AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 237. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 9th, 1930. LETO XXXII, —VOL. XXXIL Branite ameriške ideale, Brazilska vlada je poklica- opominja predsednik Hoover v govoru King Mountain, South Carolina, 8. oktobra. Na tej oddaljeni gori, kjer so uporni Ame-rikanci pred 150. leti odločilno premagali Angleže, je predsednik Hoover včeraj govoril o idealih ameriške vlade in svaril pred "tujezemskimi, zlobnimi ali sebičnimi silami," ki so baje na delu, da uničijo ameriški sistem vlade in ameriške ideale. Odkar je predsednik prišel v Belo hišo, še ni imel take mno- la 400,000 mož pod orožje proti upornikom Montevideo, Uruguay, 8. oktobra. Brazilska revolta se nahaja v kritičnem stanju danes, ko so uporniki dospeli do Sao Paula. Brazilska vlada je pripravljena stopiti nasproti upornikom z vso močjo. Predsednik Washington Luis je poklical 400,000 rezervistov v vojaško službo. Od teh jih bo takoj oboroženih 100,000. Ta armada bo stala južno od glavnega mesta in pričakovala upornike. Kri- žice, ki bi jo nagovoril. Od bli- žarka Santos je dobila povelje, da začne bombardirati mesto Rio Grande, ako se uporniki ne umaknejo iz mesta. Puntarske čete korakajo severno. Sedaj so še 600 milj od Rio de Janeiro, toda v bližini bogatega mesta Sao Paulo, kjer imajo ogromen eksport kave. Predsednik republike je zaplenil ves živež v glavnem mestu, katerega bodo prodajali sedaj v vladnih trgovinah, tako da bo navijanje cen izključeno. Uporniki imajo sedaj kakih 80,000 mož na svoji strani. Da so imeli sprva uspeh, je pripisati dejstvu, ker so tako hitro in nenadoma udarili na zvezne čete, iz česar se sklepa, da so bili dobro pripravljeni že mesece prej. -o- zu in daleč je prišlo 100,000 ljudi. Večinoma so prišli z avtomobili. In v trenutku ko je predsednik začel čitati svoj govor, je potegnila močna sapa in mu razneslai listine vse okoli. Tajni agenti so jih pobirali in zopet zložili skupaj. Pri govoru so bili navzoči tudi trije governer-ji. Bil je lep jesenski dan, in narava v okolici je bila naravnost divna. Stotine "štantov" je bilo postavljenih v okolici, in v bližini predsednika je igrala ciganska godba, dočim so zopst drugi cigani pridno prerokovali srečo, kdor jih je hotel poslušati. Hoover je govoril o prilikah, ki jih daje Amerika vsakomur, o šolski vzgoji, o politični svobodi, o silnem napredku, ki so ga doživele Zedinjene države od onega leta, ko se je vršila bitka na prostoru, kjer sedaj stoji, ga do Roparji so se dobro gostili v župnišču j . . . ., Dombrova, Galicija, 7. okto- danes, ko je iz raztresenih prvih jbra Katoliško župnišče v gien0_ 13 kolonij na Atlantiku nastal mogočen narod, ki šteje 120,000, 000 duš in se je raztegnil s svojo kulturo do Pacifika. Potem je Pa Hoover napadel socialiste in boljševike, ki ne dajejo vsem ljudem enake prilike za napredek, in izjavil, da če ne bi imeli ameriški sistem vlade v Zed. državah, ne bi bilo tega napredka, kot ga imamo. Ostro je prijemal one, ki imajo državljansko Pravico, pa ostajajo doma na volivni dan. Izjavil je, da taki državljani jpomenijo nevarnost Za obstoj države. -o- Novice iz Loraina Jako važno za ameriške državljane v Lorainu je, da uporabijo priliko 10. in 11. oktobra in se registrirajo. To sta zadnja dva dneva za registracijo, in se mora letos prav vsak registrirati, kdor hoče voliti. Zlasti se apelira na mladino, ki je dosegla 21. leto, da se registrira. Ako se letos registrirate, potem ste za vedno odpravili. — Miss Jennie Svet je, bo nevesta, mhm, zato so pa njene prijateljice ji Priredile presenečenje in ji obenem prinesle celo grmado lepih {n koristnih predmetov, katere ^o Johanca rabila pri svojem Govern gospodinjstvu. — Card Party, katero so priredile dekleta Marijine družbe, se je prav tfobro obnesla. — Družba cestne Železnice je s 1. oktobrom zvišala voznino iz 8 na 10 centov. Ti-keti se pa dobijo po starem, 5 za člani dr. Baraga Prosi se vse člane dr. Dvor Baraga št. 1317 C. O. of F., da 8e v nedeljo vsi brez izjeme ude-leŽijo proslave slov. škofa Barage, ki se vrši v Providence ^eights. Bodite na mestu ob 2. Ur> popoldne. Več razvidite iz ^°Pisa na drugi strani današnje-lista. Ako se ne registrirate, morete voliti. V petek soboto sta zadnja registracijska dneva. vu so napadli roparji. Več ban- ditov je na konjih obkolilo župnišče, dočim so drugi udrli v no-tranjost, zvezali župnika in slu-žinčad. Potem so pa oprostili kuharico, ki jim je morala narediti dobro večerjo, prinesti najboljša vina in smodke. Po večerji so roparji pobrali vse dragocenosti, nakar so zginili neznano kam. Republikanski tarif se skriva, ker ga je sram radi brezposelnosti "Boy scouti" Boy scouti of Silver Fox čete, kjer je mnogo slovenskih dečkov, bodo od 13. oktobra naprej do 18. oktobra obiskali vse hiše med 55. cesto in 79. ter od Superior Ave. do jezera. Nabirali bodo stare magazine in časopise. To bodo potem prodali in dobili potrebni denar za nabavo potrebnih uniform. Noben boy scout ne bo prosil denarja, niti ga. ne bo vzel, ako mu ponudite. Pojdite tem marljivim in zna-čajnim fantom kolikor mogoče na roke. Škof je naklonjen Odboru, ki dela priprave za proslavo Baragove stoletnice, ki se vrši v nedeljo na Providence Heights, je pisal škof Rt. Rev. Joseph Schrembs prav prijazno pismo, v katerem pravi, da kljub dejstvu, da ima dvoje velikih opravil v nedeljo, pa je značaj nedeljske proslave tako karakterističen, da mu posebno ugaja. Raditega bo z največjim veseljem prišel v nedeljo na proslavo Baragove stoletnice ter pošilja vsem Slovencem tople pozdrave. Aizaški klub Kapitan Potts je dve soboti zaporedoma že naredil pogon na "Aizaški klub," ki je eden najbolj priljubljenih klubov na za-padni strani mesta, toda ni nikdar dobil kaj opojne pijače. Včeraj je pa v prostore vdrl kapitan MacMaster, ki je dobil dva soda pive in aretiral enega barten-derja, dočim je drugi pobegnil. * 80,000 upornikov koraka proti mestu Rio de Janeiro v Braziliji. V priprostih krstah ležijo žrtve največjega angleškega zrakoplova Beauvais, Francija, 8. oktobra. V 47 priprostih krstah se nahajajo danes ostanki mož, ki so našli svojo smrt, ko je ogromni angleški zrakoplov R-101 v zraku eksplodiral in zgorel. Krste bodo danes naložili na poseben vlak, ki odpelje proti pristanišču Boulogne, kjer čakata dve angleški vojni ladji, da popeljejo krste domov v Anglijo. Francoski ministerski predsednik Andre Tardieu in francoski zrakoplovni minister Cynac sta pripravljena iti z vlakom do Boulogne. Predno bo vlak odpeljal, bo oddanih 101 strelov v zadnjo počast mrtvih. Francoske in angleške zastave vihrajo na pol-drogu. Nobenih uradnih govorov se ni vršilo, in tudi cerkvene ceremonije so bile zelo okrajšane. Ker so trupla tako zgorela, da jih ni za spoznati, bodo trupla pokopana v Angliji na skupnem pokopališču. Anglija je zgubila z R-101 svoj najboljši zrakoplov, katerega so leta in leta gradili, svoje najboljše zrakoplovce, poleg tega pa predstavlja zguba R-101 nad $10,000, 000. Hrvatski shod V petek, 10. oktobra, se vrši shod Hrvatskega političnega kluba, in sicer v šolskih prostorih, na Superior Ave. in 36. cesti. Govorili bodo državni prav-dnik Miller, kandidat za šerifa Sulzmann, John L. Mihelich in mnogo drugih govornikov. Prijazno so vabljeni tudi Slovenci. Shod se začne ob 8. uri zvečer. Ako se ne registrirate, ne morete voliti. V petek m soboto sta zadnja registracijska dneva. Republikanci za Bulkleya Republikanski d n e v n Ji k v Clevelandu, The Cleveland News, ki dosledno podpira republikanske kandidate pri volitvah, je v sredo prišel s senza-cionelnim uredniškim člankom na prvi strani, v katerem zavrača kandidata republikanske stranke za senatorja, McCul-locha in se izjavlja za demokrata Robert Bulkleya. Tako sedaj republikanec McCulloch nima za seboj niti enega samega časopisa, ki bi ga podpiral, pač pa je vse časopisje za demokrata Bulk-ley, ki se je odkrito izjavil proti prohibiciji in proti brezposelnosti, dočim McCulloch -še vedno trdi, da imamo prosperi-teto in da je prohibicija največja dobrota za nas. Nezadovoljni republikanci Republikanski Theodore Roosevelt politični klub v 32. vardi, je včeraj ostro ožigosal mestno vlado, ki trpi, da se nahajajo na mestni plačilni listi očetje, matere, sinovi in hčerke mnogih družin. Delati bi smel le oče, ostali člani družine pa bi se morali odsloviti, da se na ta način preskrbi več družinskim očetom delo. Klub je tudi sprejel resolucijo, v kateri se poziv-lje mestnega manager j a Morgana, da skliče konferenco voditeljev tovaren, da se skrajšajo delavne ure in dobi lahko več ljudi delo. Ni bolan Mancy Riley bi moral biti včeraj na sodniji radi prohibici-je. Mesto tega je pa prišel njegov odvetnik, ki je izročil sodniku Hull pismo zdravnika, da je Riley bolan in ne more na sod-nijo. Sodnik Hull je pa poslal policista na dom Rileya, toda njega sploh doma ni bilo. Raditega je bil obsojen v odsotnosti in njegov bond je bil proglašen zgubljenim. Zanimive vesti iz slovenskih naselbin sirom Zedinjenih držav V Buenos Aires, Argentina, je pričel izhajati slovenski humo-ristični list, ki nosi ime "Rici-novo olje." Naslov je Calle Ye-rua 3070. List ima prilogo "čuk na pal'ci." Izhaja vsako drugo nedeljo in velja za inozemstvo $1.00 na leto.