa, gospod profesor.
Lalli SC selijo. Lahi so kakor nekatere ptice. Vsako pomlad se jih seli na tisoče na severne kraje, v katerih Bi iščejo
Listnica uredništva.
Gospodje D., K. in S. v Trstu. — Zadnji spis: „Katero gleduliščne igre «o primerno našemil občinstvu?" nij cikal na nobeno posebno osobo, — ampak naš junak j« bil narisan tako, kakor ga nahajamo dostikrat po širokem svetu, posebno pa na Slavonskem. Čudno ko nam zdi torej, da ste bili Vi, gospodje, po tem spisu tako strašno zadati; druzoga Vam na Vašo pismene napade ne moremo odgovoriti, nego: .vanitas, vanitatum*.
Gosp. V. Prosimo VaB, ne nadlegujte nas s pošiljavaujom alovnlških po-groakov v vaakej šlevilki „Kdinosti«, Časnik ni knjiga i kdor ve, do delamo zanj, ko smo uže od druzega dela vtrujeni, ko teška glava potrebuje užo počitka, mora imeti imniljenjo z nami. Nc opominjali bi tega, ako bi ae mogli od Vas kaj učiti, ali Vaše znanje jo zelo plitvo. „Zakaj pišete iiapravilno peruta, saj mora biti fierula, ker se pravi pero, pa ne /ieru", tako nam očitate. To očitanje ste vzeli iz neko matične knjige, v kalorej je rajnki nje tajnik to prečudno opombo pristavil. Po Vašem pravilu bi so tedaj moralo pisati ,pcrnna", a nn peresa; potem plavota, klofoia itd. Moramo Vam tedaj povedati, da jo v vseh teh besedah pritiklina „tita", tedaj prav lo perntn itd.
!!Skoraj v dar!!
Vslcd likvidacije fali ran o velike fabrike o srebrar-stvn Bl'itailia na prodaj je teh le 45 kosov prav dobrih Britania srebrnih reči za le 6 gold. 95 kr. to jc le četrtina zneska, kolikor so znesle, tedaj so skoraj darovane, in sicer:
6 izvrstnih namiznih nožev, Britania srebro s pravimi angleškimi srebrnimi ostrinami.
6 najfinejših vilic, Britania srebro iz enega kosa.
(i leskih žlic iz Britania srebra.
<• žlic za kavo iz Britania srebra najboljše vrste.
1 velika tešku žlica za mleko iz Britania srebra.
1 velika žlica za juho iz Britania srebra.
6 podkladrev za nože iz Britania srebru.
6 fino ciziliranih piadenj za postrežbo.
3 kupice za jajca iz Britania srebra.
1	krušna pletenica, teška iz Britania srebra.
2	krasna lllizna svečnika iz Britania srebra.
1 inizni zvonček Z srebrnim gladom iz Britania srebra.
45 kosov. Vsi ti kosi so zliti iz najboljšega Britania srebra, ki jc edina na svetu znana kovina, ki ostane vedno bela, in se od pravega srebra še po 20 letnej rabi nc loči, za kar se daje poroštvo.
Vsi ti omenjeni kosi iz pravega Britania srebra, ki so poprej veljali 25 gold., dobivajo sc zdaj po le 6 gld. 95 kr.
Napis in edino nnročišče za c. k. avstrijsko-ogerske dežele:
General-Dopot der I. engl. Britania-Silber-Fabriken: Blan & Kami, Wien, I. Glisabethstrasse Nr. (i.
Pošiljatev brez odloga proti poštnemu povzetji.
MDHE3OC3OOO0 HNNHNMNNN •••<
Najboljši isterski refošk
pa 1 gold. botelja.
Kdor ga želi kuj kupiti, naj se obrne do (15)	Upravuištva.
Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj In odgovorni urednik: Ivan Tostl.
Tisk avstrijskega Llovda.