- V Eveleth, Minn., se je pred kratkim ponesrečil Math Rebro-tich. Vračal se je domov od de- Nepoznani lopovi so pobili moža na tla, potem pav avtu odpeljali ženo Včeraj večer okoli devete ure ?ta stala zakonska Harry in Irene Hunter, pred Park hotelom na E. 9th St. blizu Eagle Ave. Dva moška sta se približala z avtomobilom in ju povabila, da peljeta oba v Akron. Hunter je bil pred meseci zaposljen pri Goodville Industries v Akronu, toda zadnje mesece sta z ženo hodila okoli in iskala dela. V Clevelandu sta se mudila že več tednov, ne da bi mogel kdo izmed njiju dobiti kako delo. Ponudbo za prevoz v Akron z avtomobilom, sta rada sprejela, zlasti ker sta bila brez denarja. Neznanca sta oba zakonska peljala na zapadno stran mesta, in na vogalu Jennings in Bradley Rd. sta pa naenkrat ustavila avtomobil in potegnila moškega iz avto. Najprvo sta ga hudo pretepla, da je obležal, potem pa sta vzela njegovo ženo in se odpeljala z njo. Harry Hunter se je uro pozneje prebudil iz omedle-vice in je zadevo sporočil policiji. žensko, ki je stara 28 let, še sedaj iščejo. En delavec ubit v silnem metežu, ko je tovarna hotela pričeti z delom Canton, Ohio, 8. okt. Tovarna The International Steel Co. v tem mestu je naznanila, da bo v kratkem začela z delom, in predno začne pa želi, da se očistijo prostori v notranjosti, kjer se dolgo časa ni delalo, želela je imeti nekaj mož, ki bi očistili tovarno. Več sto delavcev se je oglasilo takoj po 12. uri pred uradcm tovarne, da dobi priliko za delo. Brezposelni so v največjem navalu hiteli po stopnicah navzgor do urada. Eden prvih, ki je šel po stopnicah, je bil v silnem navalu pobit na tla, zadel z glavo ob kamenite stopnice in bil ubit. Dotični je nepoznan v onem kraju. Star mora biti okoli 35 let. Nov pogovor po radio telefonu Hamburg, 8. okt. Potniki na nekem železniškem vlaku so lahko včeraj govorili s potniki na parniku, ki se je nahajal na vi-1 sokem morju, in sicer s pomočjo radio-telefona. Zveza je bila speljana med Berlin-Hamburg brz^cvlakom in med parnikom Cap Arone, ki je prihajal iz južne Amerike. Pogovor se je lahko prav dobi-o slišal. Nemški fašisti izobčeni iz katoliške cerkve Berlin, 8. okt. časopisje po-reča, da je katoliški škof Hugo v me.:tu Mainz vsem katolikom svoje škofije prepovedal pridružiti se stranki Hitlerja, ki vodi nemške fašiste, člani fašistov-ske stranke ne morejo dobiti odveze niti ne smejo k obhajilu. NadSkof je mnenja, da so nauki, katere razširja fašizem in katoliška cerkev v direktnem na-sprotstvu. Smrtna kosa V sredo zjutraj je umrla Marija Švegel, rojena Košmerl. Stara je bila 46 let. Umrla je v Charity bolnici. Bila je doma iz vasi Retje pri Loškem Potoku. V Ameriki je bivala 27 let. Doma zapušča dva brata, Ivana in Jakoba, v Braziliji eno sestro, Josephine šabec. Tukaj pa soproga Franka, štiri otroke, in sicer Mrs. Mary Sinderman, la, ko se je avto prevrnil in je Franka, Andreja in Roberta, dobil Rebrotich take poškodbe, j Ranjka je bolehala nekaj nad da je umrl. mesec dni. Bila je članica dr.: Igro "Revček Andrejček" pri- sv. Ane št. 4 S. D. Z. in dr. Srca redijo v Eveleth, Minn., dne 19.1 Marije. Pogreb ranjke se vrši oktobra. Priredi jo dr. Srca Jezusovega KSKJ. V Oregon City, Ore., sta te dni obhajala srebrno poroko Mr. in Mrs. F. Sajovic. Navzočih je bilo vseh sedem otrok in vesela iskreno sožalje! družba. Ena hčerka je dospela | Smrt rojakinje v soboto, ob pol 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 1029 E. 62nd St. Bodi blagi ranjki ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa ; izrekamo celo iz San Francisca. Par je bil poročen leta 1905 v Chicagi in Umrla je v sredo' Mrs. Ana Pate, roj. Andolšek, ki je premi- se je leta 1906 preselil v Oregon, j nuia na domu na 5348 Homer Na eno leto in pol ječe je bilo | Ave. Stara je bila 40 let. Bole-obsojenih več rojakov v Michi- j hala je več mesecev. Ranjka je ganu, ker so kršili prohibicijsko j bila doma iz Nemške vasi, fara postavo. Pač stroga, neopravi-: Trebnje. Tu je bivala 21 let. čena kazen! . Zapušča soproga Rudolfa ter 8 Iz potovanja in obiska v stari 0trok, starih od 2 do 21, in si-domovini se je vrnil Rev. Klop-;cer Rudolph, Ana, Milka, Mary, čič, župnik slovenske fare v Ca-; Louis, Joseph, Alice in Frank, lumet, Mich. j Bila je članica dr. sv. Ane št. 4 Rojak v Milwaukee, Wis., na- SDZ in dr. Kristusa Kralja št. meravajo ustanoviti slovensko 1226 KSKJ. Pogreb se vrši v so-godbo. Priglasilo seje že več boto ol> 10. Uri dopoldne v cerkev dobrih godbenikov, kot naznanja sv_ yjda pod vodstvom A. Grdi- Mr. Pavlič, ki bo vodja godbe. na & Sons. Vsem prizadetim so- V Sheboygan, Wis., sta se po-; rodnikom naše iskreno sožalje ročila John Gergich in Agnes Šober. O Pismo ima pri Josephine Jakšič. nas Miss i Se jih ne boji V trgovino Mrs. Marte Flati-ca, 4505 St. Clair Ave. sta prišla dva moška, eden oborožen z revolverjem. Marta se pa revol-.. . xr . I vetja ni ustrašila, pač pa pogra-ne morete voliti. V petek bila koi poieg sebe in pognala in soboto sta zadnja regi-; Oba aduta iz trgovine. Bežala stracijska dneva. |sta, kar so jih noge nesle. Ako se ne registrirate, Računstvo Kdcr se hoče vežbati v računstvu naj se vpiše pri Soc. klubu it. 27, v starem poslopju S. N. D. št. 1. Učence poučuje Jos. šiškcvich. Pouk se vrši ob četrtkih, ob 7. uri zvečer. Pouk je brezplačen. ženska in prohibicija Na 7705 Grace Ave. v Clevelandu biva 94 let stara čestitlji-va žena Mrs. Louise Hammerle, ki se je izjavila, da je prohibicija. najslabša postava, kar smo jih mogli dobiti kdaj v Afneriki. Težke skušnje 4,200 dijakov se je priglasilo za vstop v državno univerzo v Cclumbusu. Toda delati bodo morali skušnjo. 169 vprašanj bo meral vsak prosilec pismeno odgovoriti, in če skušnje ne pre-stoji, ne more biti sprejet. Nova zastava Slovenski Sokol v Clevelandu to v nedeljo 19. oktobra razvil svojo novo zastavo. Tozadevna slavnost, se bo vršila v S. N. Domu na St. Clair Ave. "George Washington" Na večer 18. oktobra priredi društvo George Washington, št. 180 J. S. K. J. takozvani "barn dance." Sulzmann govori V petek zvečer ob 8:30 govori v prostorih Mr. Jos. Likozarja na 879 E. 225th St. John Sulzmann, kandidat za okrajnega šerifa. Dober izdelek Matija Križman, 6030 St. Clair Ave. (zadaj), sporoča, da je začel izdelovati vsako Vrstne klobase po nizkih cenah. Vreme Vse časopisje je zapustilo su-hača, republikanca McCullocha, samo republikanski vardni vodja 23. va.rde ima še prijazno besedo za njega od časa do časa. Učitelji in porota Pripravlja se v državi Ohio nova postava, glasom katere bo-jdo učitelji oproščeni v bodoče porotniške službe. Ako se ne registrirate, ne morete voliti. V petek in soboto sta zadnja registracijska dneva. << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol lets $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0028. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 237. Thu. Oct. 9th, 1930 Nov škandal republikancev Komaj potlačijo v notranjosti republikanske stranke en škandal, že prihaja drugi ha dan. Ni še dolgo tega, ko je bi načelnik republikanske stranke prisiljen, da resignira radi raznih nerednosti. Nastal je tedaj velik krik, Časopisje je bilo pripravljeno, da prinese "razkritja," toda na višji pritisk se je stvar takoj pri rojstvu zadušilo. Pred tremi leti so v mestu Marion, Ohio, kjer je bi rojen predsedink Warren G. Harding, postavili v spomin umrlemu predsedniku ogromen.mavzolej, ki je veljal $800; OOO. Zakaj tako neznatnemu možu, kot je Harding, postavljati tak spomenik, to vedo zagovarjati le republikanci. Well, mavzolej je bil gotov, in spomenik je čakal samo še dedikacije ali slovesnega odkritja. Pri tem odkritju bi moral biti seveda navzoč predsednik Zedinjenih držav, tako je mislil odbor, ki je bil postavljen v to svrho. Pa so poklicali Coolidga, tedanjega predsednika, ki je pa takoj izjavil, da njega ne bo zraven. Odbor za spomenik v Marion, Ohio, je bil seveda silno razljučen. Poklicali so Andrew W. Mellona, .zakladniškega tajnika, ki je ena prvih glav pri vladi, pa tudi Mellon je odločno odklonil navzočnost pri odkritju. In odbor je čakal in čakal, da se duhovi pomirijo in pride ugodna prilika za odkritje. Pa so določili dan 12. oktobra za odkritje in povabili predsednika Hooverja, da pride in s svojo navzočnostjo poveča slavnost odkritja $800,000 vrednega spomenika ranjkemu predsedniku. In Hoover je odklonil. In sedaj je nastala strašna jeza v republikanskih vrstah. Da en predsednik odkloni svojo navzočnost pri taki slavnosti, kot je odkritje spomenika bivšemu predsedniku, mora imeti za to že dovolj velike vzroke, izmed katerih lahko nekatere navedemo. Ko je bil Harding predsednik, tedaj so republikanc uprizarjali take škandale, podpirali tak graft, da je smrdelo do neba. Predsednika Hardinga so ti škandali tako bodli, c!a je strah pred odkritjem povzročil njegovo smrt. Beža je iz Washingtona proti Alaski, in je spotoma hipno umrl. Za časa režima predsednika Hardinga je bil pravi vodja vlade v Washingtonu razvpiti Harry Daugherty, ki je bi prisiljen radi silnih škandalov umakniti se v privatno živ Ijenje. Daugherty je bil tedaj generalni zvezni pravdnik, in tajnik za notranje zadeve je bil Albert Fall. Ta Fall, tajnik za notranje zadeve, je sprejel $100,000 podkupnine, da je dovolil gotovim petrolejnim interesom da so se polastili vladne zemlje, na kateri so dobivali petrolej. Na ta način so osleparili zvezno vlado, ameriški narod, za nad sto milijonov dolarjev, ker je zginilo v žepih petro lejnih magnatov. Harding kot predsednik je vedel za vse to, toda bil je tako pbpolnoma v krempljih takozvane "Ohio gang," kateri je načeljeval zvezni generalni pravdnik Daugherty, da predsednik ni mogel ničesar ukreniti. Molčal je, toda vest ga je pekla, kar je povzročilo njegovo prerano smrt. In načelnik odbora, ki je zgradil spomenik ranjkemu Hardingu je oni in isti Harry Daugherty, nekdajni general ni zvezni pravdnik, ki je podaril za dobro podkupnino vlad no zemljo petrolejnim magnatom. Daugherty se je 'hotel hvaležnega skazati svojemu bosu Hardingu, zato mu je dal postaviti tak spomenik. Toda Coolidge, ko je bil predsednik, je dobro vedel za kaj se gre, dobro mu je bilo znano, da tudi ljudje vedo za škandale, nastale pod republikanskim režimom Hardinga, .zato je odklonil povabilo. Enako je storil tudi Hoover, ki ve, da ne sme umazati svojega imena v družbi z Daugher-tyem. Spomenik stoji danes v Marion, Ohio, toda nihče ga ne bo posvetil, nihče ga ne bo odkril, ne bodo se zgrinjale silne množice naroda pred spomenikom, vsaj toliko časa ne, dok-ier bo Hoover predsednik. In Daugherty bo prej umrl pred-ho bo dočakal, da bo kak predsednik prišel v Marion, ki bo dovolj nizko mislil o sebi, da stori enako delo. Lorain, O.—Nekaj izvanred-nega in veselega imam za poročati vsem sestram in članicam društva Jutranja Zarja št. 46 S. D. Zveze. Kakor je nekaterim že znano in katerim še ni, da pripelje glavni odbor v spremstvu častne Straže in ostalih bratov in sester ter prijateljev Slovenske Dobrodelne Zveze, častno srebrno kupo, v nedeljo 12. oktobra popoldne ob 3. uri v našo naselbino, da jo izroči bratskemu društvu "Ameriški Slovenci št. 21. SDZ," za pridobitev največ članov v društvo in Zvezo v času zadnje kampanje. stalo dosti dela in truda, je naša dolžnost, da smo korporativno navzoče ob omenjeni priliki. Torej ste prošene vse sestre, da ste ob 3. uri popoldne v veliki dvorani, da skupaj pozdravimo donašalce "častne kupe." Tudi ostalo občinstvo je dobrodošlo Pc vhodu v dvorano po časten sprejem vseh članov v S. D. Zvezo po članicah "častne Straže." Spomin vam bo odhajal dve leti nazaj, ko smo bile me prve tako častno sprejete. Ker bomo trudni in nas bo želodec spominjal, da je prazen, bo pripravljena za vsakega, kdor v spodnji dvorani ve- ki se prične ob 7. uri v veliki dvorani. Ker bo dosti naših prijateljev iz Clevelanda in Girarda, pridite, da se ž njimi pozdravite in pogovorite, vsak dobro došel. Tebi, "častna kupa" Slovenske Dobrodelne Zveze, pa naj ne bo nikar žal, da prihajaš v naš lepo Lorain. Ko boš na poti k nam, oj kupa častna, ne bod' zamišljena, nesrečna: naj te nikar ne skrbi, kam peljejo te zdaj. Poslušaj ti ob poti šum eryjskih valov, glej, parobrod hropeči, ki se bori z vodo. Ko se na levo obrneš, ne straši senc se črnih, žarečih žrel, ne isker, ne šuma klepanja železa. Ko zreš na kraj, kjer druži premog se z železom, potem le vedi ti, da trudi, da znoj in moč tam pušča brat-član, ki tebe pričakuje. Ko vstaviš se v Domu, kjer srca naša so, zavriskaj od veselja, ker združiš z nami se! Pozdravljena bod'kupa S. D. Z. od članov svojih vseh iz Lorainske naselbine, ko spremlja te med se. Trudili smo se mnogo, da zvabili smo te k nam, oj kupa ti srebrna, da delaš čast med nam'! Vida Kumše, tajnica društva št. 46. Baragova proslava v nedeljo 12. oktobra v Providence Heights Prišel je dan, ko bomo tudi mi, ohajski Slovenci, obhajali stoletnico, odkar je stopil naš Friderik Baraga na ameriška tla. Nobena država nima toliko Slovencev, sinov in hčera slovenske zemlje, kakor naša država Ohio. Ne bilo bi nam v kredit, če bi se tudi ne pokazali po številu, kakor po vrlosti. Kdor se torej zaveda, da je Slovenec, ta bo v nedeljo v Providence Heights. Proslava se prične točno ob pol treh popoldne. To se pravi: ljudje naj bodo zbrani vrhu hriba točno ob 2. Tam naj se postavijo v štiri kolone, sv. Vida, Matere Božje, ■ sv. Lovrenca in sv. Kristine. V vsaki koloni naj stojijo po štirje. Vsaka fara bo imela svoje maršale, kateri naj se snidejo pred groto točno ob eni. Nikar ne pozabite, maršali, biti tam ob eni uri popoldne pred groto (jamo), da se posvetujete in da boste vedeli, kam postaviti svoje ljudi. Vsaka fara naj izbere vsaj tri maršale. Vsa društva naj prjdejo s svojimi zastavami in banderi, kajti to ni samo cerkvena slavnost, temveč je. toliko narodnega kot cerkvenega pomena. Vsi ljudje pa naj se zberejo vrhu hriba, ne pred groto. "Knights of the Groto" bodo skrbeli za to, da ne bodo pustili nikogar v bližino grote, dokler ne pride vsa masa v sprevodu. Tam pa se bomo postavili v dolgih vrstah, raztezaj očih se od grote proti Eucli-du. Na ta način bo mogoče tudi zadnjim v pročesiji priti blizu grote. Sicer pa ni na tem, kako daleč od oltarja si, ker mikrofoni bodo nesli besede do vseh. Vidi se pa tudi od vseh strani. Le to naj si ljudje zapomnijo, sta,ri in mladi: med govori naj bo mir! Ne kakega letanja sem ter tja! Bodite na enem mestu in mirno poslušajte. Petje je, kolikor smo mogli izbrati, narodno-nabožno. Pesmi so take, ki jih vsi poznate. Tam pojte vsi, prav VSI! Vsi kori se bodo združili. Kdor je pevec, četudi ni pri kakem zboru, naj stopi k pevcem. Vsi drugi pa pojte ž njimi. Dajmo v petju duška svojim čuvstvom. Vsa gruča ljudi naj poje; to bo glas naroda. Le škoda, da nimamo nalašč za to slavnost kake pesmi Baragi. Prav gotovo pa bo prišel dan, ko bo tudi naš slavij enec imel svojega pesnika in svojp pesem. Pa še eno. Pa saj nam skoraj ni treba omenjati, ker vemo, da veste, kako se obnašati pri takih slavnostih. Bodimo prijazni do vseh, pa naj bo tvoj sosed tujec ali domač. Pokažimo, da smo izobražen narod. Pri veliki gneči, kakor bo v nedeljo, se pa radi urinejo tudi nepridipravi. So ljudje — ne vem, če imamo Slovenci tudi take — so na svetu uzmoviči, kateri so zelo spretni v svojem rokodelstvu tako, da ti izprazni žep med tem, ko boš ti molil ali pa pazljivo poslušal govor. Torej |v žepe denite kake rake s kleščami, ne pa denarja. Denar nosi v notranjem žepu pri suknji. Vsi pa delajmo na to, da bo to največja in najpomembnejša Baragova proslava. Zlasti naj se potrudijo vsi nekdanji farani iz Dobernič, kjer je bil Baraga rojen, da bodo delali za veličastno in ogromno udeležbo. Program, kakor vidite spodaj, bo zanimiv Govori bodo kratki pa jedrnati. Pesmi bodo donele iz tisočerih grl. Vse je pripravljeno, samo eno je, kar je potrebno naj nam Baraga izprosi ugodno vreme pri Bogu. 1. Procesija. Med pohodom petje. Vsi cerkveni zbori sku Pa j. 2. Slovenski govor, Rev. Vitus Hribar. 3. "Oznanil je angel," poj« vse ljudsfrvo. 4. Angleški govor, Rev. A Honavec. 5. Angleški govor, Rt. Rev. Jos. Schrembs D. D. 6. "Pridi molit, o kristjan,' pojejo vsi ljudje. 7. Izpostavljenje sv. Reš. Te lesa. "O salutaris hostia." 8. Pete litanije Matere Božje. 9. Tantum ergo — Laudate Dominum, pojejo vsi ljudje. 10. Slovenski govor, A. Grdi-na. 11. Povsod Boga, združeni zbori 12. Slovenski govor, Ivan Zor-man. 13. Zaključek — Zahvalna pe sem. Celebrant bo Father Ponik-var. Asistirala bosta Father Bombač in Father Virant. Vse tečke so kratke. Ostanite mirni do konca. Izobražen človek po-sluča, ali pa vsaj miruje, pa naj razume, ali naj ga zanima govor ali ne. Torej, prosimo! Odbor. D«, izkažemo tudi me čast in | bo želel, priznanje bratskemu društvu ob | čerja. Vstopnica, kupljena za tej veseli pridobitvi, kar jih je večerjo, bo tudi dobra za na ples. Regulacija Ljubljanice. Zel Med deli, ki se bodo takoj pre-ponovno se je pisalo o regulaciji dila, je tudi zgraditev tromo-.jubljanice, za katero se bodo stovja čez Ljubljanico pri fran-dela pričela še letos, in tudi oičiškanih. V zvezi z zgraditvijo novem frančiškanskem tromo- jtromostovja je bil izdelan po za-stovju. Po dolgem čakanju in misleku arhitekta Plečnika tudi trudu smo se končno le približali načrt o končni regulaciji Mari-uresničitvi te stare želje Ljub- j i nega trga. Sedanji frančiš-ljančanov. Banska uprava je kanski most bo ostal, samo teme-20. avgusta, po naročilu mini- lje mu bodo morali zaradi regu-strstva za zgradbe razpisala pr- ladje Ljubljanice ojačiti. Ta va dela za regulacijo Ljubljani- most bo v bodoče namenjen sa-ce, in sicer v znesku okoli 6 mi- mo voznemu prometu. Na vsaki lijonov dinarjev. Ta dela bodo j strani starega mostu pa bodo izlicitirana na banski upravi. zgradili še en most za pešce. Nad sedanjimi terasami opornih zidov na reki bodo zgradili široke hodnike za pešce, in sicer v obliki arkad. Od Dvornega do Marijinega trga in dalje po Sv. Petra nasipu bo vodila lepa in solnčna pešpot za sprehajalce. Marijin trg bo sčasoma dobil povsem drugo sliko. flSTa mestu dosedanjega poslopja tiskarne Slovenije, bo zgrajena velika palača tvrdke Mayer. Vhod v Wolfovo ulico bo razširjen. Odstranjena bo sedanja šmalčeva hiša, ki tako kazi ves trg, in tako tudi hiša z "Belim volkom. Tudi vhod v Prešernovo ulico bo razširjen. Pred frančiškansko cerkvijo bo urejeno monumen talno stopnišče. Prešernov spo menik bo odstranen s sedanjega mesta in prenesen na nasprotno stran, pred bodočo palačo tvrd ke Mayer. Pod nasipom bo na doljni strani mostov urejeno žensko podzemeljsko stranišče na gornji strani, približno tam kjer je že sedaj, pa moško pod zemeljsko stranišče. Tam v bli žini bo tudi pršno kopališče za moške. Prvo delo tega velikega načr ta bo seveda zgraditev frančiš kanskega mosttfvja, vse ostalo pa je še muzika bodočnosti, ven dar je gotovo, da bo ves načr nekoč tudi izvršen. Mostovji bo veljalo 1,360.000 dinarjev in se bo pričelo graditi takoj, ko ministrstvo za zgradbe odobri uspeh licitacije. Cerknica. Že dalje časa je razstavljena v hotelu g. žumra lepa, oljnata slika, delo slikarja umetnika Matije Jame. Slika v lepih barvah predstavlja Cerk nico z jezerom in hribom Javor nikom v ozadju. Slikal jo je umetnik iz Kamne gorice nad Cerknico. Slika je po mnenju veščakov zelo lepa in posrečena V okras ji je tudi lep okvir. Sli ko, katero ceni mojster nA 10 tisoč dinarjev, je kupila tukaj šnja Posojilnica. — Jezero je zopet suho. Izvanreden pojav jezero 'fctiho že drugič v letu. Prvič je usahnilo v začetku julija se čez mesec dni zopet napolni lo in zdaj je zopet suho. Last niki jezerskih parcel vozijo v velikem številu tršeo in kravi-no domov. Suho najbrže ne bo dolgo, ker je pričakovati kmalu dežja, ki bo jezero zopet žalil Pozimi bo pa jezero pokrivala debela in trdna ledena skorja, po kateri se bodo drsali ljubite lji drsalnega športa, če voda zmrzne v kratkem času, je led gladek, če pa zmrzuje dlje časa, je led na nekaterih krajih hrapav in za drsanje manj pripraven. — šole so se začele. Naši študentje so že vsi odšli. Namesto njih so pa sunili v cerkniški dolgčas mali šolarčki s svojo na ravno razposajenostjo in veseljem. Letos se je vpisalo v tukajšnjo šestrazrednico zelo veliko število otrok, zlasti deklic je mnogo. Na meščansko šolo na Rakeku se je tudi vpisalo precej Cerkničanov. V prvi raz red pa se ni nihče vpisal iz Cerknice, kolikor je znano. Zlato—žive srebro. Pred ča som se je razširila novica, da so začeli v čabru kopati zlato in da so stroji že na delu. Ljudje so se držali nekam maloverno Pozneje se je ta novica izpre menila v toliko da kopljejo živo srebro in ne zlato. Koliko je resnice na vsem tem, se bo kmalu videlo. Nesreče na Dolenjskem. Jane Ana, iz Vrhpolja pri št. Jerneju je hotela dne 16. septembra klatiti orehe. Da bi bolj dosegla, je stopila na plot, blizu katerega je stalo drevo. Pri tem je pa naenkrat izgubila ravnotežje in je padla tako nesrečno, da si je med padcem nataknila desno ro-io pod pazduho na ošpičen kol v plotu in predrla skoz in skoz. Na rami je kol pogledal iz roke. — Prepeljali so jo takoj v novomeško žensko bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. — Tomažin Anton, delavec na Radoki, je s svojim tovariše mskladal deske. Ko je porinil težko desko na skladovnico, kjer je stal njegov tovariš, ki je deske vlekel gori, se je onemu deska izmuznila iz rok ter padla na nogo Tomažiču in mu malone zmečkala vse prste na nogi. Bil je takoj prepeljan v kandijsko bolnico. — Pri žaganju drv se je Straus Alojzij iz Galerje pod Gorjanci tako močno vžagal v roko, da je moral iskati pomoči v bolnici v Kandiji. — 11-letni Grdin Valentin iz Čateža pri Veliki loki je pred par dnevi sekal koruzni-co za krmo živini, pri čemer si je po neprevidnosti odsekal kazalec leve roke. — Podobno se je ponesrečil tudi Murn Lojze iz Repč pri Trebnjem, ki je tudi sekal krmo za živino in si pri tem opravilu odsekal polovico prsta: leve roke. , Oba se zdravita v kandijski bolnišnici. Za petek, 10. oktobra WTAM A. M. C :30: 7:15: 7:30: 8 :00: 8:15: 8:30: 9:05: 9:15: 9:30: 10:30: 11 :00: P. M. 12:15: 12:40: 1 :10: 1 :45: 2:15: 2:30: 3:00: 3:15: 3 :30: 4:00: 4:30: 4:45: 5:00: 5:15: 5:30: 6:15: 6:30: 6:46: 7:00: 7:30: 8:00: 0:00: 9:30: 10:30: 11 :35: A. M. 12:05: 12:30: 1:00: A. M. 6:30: 8:00: 8:30: 8:45: 8 :6J>: 9 :10: 9:30: 9:45: 10:00: 10:15: 10:45: 11 :00: P. M. 12:15: 12:35: 1:30: 1:50: 1:55: 2:00: 2:30: 3:00: 4:00: 4 :45 : 6:01 : 6:15: 6:46: 7:00: 7 :45: 8:00: 8:31: 9:00: 10:00: 10:45: 11 :01 : 11 :06: 11:30: 12:00: A. M. 7:00: 8:00: 8:30: 9:80: 9:55: 10:01: 11 :80: 11 :45: P. M. 12:01 : 12:15: 1 :15 : 2 :15: 2 :45: 3:00: 3:30: 4 :30 : 5 :00: 6:00: Sign on. Morning Serenade. WTAM String Trio. Quaker Oats (NHC). Petey and Lulu Belle. Cheerio (NBC). Pat Haley. Betty Crocker. Patty Jean's Chat. The Gondoliers. Musical Appreciate Hour—Walter Damrosch (NBC). Charles W. Reed, baritone. Noonday Melodies. Tal Henry's New China Orchestra Playlet. Ruth Durrell, soprano. Jqlly Four. Four Guardsmen. James Church. Morgan Trio (NBC). Dancing Melodies (NBC). George Hartrick, baritone. Earl Rohlf, pianist. Pat Haley. Meditation. Organ Processional Hour. Madeline Sirene, contralto. Cleveland Colle' e. Uncle Abe and >aviu NPC). Spang Bakers—■ >^ne laid Glen.i,. Henkel Velveteer- Cities Service Hoir (NilC). Fox Fur Trappers. Fisher's Friday F'-J:.:. Ohio Newspaper WS). Home Fires Program. Harburger'B Ollendorf Watchm Bailey's Smartleigh Suitmen. Going Places (CBS). Nit Wit Hour (CBS). Kibler Playboys. True Story Hour (CBS). Radio Follies (CBS). Phoenix Hosiery Program (CBS). Rubberneck Man. Carlone's Crystal Slipper Orchestra. Romanelli and His King Edward Orchestra (CBS). Stubby /Gordon and his Chinese Temple Orchestra. Če verjamete, al' pa ne... Mlada žena je bila obtožena, da ga je kuhala in prodajala, pa so jo vlekli na krvavo rihto, da ji tam povedo, da je take stvari početi v. tej deželi nespodobno, kaznivo in da ji bo strogi gospod sodnik naložil primerno kazen za pokoro in za pregreho. Mlada žena pa je najela spretnega zagovornika, ki ji je obljubil, da jo bo izmazal in govoril zanjo pred sodnikom in poroto take besede, da se bodo gospodje porotniki, sodnik in sodni pisar kar topili v solzah. Odvetnik je ženi naročil, naj vzame seboj svojega petletnega sin-kota, malega kodrolaščka, ki bo gotovo napravil na porotnike dober vtis. Pred sodnim prestolom pokličejo ženo-na zagovor, njenega otroka pa vz; •e v naročje zgovorni odvetni) Otrok-1 se je pa zdelo, da v odvetnik« ■ naročju (fant še ni bil . ■. °n), ni tako prijetno kot v aterinem, pa je zavek "Marr.a oh mama!" Odvetmk pa se obrne z otrokom v naročju do porotnikov in jim takole govori na dušo: "Gospodje porotniki in gospe porotnic , usmilite se, če že ne nje, pa vsaj njenega otroka. Prizanesite. ji! Ui ■ a3 niti jok nedolžnega otroka ne more ganiti več?" Pa so lepe besede padle na rodovitna tla in pognale močno korenino v sr.cu : 'rogega sodnika, ki je nabral gube svojega obra-\ Veliko:- mogoče prijazen si iehljaj, r - stopi doli s svoje-sodnega prestola in svojo ča-ljivo osebo poniža tako da-da pride k otroku, ga prijaz-•oboža po rdečem ličecu in žno vpraša: te, zakaj pa jočeš?" • :r!e' odvetrrilcščiplje,"- ih- Iik ►tro> A WJAY Morning Melodies. Wurlitzer Morning Greeting. Three Musketeers. Facts, Fun and Fancies for the Ladies. Dr. Connor. Ruth and Blair. Banjo Dave. Maxime and Alyce. Rocky Austin. Jazz Potpourri. Orgap Moods. Geortfene and Ed. Stray Gems. WJAY Serenade to Erie, Pa. Suburban Merchants Hour. Tapa Nu Keg Fraternity. Merchants and Consumers. Sjgn off, Dobra postrežba je najboljše priporočilo. Mi smo vedno pripravljeni in na razpolago rojakom, podnevu in ponoči in na našo postrežbo se lahko brez skrbi zanesete. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI rOGKEBNIK V NEWBUKQU 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 čarovnik, ki pa ni bil Grdina, ampak nekdo jt znal vsakovrstne ča-• je in je nekoč v neki dvo-razkazoval ljudem svoje .nosti. Pri njegovih čarov-h mu je pomagala izredno ! i dekle, čarovnik naznani, d. bo sedaj zaprl svojo lepo pomočnic« v nekako omaro in jo bo razreza! na drobne kosce. "Ti," se obrne eden navzočih do svojega prijatelja, "ta zna pa več kot hruške peči. Akra-bolt, celo /.' nsk< >o razrezal, pa še tako k po. Po mojem mnenju jo je škoda, pa >n že ve, kaj je prav." Njej' n sosed pa ne reče nič, amp;.k -an i o buli v tisto omaro, kamor zapi . čarovnik svojo žrtev. Pa se možaku ni dopadlo, da bo tako lepa in než* na stvarca i -.žagan,.. ir razmr-cvarjena na drobne kosce, zato se ne more strpeti in skoči pokonci, pa zakriči proti čarovniku: "Počakajte, za božjo voljo, zaprite v omaro rajši mojo staro!" A Nekje na. Dolenjskem je gorelo, pa je bilo vaško gasilno društvo kmalu na mestu, briz-galna je stopila v akcijo in kmalu se ji je posrečilo omejiti požar. Drugi dan se pa vsede načelnik požarne brambe k mizi in pošlje na ljubljanski časopis obširen dopis o požaru. Med drugim piše tole: ". . . Plamen je objemal vsa sosednja poslopja in le veliki požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se ni vnela brizgalna. . ."* A Učitelj pride na dom k Reu-nikovim in vpraša, kaj je vzrok, da ne pošiljajo Janeza več v šolo. "Fant je izpolnil štirinajsto leto in moj dedec pravi, da ima fant dovolj šole," pojasnjuj1?' mati. "N imate prav, mati," reče učitelj, "jaz sem hodil v šolo dtf svojega dvajsetega leta." "Morda ste res hodili, ampak naš fant ni tako zabit." DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH imun.............mu........mu......... Piše JAKA DEBEVEC Ni to lahko delo, sreča je le ta, ker so tukaj jako redki gozdni požari, ker vsakdo pazi, da ne zaneti požara. Povsod po gozdovih, ob jezerih, in ob poti so nabiti lepaki, ki opozarjajo ljudi, zlasti take, ki pridejo sem na lov, naj bodo previdni z ognjem, z žveplenkami, cigaretami, posebno pa s taboriščnimi ognji, katerih ne smejo zapustiti prej, da z vodo pogase zadnjo iskrico v pepelu. Papirna družba prireja tudi od časa do časa podučna predavanja s premikajočimi slikami o strahovitih posledicah gozdnih požarov, kar jo stane precej, toda se izplača. Joe Kluk nam je povedal, da je imel v vseh dvanajstih letih samo dva večja gozdna požara. Družba mu plačuje za to nadzorstvo po $90.00 na mesec in $25.00 na mesec pa še za avtomobil, da hitreje prehaja iz kraja v kraj. Plačo dobiva le od časa, ko skopni sneg, pa zopet ko zapade nov, to je nekako od meseca maja do oktobra, ali novembra. Pozimi ni treba paziti na ogenj, če ni ognja, je taka služba jako lepa, ker stražnik prehaja po gozdu, nastavlja pasti razni divjačini: medvedom, volkovom, lisicam, podlasicam, za katerih kože dobi precej denarja. Zraven tega pa podere marsikaterega srnjaka in moosa, da ima vedno dovolj mesa. V gostilni je bilo prav živahno in ko smo končno konštatira-li, da je zastopano tudi vse moško prebivalstvo vasi, le da manjka vaškega kovača, je vstal naš Frank, da ga poišče in pripelje sem, ker tako važna oseba, kot je vaški kovač, ne sme manjkati. Kmalu ga je privlekel v gostilno, črnega kot oglje, smehljajočega obraza, ki se je rad pridružil nagemu zborovanju. Slučajno je nekdo omenil, da opravlja kovač ,'še cesarsko kraljevo, ^lužbo šerifa, nakar smo bili še bolj prijazni ž njim, ker se nikdar ne ve, kaj čas in prilika nanese in je vedno prav in na mestu, da ima človek šerifa na svoji strani. / stilničar zares, ali ne in ker tudi še nismo poznali običajev tamo-šnjih krajev: kako daleč lahko človek draži gostilničarja, predno ga ta vrže iz hiše, sva z doktorjem zaprla usta in pomilova-la nevedne ljudi, ki nimajo pojma za duševno naslado lepega | T. C. Bridges—Ant. Anžič NA P0M0C! Novele Grazia Deledda iiiiiiiimiiimiiiimiMiiiiimimiiiiimiiiiii "Potem vam pripravim mrz- , , . i lo, gospod," pravi Jarvis. "Ko-petja. še prosili nas bodo, naj palnka je takoj preko hodnika » ranw/\iAVMA " r«/-»W» VAIT-AI Hnl/fAVU1 I - .. Jarvis odide. Sam pa bulji zapojemo," sem rekel doktorju in iz same jeze in škodoželjnosti sem naročil še eno steklenico pi- ve. Kakor so v Quebec provinci postrežljivi s pijačo, vendar pa za njim, nato se obrne k Jimu in ga vpraša: "Ali imajo bogatini vedno dva zajtrka?" "Vedno," reče Jim resno, Sam pa kar zija; preden pa je mo- imajo strogo postavo, da mora-1 d Se kaj'reči, je planil v sobo jo biti vse gostilne zaprte ob 10. Greg „ffitr0 pokonci) fanta t uri zvečer. Za one, ki ga začno Qčka prayi; da ob deyetih odri_ piti takoj zjutraj in ga potem I nemo» žajfajo ves ljubi dan, je ta ura «Kam?» vpraša Sam. jako prikladna in je popolnoma ,- čim prej mogoče." stene ljudi je pa ta policijska Jim pa pravi. ,'<žal pa tega ne ura hudo narobe m jim pokvari bomo mogli storiti prej ko šele vse veselje do življenja. Najbr-jutri zjutraj Xvoj bratranec ne že se ne motim, če rečem, da so bo poskušal gOVoriti podnevi, imele kanadske žene svoje prste Pa tudi mogd ne bi Vrhu tega vmes, da je država upeljala to sya ge zmenila> da se ne bova kU. zgodnjo uro za zapiranje gosti- ^ doWer ne poteče osemin. len. Najbrže so kanadski mo- g^irideset ur." žički precej podobni našim tu- »Vem," reče Greg. "Pa vkljub kaj in bi jaz tega ne smel tukaj temu bo' najbolje, ako čim prej povedati, kakšno navado imajo odrinemo_ še tega se manjka, v Kanadi, ker nam bodo nase ze- L ge gpravi Gadsden nad tvoj nice naprej metale: "Vidiš, mr- radio!» ha, po Kanadčanih se špeglaj in „0>' gaj ge kaj takegR ne bo pridi ob desetih domov, ne pa I upal,» pravi Sam srdito> »vsaj> ko gredo pošteni ljudje na'siht. dokler bo moja ^ bUzUj ne Tudi nam je dal gostilničar po Povem ti> da g& bo kaj hitro z ovinkih razumeti, da je policij- metlo nagnala » Capper gostilno 'Ribičeve roke' in vaju lahko spravi v postelje. Zna pa tudi prvovrstno peči ribe." "To se nam bo pa dobro pri leglo," se zasmeje Greg. Proti koncu vožnje je profesor Thorold pripovedoval Jimu o Alanu Uptonu, rekoč: "To je sin moje sestre, ki pa je umrla, ko je bil deset let star in je potem živel pri meni ter bil cakor moj sin. Je izvrsten leta-ec in pilot, vedno je pa bil tudi Qn pa ge mQra zgoyori nili svoje kozarce , in se podali | ti z jimom gori v prvo nadstropje, kjer so staviti vprašanja, ki jih je imel polno pripravljenih, ga prekine Samov glas: "Polcapple je tam-e, Greg. Vozi na desno, pa bomo prišli naravnost v vas." 'Ali je to Gadsdenov dom?" praša profesor Thorold in pokaže na obširno, pusto hišo z visoko streho iz modrega škrilja.. stoječo v velikem zidanem vrtu. "Da, gospod," odgovori Jim. Ko smo obrali vso Kanado in Zed. države do kosti, se je meni zdelo umestno, da se tucli izkažemo nekoliko z našimi grli. Mislil sem, da bi ne bilo napačno., da tukaj zapojemo eno slovensko pesmico in tako tudi tukaj ovekovečimo našo narodno pesem, da bodo Kanadčani slišali, da se naša ekspedicija ne udej-stvuje-samo pri pivu, ampak da ima tudi smisel in globoko čuteče srce za lepo petje. Še bolj bo imponiralo Kanadčanom naše petje, ker ne bodo razumeli kaj pojemo in se ne bo nihče izpodtikal nad tem, če jo udarimo malo po bližnjici v melodiji. In če me na vse osrte Vižejsrosj pevsko društvo Zvon v Newbur-gu, naj nikar ne zakopljem svojega božjega daru in lepega glasu, ampak naj dam svoja usta Zvonu na razpolago. Pa bi bil to že storil, da ni stegnil jezika Mike Plut, ki je rekel, da sem dober samo na botrinjah in par-ty-jih, za na oder pa nisem. Ta pripomba se mi je strašno pokadila pod nos in sem sklenil, da ne pristopim k pevskemu društvu, dokler ne pridejo pome z godbo in velikimi častmi. Torej, če je moj glas dober za na oder, čemu bi pa ne bil za v gostilno? Zato sem dregnil doktorja in mu razodel, da naj udari počez, ko bom jaz zapel tisto najino himno: Mežnar je že dan zazvonil. . - Pa sva jo najprej intonirala, da bi vsaj približno prišlo skozi na koncu in jaz začnem: "Me. . ." nadaljne besede mi je pa v istem trenotku ustavil gostilničar, ki mi je naravnost in brez ovinkov povedal, da je strogo prepovedano prepevati v gostilni in da je jako pripraven prostor za take slučaje in predstave gori za vasjo, kjer se lahko derumo, kolikor hočemo. Ker smo bili tujci v tem V raju, nismo vedeli, ali misli go^ čakale na naše trudne kosti še dosti čedne postelje. Ampak če je postava za zapiranje gostilen ob 10. uri zvečer v veljavi v gostilni, pa nikakor ne veljajo ti predpisi za spalne sobe, kar smo dali razumeti tudi gostilničarju in ukazali, naj nam prinese piva gori v naše spalnice. Gostilničar se je kar čudil naši učenosti, da se znamo tako spretno ogniti postavam in je z veseljem pozdravil to srečno misel. Je rekel, da nam bo do smrti hvale žen, da smo ga pripeljali na to srečno idejo, ker bo sedaj lahko po 10. uri točil zgorej. Odprli smo naš glavni stan v doktor j evi sot^i in |sicer 'samo mi trije in pa naš Joe Kluk, v katero varstvo smo se podali od ti stega dne naprej in ki je poslej tudi skrbno pazil, da nismo trpeli ne žeje ne). V tej naši novi zboro-valni dvorani sem potem doka zoval Joe Kluku, da ima on Čisto slovansko ime, ki izvira iz Vožnja 7, aytoim je bila za oba fanta nekaj novega, kajti dotlej sta se vozila le z avtobusom domačega kraja, toda Jim se je kmalu tako zelo zatopil v pogo vor s profesorjem Thoroldom, da je na vse drugo pozabil. Profesor mu je zastavljal vsa mogoča vprašanja o njegovem ra diu in Jim je kmalu spoznal, da se za njegov aparat prav zares zanima. 'Kdo te je pa učil?" vpraša profesor. "Nihče, gospod; pač pa mi je naš župnik Mr. Trevenna, ki me druge stvari uči, posodil knjiga o elektriki in o radiu." "Potem pa nisi imel nobenega rednega pouka v tej reči?" "Nobenega, gospod," prav-Jim preprosto. Profesor pokima s svojo veli v veliko čast. Prav zelo me za nima, da bi si tvojo novo iznajd bo ogledal." Jim je kar žarel od veselja besede kljuka. Povedal sem mu., A A • tar mil da so imeli njegovi slavni pred- Poz»bl1 Godsdena in kar mu niki, če so bili plemenitaši, v he bil on rekel m zdaj začel am svojem grbu kljuko od marele, spraševati. Kmalu se je uve-ali pa vsaj od vrat. In če ne iz- H da njegov sosed prava zla-vira njegovo ime od besede kiju- a Jama znanja o elektriki m bi ka, pa izvira od imena moža o je kakor da se je prebudil iz slavnega imena - Kljuko in da k° f,Je avto ustavi ie morda on to je Joe Kluk, ce- Pred nekim hotelom ter Je GreJg o slovenskega pokoljenja. Naš nakratko sporočil,, da je to Bude Joe je kar zijal samega začude- in da bi se po njegovem nia ko sem mu pripovedoval, mnenju kosll° dobro pnlegl° kakšnega imenitnega rodu da jJ "UPam> da ™ nisem nadle ie rekel- "Vedno sem pravil koval," se opravičuje Jim. svo i ženi ki je Francozinja, naj "Nadlegoval!" zagrmi profe bvoji ženi ki j« j „n da b. bil še kda; me malo bolj spostuje, se ne „*;,70n» ve kakšnih slavnih dedov kri se katero vožnjo tako zelo užival pretaka^ po mojih žilah. Ampak Prav temeljito so se nakosi i pretaka po moj ^ , ltudi nig0 preyeg hiteli in tako je bila ura tri, preden so zope zdirjali naprej. "Radoveden sem, kaj bo rek tvoja teta Sara, ko naju bo videla, kako imenitno se vračava,'' pravi Jim proti Samu obrnjen. New York, 8. oktobra. MU-jko so odhajali, ton Lubell, študent na Columbia »Naj reče, kar hoče," ga za univerzi je včeraj Prvlč regi- vrne Sam. "Sploh pa: posestvo striral za volitve. Kmalu potem, je tvoje, ne?" ko se je vrnil v stanovanje svo- "Ali je v vaši vasi kak hotel?' jih staršev v nekem apartmentu, vpraša Greg je padel iz 11. nadstropja nav- gam se namuzne. "Polcapple zdol in obležal na mestu mrtev. I ne dere v hotele, pač pa ima Mrs. da sem tako imenitnega rodu, tega pa še sam nisem vedel." (Pride še.) Prvič registriral in bil kmalu potem ubit DNEVNE VESTI Da, kadar je izropana soproga župana Chicago, 8. okt. župan mesta Chicage, Bili Thompson, je danes ves divji prihitel v glavni urad policijske postaje, kjer je povedal, da so roparji odnesli njegovi ženi za $17,000 dragocenosti. Zagrozil je policistom, da jih bo vse odslovil, ako ne najdejo ukradenega blaga. Policisti so šli na delo. Laški milijonar je dolžan $26,000,000 Turin, Italija, 7. oktobra. Richard Giuliano je danes bil prisiljen prodati vsa svoja posestva, umetnine, konje in sploh lastnino, ki jo je posedoval, da je lahko pokril svoj dolg, ki je prosil me je, naj mu preskrbim I znašal' 500,000,000 lir ali $26, denarja, da opremi ekspedicijc 000,000. Banke so ga prisilile k in jih poišče, no in jaz sem to prodaji. tudi storil. Sporočil mi je, da Silna povodenj v Mehiki namerava potovati z letalom m ^ „ da ima prijatelja ki je priprav- 'gU Z™\esto jen iti z njim. Pisal sem mu, L , , . TT., . . . ... .v , Pachuca, v državi Hidalgo, kjer naj bi se prepričal, ali more vze-1 je centrum bogatih srebrnih rudnikov, je bilo preplavljeno, in 70 oseb je pri tem našlo smrt, stotine jih je brez strehe, dočim znaša škoda milijone. Ponekod stoji voda 8 čevljev visoko po cestah. Nujna pomoč je na vsak Preden je pa Jim mogel za-1 način potrebna. Stanovanje se da v najem, 6 sob, dve spalnici, solnčna soba, kopališče, spodaj. 1137 E. 167th St. (237) Pohištvo Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. Iz starega pohištva naredimo novo. Idelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah. Eulert Upholstering Shoppe 12108 Chesterfield Ave., blizu Superior. Tel. Eddy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar,5819 Bonna Ave. (256) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANE2A 17105 Grovewood Ave. (Thu.) | DOBER PREMOG! (©) Točna postrežba! (§) The Hill Coal Co. (©) 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Ford bo prepovedal pijačo v Angliji London, 8. okt. Henry Ford je danes izjavil, da bo gledal, da uslužbenci v njegovih tovarnah v Angliji ne bodo rabili opojne pijače, ali pa zgubijo delo. Enaka odredba je upeljana že v ameriških Fordovih tovarnah. WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457 (Thur.x) PRVI SLOVENSKI PLUMBEB J. MO0AR 6521 ST. CLAIR AVE. Čo hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. Randolph 5188 (Thu. snl2nlai5nJ5 1 AJ Judnick & Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Moderna plumber ska dela, napeljava gorke vode ali parne gorkote, izvršujemo sedaj na lahka mesečna odplačila. Čas za plačati od šest mesecev do dveh let. Nekaj malega plačate takoj. Proračun damo zastonj in hitro postrežbo. 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Thn. F.) GRDINA'S SHOPPE Popolna »loga oblek !■ ve« opremo H unite I« družice Beauty Parlor Vodao aa]aodene]il iesaki klobuki. Tr(»*1a« larrta v»k« irU« p<|. ■kal) tal. lata. 6111 ST. CLAIR AVE. HEnderson 7112 (M. Thu. B.) Močni potresni sunki so se 'Tukaj so vrtna vrata in — kar sapa mu je zastala — tu je on|gutm" po Nemčiji včeraj, am." Gadsdenova visoka postava se je baš tedaj obrnila proti železnim vrtnim vratom, ko pa je pripeljal avto mimo, se je ustavil in si ga ogledoval. Nič ni po- MALI OGLASI Kdor želi Delaware mošt po zmerni ceni naj se takoj ogla- kazal, da "je~°Jima prepoznal.' le |si Pri dobrx° Poznanem stal je kot kip in pozorno ogle- doval avto in ljudi v njem. Sam mrko pogleda in zamr-mra: "Stavim, da pripravlja tako novo lopovščino." Jos. Fabian 6116 Glass Ave. Tel. HEnderson 3282. (239) Pozor! Začel sem izdelovati jetrne in Profesor Thorold pa je gledal | kryave klobase> kot tudi mese- dolgo anteno, napeljano med streho Gadsdenove hiše in med štirideset čevljev visokim drogom, ki je bil skrbno pritrjen z jeklenimi vrvmi. "Selby, ali ti je znano, kakšno ima inštalaci jo?" ne. Tudi male šunke, doma so-Ijene in sušene lahko dobite vsak dan. Cene so nizke. Se priporočam Matija Križman 6030 St. Clair Ave. (zadaj). Thurs. Oct. 23.) Jim zmaje z glavo. "Nikoli še nisem videl njego- Stanovanje ve hiše od znotraj in mislim, da obstoječe iz treh sob se^da v naje tudi nikoli ne.bom. Pravijo |jem' zgorej. pa, da ima radio na sedem elek tronk in vem tudi, da ima dovo-1 Rada bi ljenje za oddajanje." dobila žensko ali dekle, da bi Profesor Thorold zagode: — skdpaj stanovale. Vpuašajte na "Biti moramo previdni, da ne j 971 e. 67th St. (240) dobi našega gesla." Ko sta se pri "Ribičevih ro-1 Zamenjajte kah" poslovila od Thoroldovih, svoje posestvo v mestu za far-sta Jim in Selby hitela domov; me. Imam naprodaj več sto 1257 E. 60th St, (239) šla sta naravnost v sobo za ra dio, ki jo Jim odklene ter vsto pi. "Vse je v- redu," pravi in si kar oddahne. "Nobenega zna farm, malih in velikih. Dudas Realty Co., 4303 Lorain Ave Tel. Melrose 0040. (239) \ry "x: Naznanilo! Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da smo odprli trgovino in kro-jačnico v Collinwoodu na 404 E. 156th St., nasproti slovenske banke.. Poslovodja te trgovine je poznani Jos. Perme, ki j: uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave. Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljene in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknje, površnike, vse po $20.00. Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite oglasiti se pri nas. Brazis Bros. 404 E. 156th Street (Collinwood) GLAVNA TRGOVINA: 6905 Superior Avenue PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich. Sulzmann govori Vse rojake, ki se zanimajo za ka ni videti, da bi kdo stopil sem izvrstnega govornika Sulzmann, vabim, da pridejo v petek večer, 10. oktobra, v moje prostore, kjer bo govoril Mr. Sulzmann v petek večer ob 8:30. Jos. Likozar 879 E. 225th St. (238) noter. Sam se zareži: "Mene pa to niti malo ne skrbi, dokler je teta Sara v bližini." Tu se vrata za njegovim hrb tom sunkoma odpro in njegova teta zavpije: "Sem že v bližini, .Sam Lusty, in na to boš morali Stanovanje še dolgo misliti, ti dolgi in za- se odda v najem, 5 čednih sob, nikarni tepec! Te bom že na- kopališče. Pripravno tudi za učila, kaj se pravi, kar takole se urad. Pozve se na 6424 St. Clair potepati, mene pa pustiti samo |Ave. (238) za vse delo. Takoj mi imaš iti naravnost na njivo krompir kopat in tudi kapljice juhe ne dobiš prej, dokler vsega ne izkop Iješ." Sam ne reče nič,, kajti dolga izkušnja ga je izučila, da je najbolje molčati, kadar teta raztresa svoje sitnosti. Jima, ki je bil navadno jako miroljuben Stanovanje se da v najem mali družini, poceni. Štiri sobe spoda, ali pa tri zgoraj. Furnez in kopališče. Pozve se pri John Putrich, 19010 Kildeer Ave. (237) Grozdje m o v S t O d TOPLO SE PRIPOROČA JOHN MANDEL 15322 Waterloo Rd. Naprodaj je popravljalnica čevljev. Dela dober promet. Se proda poceni, pa je naenkrat popadla huda ne-1 kdor se takoj 0glasi. Lastnik volja. |mora iz mesta. 9911 St. Clair (Dalje prihodnll« ,Ave- (237) ENdicott 2252 ENdicott 2252 RREMZAR FURNITURE 6108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE 23482348234853480002005302532302022323232323892323535353234853232300 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE "Kdo je tu puntar? Vojska ali hetman, ki se je spuntal proti lastnemu kralju?" je vprašal Za-globa. "Bog bo sodil o tem. čakajte. Zopet nekako gibanje. Del Har-lampovih dragoncev se je pridružil Ogrom. Sama dobra šlah ta služi v tem polku. Ali slišite, kako kriči?" "Polkovnike! Polkovnike!" so vpili strašni glasovi z dvorišča. "Gospod , Mihael! Pri ranah božjih> krikni jim, naj pošljejo po tvoj prapor in po huzarske in oklopniške tovariše!" "Tiho!" Naenkrat je v ozadju gradu, ne na dvorišču zagrmela kratka salva mušket . . . "Jezus Marija!" je zakričal Volodijovski. "Gospod Mihael, kaj je to?" "Brez dvoma so ustrelili Sta-hoviča in oba oficirja, ki sta šla v deputaciji!" je govoril razdraženo Volodijovski. "Ne mor« biti drugače!" "O muke Gospoda našega! Torej se ni mogoče nadejati kake milosti." Grom strelov je zaglušil daljši razgovor. Gospod Mihael se je krževito oprijel omrežja in pritisnil nanje čelo, toda nekaj trenutkov ni mogel ničesar zapaziti, razen nog škotskih pešcev, postavljenih pred oknom. Salve mušket so postajale čimdalje gostejše, naposled so se odzvali tudi topovi. Suhi udarci krogel ob steno nad kletjo so se slišali tako natanko, kakor udarci toče. Grad se je tresel v svojih temeljih. "Mihael, odskoči!" je zavpil Jan. "Nikakor. Krogle padajo višje, a one iz topov baš v nasprotno stran. Na noben način ne stopim dol." In gospod Volodijovski se je zgrabil še silnejše za omrežje in se sključil ves med okno, da ni potreboval več ramen Skrze-tuskega, da bi ga podpirale. V kleti je postalo kar temno, ker okence je bilo majhno in gospod Mihael, dasi suh, ga je popolnoma zakril, zato pa so tovariši spodaj imeli vsako minuto sve že novice z bojnega polja. "Sedaj vidim!" je kriknil gospod Mihael. "Ogri so se oprli ob zid in streljajo odondot. . . Ha, bal sem se, da jih ne bi stisnili v kot, kjer bi jih topovi na mah ugonobili. Vrli vojaki! Kakor mi je Bog mil, brez oficirjev vedo, kaj jim je treba. Zopet dim. Ničesar ne vidim." Streljanje je postalo šibkejše. "Usmiljeni Bog, ne odlašaj s kaznijo!" je zavpil Zagloba. "Kaj je, Mihael?" je vprašal Skrzetuski. "Škotje naskakujejo." "Grom ,in strela, da moramo tu sedeti!" je zakričal Stanislav. "So že tu! Suličarji! Ogri jih napadajo s sabljami! Ah, Bože, da ne morete videti! Kak šni vojaki!" "In med seboj se bijejo mesto s sovražnikom." "Ogri napredujejo, škotje na levem krilu se umikajo. Za Boga! Dragonci Mieleškega prestopajo na njihovo stran. . . Škotje so med dvema ognjema. Korf ne more streljati iz topov, ker bi tudi Škote zadel. Vidim tudi Ganchoffove vojake med Ogri. Gredo napadat vrata. . . Hočejo oditi, odtod. Gredo kakor burja. Vse lomijo za seboj." "He? Kako? Hotel bi, da bi vzeli grad!" je zakričal Zagloba. "Nič ne škoduje! Jutri se po vrnejo s prapori Mirskega in Stankieviča. Hej, Harlamp je ubit. . . . Ne, ranjen je, vstaja, že so pri vratih. Kaj je to? Mar tudi škotska straža pri vratih prestopa k Ogrom, ker že odpira vrata. . . Dim se dviga z one strani. Kmitica vidim. Kmi-tic; Kmitic drevi s konjenico skozi vrata!" "Na čigavi strani?' je zakri čal Zagloba. Nekaj časa ni dal gospod Mihael nobenega odgovora; a čez hip se je hrup razlegal s podvojeno silo. Je že po njih!" je zakričal presunljivo Volodijovski. "Pokom? Pokom?" "Po Ogrih! Konjenica jih je razbila, jih tolče, seka! Prapor je v Kmitičevih rokah! Konec, konec!" Rekši sq je spustil gospod Mihael z okenca in padel na ramena Jana Skrzetuskega. "Bijte me!" je vpil, "bijte, zakaj jaz sem imel tega človeka pod sabljo in sem ga pustil pri življenju; jaz sem mu prinesel pismeno povelje! Z mojo pomočjo je nabral ta prapor, s katerim se bo sedaj bojeval proti domovini. Vedel je, koga je nabral : pasje brate, rablje, razbojnike,. konjederce, take ljudi, kakršen je on sam. Da bi ga še enkrat srečal s sabljo. . . Bog, podaljšaj mi življenje na pogi-belj te izdaj ice, zakaj prisegam da mi ne uide več iz mojih rok." Medtem so grmeli kriki, to-pot kopit in salve strelov z vso silo; toda stopnjema so začeli slabeti in čez uro je zavladala na kejdanskem gradu tišina, katero so motili le enakomerni koraki škotskih straž in glasovi povelj. "Gospod Mihael, poglej še enkrat, kaj se je zgodilo," je prosil Zagloba. "Čemu?" je odgovoril mali vitez. "Kdor je vojak, ugane, kaj se je zgodilo. Sicer pa sem jih videl pobite. . . Kmitic triumfi-ra!" "Bog daj, da bi ga konji raztrgali, tega lopova, peklenščka! Bog daj, da bi šel Tatarjem ču vat hareme!" XVI. Gospod Mihael je imel prav. Kmitic je triumfiral. Ogri in oddelki dragoncev Mieleškega in Harlampa, ki so se jim pri družili, so ležali pobiti po kej-danskih, ulicah. Jedva kakShl dobrih deset jih je zbežalo in se razpršilo po okolici, kjer so jih preganjali jezdeci. Polovili so jih še precej, drugi pa se niso ustavili prej nego v taboru Pavla Sapiehe, vojvode vitebskega, kateremu so prvi morali prinesti grozno vest o izdajstvu velikega hetmana, o njegovem prestopku na stran Švedov, o ujetništvu svojih polkovnikov in o uporu poljskih praporov. Medtem je stopil JCmitic, ves pokrit, s prahom in krvjo, z ogrskim praporom v roki pred Radzivila, ki ga je sprejel z odprtimi rokami. Toda gospoda Andreja ni upijanila zmaga. Nasprotno, bil je jezen in mračen, kakor bi bil postopal proti lastnemu srcu. "Vaša knežja milost," je dejal, "nočem slišati pohvale, ker bi se bil stokrat rajši bojeval i sovražniki domovine, nego z vojaki, ki bi bili lahko služili domovini. človeku se zdi, da je sam sebi puščal kri." "A čigava je krivda, če ne teh puntarjev?" je odgovoril knez. "Tudi jaz bi jih bil rajši vodil pod Vilno in tako sem tudi hotel storiti. . . Oni pa so se rajši uprli svojim višjim. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Treba je bilo in bo treba dati zgled." "In kaj misli vaša knežja milost storiti z jetniki?" "Vsakemu desetemu kroglo v glavo. Ostanek pa pomešati med druge polke. Danes pojdeš k polku Mirskega in Stankievi- ča in jim odneseš moj ukaz, da se pripravijo na odhod. Imenujem te za brigadirja nad tema dvema polkoma in nad polkom Volodijovskega. Namestniki se ti imajo podvreči in ti biti v vsem pokorni. Hotel sem najprej poslati k temu polku Harlampa, toda on ni za nič. . Premislil sem se." "In v slučaju upora? V polku Volodijovskega služijo namreč Lavdanci, ki me grozno sovražijo." "Razglasi, da bodo Mirski, Volodijovski in Stankievič na mestu ustreljeni." "Takrat utegnejo oboroženi planiti na Kejdane, da jih rešijo. V polku Mirskega služi samo izbrana šlahta." "S seboj vzameš en polk škotske in en polk nemške pehote. Najprej jih obkoliš, potem razglasiš ukaz." "Po volji vaše knežje milosti." Radzivil je oprl roke na kolena in se zamislil. "Mirskega in Stankieviča bi dal prav rad ustreliti, če ne bi imela v svojih polkih, pa ne le v polkih, tudi v tej vojski, še več, v vsej deželi velikega ugleda. . . Bojim se nemira in javnega punta. Zgled za to smo ravnokar videli. K sreči so po tvoji zaslugi dobili dober nauk in vsak prapor si bo dvakrat premislil, preden se nam upre. Treba je le naglo delati, da ne pridejo uporniki h gospodu vojvodi vi-tebskemu." "Vaša knežja milost je govorila le o Mirskem in# o Stanki-eviču, a ni omenila Volodijev-skega in Oskierke." "Oskierki moram tudi priza-nesti, ker je znamenit m o ž in ima obilo sorodnikov; toda Volodijovski je Rusin in nima tu posebnih pravic. Vrl vojak je, to je res! Računal sem nanj. . . a tem huje zanj, ker sem se zmotil v njem. če bi vrag ne bil prinesel teh pritepencev, njegpvib prijateljev, bi bil morda postopal drugače; toda po tem, kar se je zgodilo, ga čaka krogla v glavo, kakor tudi oba Skrzetus-ka in tega tretjega bika, kateri je prvi začel tuliti: "Izdajica. izdajica!" Gospod Andrej je poskočil, kakor bi se ga bil dotaknil z raz beljenim železom. "Vaša knežja milost! Vojaki pravijo, da je rešil Volodijovski vaši knežji milosti življenje v Cibihovu." "Storil ^je svojo dolžnost in zato sem mu hotel dati Didlcie-mije v dosmrtni užitek. . . Sedaj me je izdal in zato ga bom dal ustreliti." Kmiticu so se zaiskrile oči in nosnice so se mu začele širiti. "Vaša knežja mliost! To np more biti!" "Kako to, da ne more biti?" je vprašal Radzivil in namršil obrvi. "Rotim vas, knežja milost," je rekel s poudarkom Kmitic, "da se Volodijovskemu ne skrivi niti en las na glavi. Oprostite mu, vaša knežja milost, rotim vas! Volodijovski bi lahko zadržal vaše pismeno povelje, ker ga je vaša knežja milost poslala po njem in prepustila njegovi volji. On ga je oddal! Rešil me je iz prepada. Tako sem prišel pod sodno oblast vaše knežje milosti. On ni niti omahoval me rešiti, dasi se je trudil za isto dekle. . . Dolžan sem mu hvaležnost in sem si zaprisegel, da mu to poplačam. . . Vaša knežja milost stori to radi mene, da se ne njemu, ne njegovim prijateljem ne stori nobena krivica. Noben las jim ne sme pasti z glave in jim pri Bogu ne pade, dokler bom jaz živ. Rotim vas, vaša knežja milost!" Gospod Andrej je prosil in sklepal roke, toda v njegovih besedah se je nehote oglašala jeza in grožnja in razburjenost. Neukrotljiva njegova narava je že zmagovala. In stal je pred Rad-zivilom z obličjem, podobnim glavi razdražene ptice roparice, z iskrečimi očmi. Hetman je bil tudi razburjen. Pred njegovo železno voljo in despotizmom se je doslej vse uklanjalo na Litvi in v Rusiji — nihče se mu ni upal nasprotovati, nihče prositi milosti za obsojence, sedaj pa je Kmitic prosil le navidezno — v resnici pa je zahteval. In položaj je bil tak, da mu res ni kazalo odreči. Samovoljnik je takoj začetkoma, izdaje čutil, da se bo moral marsikaterikrat ukloniti samovolji ljudi in okoliščinam, da bo odvisen od lastnih pristašev, ki so mnogo manj pomenili nego ta Kmitic, katerega je hotel izpre-meniti v zvestega psa, ki p:- "< bil prej ukročen volk; če bi ga pa razdražil, bi bil pripravljen z zobmi zgrabiti svojega gospoda za roko. Novi detroitski župan, Franlc Murphy, na levi, je zaprisegel kot novi župan tega mesta. Bivši župan Charles Botvles pravi, da so bile volitve neveljavne in da bo vložil tožbo proti novemu županu. Na levi je gledališki magnat iz Los Angelesa, Aleksander Pantages, ki je bil obsojen radi napada na 17 letno Eunice Pringle, desno, od enega do petdeset let ječe. Sedaj je bila milijonarju dovoljena nova obravnava, Miss Pringle pa pravi, da bo vložila tožbo proti Pantagesu za en milijon dolarjev odškodnine. N a j n o v e j š, i COLUMBIA RADIO SEM DOBIL SEDAJ <> V ZALOGO t O Stane brez tubov $145.00 Columbia' radio s kombinacijo, to je radio in gramofon stane pa brez tubov $235.00 Ravnokar jc izšla nova Columbia plošča, za katero sta peli Josephine Lausche in Mary Udovich, pod vodstvom dr. William J. Lausche. Dobi se v naši zalogi in stane 75 centov. Plosca se imenuje ^ „HI§ICA pRI CEST, STOJI "POJMO VESELI ZDRAVICO Dalje je izšla tudi nova Columbia plošča, ki jc igrana na citre: 25146 "TIROLSKA KORAČNICA" "STARI PETER" Obe plošči sta nekaj izvanrednega in jih boste z veseljem poslušali. Se priporočam. Anton Mervar IZDELOVALEC HARMONIK IN ZALOGA MUZIKALIJ 6919-21 St. Clay; Ave. CLEVELAND, OHIO/ NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je dne 21. septembra t. 1., spravljen s svetimi tolažili, preminul naš ljubljeni sin, bra^ in stric JOHN ŠPELKO Rojen 22. decembra, 1901 v Cievelandu, Ohio Ob priliki bridke'izgube našegii dragega nas veže dolžnost se toplo zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem za tolažila ob dnevih žalosti, ko je rajni ležal na smrtni RQStelji in mrtvaškem odru. Posebno iskreno zahvalo izrekamo dr.užini Kral in Mesojedec za izdatno pomoč in skrbno negovanje ob bolniški posteMi ne zabnega sina, brata in strica, ki so mu lajšali s-tolažbo, nosit* bolečine zavratne bolezni. V naši potrtosti naj bo izrečena iskrena zahvala žavonemu upravitelju fare sv. Kristine, gospodu Rev. Gabrenjatu za poji litev najsvetejšega na smrtni postelji ter tolažilne, besede in lep sprejem ob mrtvaškem odru. Spremitev rajnega na mirodvor nam je bilo v veliko tolažbo. V globoki iskrenosti se toplo zahvaljujemo "Arcadian C; j ' za nudeče pogrebce in darovan venec. Zahvaljujemo se za mnoge vence, ki so jih darovali in položili ob krsti ranjkega na mrtvaškem odru, in sicer: Mr. in Mrs. John Drenik, Mentor Co. and Employees, Mesojede in družina, Krall Jr. in družina, Krall Sr. in družina, fctnhnich, in družina, Sirk in družina, Zrimšek Joe in družina, Peeek Prank in družina, Pctochar Anton in družina, Potochar Frar.K in družina, Josip Pakalt in družina, John Potočar, Mr. in Mrs. Vaupotich, Frank Zupančič in družina, Anton Zupančič i druzins Medved in družina, Steve Lučič in družina, Vojsak sest.-e Bokar in družina, Glinšek in družina, Nick Dema . jo n .-.te Mordus, Lcuiš Dežman, Mr. in Mrs. Prank Mervu. Mr. rs. Frank Fajfar in družina, Mike Yelitz in Jeannet c . .le.-aej Knaus, L. O. O. M., št. 117, društvo Slovenec, št. 1 3DZ Ar adian Club, Mr. in Mrs. Skur, Mr. Dan Rapp, Mr. in Mrs. L. H Sron, Euclid Village Police Department Boys, drui.ina Joseph Dežman, družina John Breskvar, družina r.-iac Rlapnik, društvo Maccabees, družina Louis Barle, družiti a Antoi Zrimšek, Boys from 40th St. bunch in John Russ. Iskrena zahvala vsen. darovalce, vali, da se bodo za pokojnikom br John Sporar, Mr. in Mrs. Vincent Mr. in Mrs. Maurer, Mr. in Mrs. Anthony Stuber, Mrs. Agnes Z a' Bajuk, Lillian Šimrak, Frank Pot . čar iz Brooklyna, Tony Gole V." /idrnar, Elizabeth Sirk, Joseph Hrovat, družina Joseph r Mi in Mrs. P. Vidmar. v:a sv. maše, ki so daro-in sicer: Mr. in Mrs. liar, Mr. in Mrs. Kobe, ha, John Terskan, Mrs. Mr. in Mrs. Anthony n družina, Vence Poto- Za krasno urejen pogreb, k. rbel Prank Zakrajšek, slovenski pogrebnik, izrekamo i alo in y veliko zado- ščenje nam je bil krasno ureji a pokopališče. Zahvaljujemo se tudi vsi;, niso imenovani, za njih sočut. rajnega. Zahvaljujemo se vsei. vsem, ki so nas ob težkih časih Izrečena naj bo vsem za vse na. da nam je bilo vse storjeno v r.a •aterih imena mogoče !iti ižgubi nepozabnega - udeležili pogreba in . it) težke izgube tolažili. ' enu zahvala v zagotovilo, toiažbo. Ti pa, dragi, spavaj veči si . v naročju narave mirno ob težkih spominih Tvojih d. Sledili Ti bomo tudi mi in kličemo Ti do časa svidenja rr ei ;vezcianu. Rahla naj Ti bo mati zemlja. — Žalujoči ostali: Margaret Špelko m • ■ Anton n Fraiik Šptlko, tra^t Malči, poročena Krai, Frances in Margaret, sestre. Charles in Ri.ymonc, nečaka Noble, O., 6. oktobra, 1930. MI SMO MED VAMI! Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvi da, smo se PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENUE kjer vam ob vsakem času lahko prodam, Uvntne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMO >ILE Najboljši mehaniki so pri nas zaposleni, ki vai pop avijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je gara vtli-ano In se vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6223 St. Clair Avehue se bo plačalo za informacije, ki dovedejo do aretacije in obsodbe katerekoli osebe, ki širi qli navaja koga drugega, da širi kakršnekoli lažnjive izjave, govorice ali namigavanja, ki postavljajo v slabo luč finančno stanje slovenske posojilnice in hranilnice, THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO. CLEVELAND, OHIO. (*Ta nagrada razpisana v smislu državnega"* zakonika, Gen. Code, Sec. 13383-1. J