t* 7. številka. Ljubljana, v torek 11. jannvarja 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan ave#er, izimfil nedelje in praznike, ter Telia po pofiti prejem an ta avstro-ogerske dežele za ne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden ineaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljuhljiao brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje M od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi uai se izvoić frankovati. — Rokopisi ue ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Up ravni it vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznar-la, t. J. vse administrativne stvari. Teleion Al. CM. Sprava na Kranjskem. Pri „Slovenčevih" imajo velike koline. Naš dopisnik, ki se je z nv ščansk ih krogov prvi oglasil proti spravi, je prva žrtev, druga pa smo mi. Dopisniku se očita, da je „bik", „pobalin", nam pa, da smo si „pamflet* naročili, in da smo odgovorni za njega vsebino. Ne bedemo se podajali v boj s BSlovenčevo* gospodo, vendar pa odločno zavračamo sumnjo, da smo si kake dopise proti spravi naročili. Brez en m ničen j a ti gospodje, kakor tudi brez psovk živeti ne morejo! Naturam si cxpellas farca itd. Mi pa vzlic temu ostajamo pri svojem prepričanju, da je koristno, če se o toli važnem vprašanju sprave, ki se je rodilo čez noč, začujejo tudi glasovi izmej sreda naroda samega, ki ima tako pri katoliško-narodni, kakor pri narodni stranki zadnjo in odločilno besedo. Za štirinajst dnij napravita dr. Šu-šteršič in dr. Tavčar lahko spravo, če pa ne bodo te sprave potrdili volile«, razpadla bode skoraj v hipu, v kojem se je rodila! Kdor se hoče — izključeni so le anonimni dopisi — oglasiti za spravo, ali proii nji, odprt mu je nad list. Svobodi v izrazu ne stavljamo nikakih mej, naj vsak pove svoje mnenje, kakor mu srce veleva, in ne štejtmo mu v slo nikakih napadov, bodisi da se obračajo proti nam samim, ali pa proti katolikom. Za pisavo kot tako ne moremo prevzeti odgovornosti, to je pač naravno, in do cela smešno je, če nam „Slovenčevi" z vso silo to odgovornost v bi sago potiskajo. Zatorej ne krenemo s steze, na kojo smo se podali, in naj nas gospodje „Slovenčevi" Še tako surovo napadajo! Za danes došel nam je glas z Notranjskih kmetskih občin, ki slove takole: IV. Pozvali ste nas izreči svoje mnenje o spravi mej obema narodnima strankama na Kranjskem, in zato prosimo, da objavite sledeče vrstice, tudi če ne soglašate Ž njimi. Vsak treznomisleč Človek, ki zavzema kako dostojanstvo ali izvršuje kako obrt in trgovino in tudi zasebnik, ki uživa svojega dela sadove, vsak ieli živeti v mira. Le oni elementi, ki nimajo ničesar izgubiti, ie\6 prepira in boja. Vbak domač prepir je škodljiv, tembolj škodljiv nam Slovencem, ki smo svoboden, majhen narodič brez kapitala in škoda je, da se n> še moči izrabijo v domačih prepirih, namestu da bi bile v korist narodu samemu. Jasno je torej, da mi nismo nasprotniki miru in sprave, temveč [le srčno želimo, da se ista doseže! Nastane pa vprašanje, kaj zahtevajo naši spravljivi nasprotniki od ms in kaj nam hočejo žrtvo vati? Pri vsaki spravi ali poravnavi treba, da se stranki odpovesta vsaj deloma svojim domnevnim pravicam, tako nas že uči naš državljanski zakonik. Kaj moramo toraj mi zahtevati od nasprotnikov in kako daleč smemo iti v svoji popustljivosti ? To sta vprašanji, na kateri treba vsestransko odgovarjati, oziraje se pri tem vedno na korist našega naroda. Dovolite nam torej, da pri tej priliki narišemo naše domače razmere in stavimo svoje zahteve na katere se morate pri pogajanji ozirati, sicer bode ta, v mestu sklenjena poravnava ostala za nas, bivajoče na kmetih le zgolj na papirji! Mi priznamo, da so v Ljubljani celo drugačne razmere, in da meščanstvo lahko zagovarja svoje stališče tako, kakor se to vidi iz „glasu iz meščan stva" v današnji številki. Toda mi se ne moremo strinjati popolnem s tem glasom. V stolnem mestu ste začeli sedaj nekam hitro živeti, konec stoletja, električna lač menda upliva na Vas, kajti drugače ne bi bilo mogoče, in mi se v vsem svojem precejšnjem pesimizmu nismo mogli nadejati tacih pojavov, kakršne vidimo zdaj v Ljubljani. Da se na primer mož, na Čegar krem^niti, neupogljivi značaj smo prisegali, kar najedenkrat kakor otroci pri igri začne kujati in izstopi iz stranke, da drugi mož kar najedenkrat obrne hrbet onemu listu, ki ga je kakih dvajset let gmotno vzdrževal in sploh socijalno preskrbel mu ono stališče, katero je dozdaj zavzemal, da ta mož sedaj prestopi v sovražni tabor — taki pojavi so se nam na deželi, ki bolj počasi mislimo, toda svoje prepričanje vzdržujemo, zdeli nemogoči I Toda vrnimo se k naši spravi. Pri nas na Notranjskem je socijalno življenje neizrečeno Žalostno. Res je sicer, da k naši stranki spadajo vsi izobraženci, vsi gmotno boljše stoječi posestniki, vsi uradniki, trgovci, učitelji, in da nasprotna stranka obstoji iz nerazsodne mase, organizovane po kaplanih s pomočjo vere, škofovske avtoritete, z denarnimi sredstvi iz Ljubljane in ne malo tudi s socialističnimi nauki; res je nadalje, da smo prišli do prepričanja, da se ta stranka ne bode mogla dolgo vzdržati, da bodo njeni, z neko nerazumljivo in ne-prem sijeno nagl>co zasnovani z »vodi v kratkem začeli hirati in znano je slednjič, da je ta nerazsodna masa že postala nepotrpežljiva, ker vidi, da se dane obljube ne spolnjujejo, in da kriza ni več daleč. Pri denarnih zavod h treba treznih, zmožnih ljudi, ki ne gledajo na svojo korist, ne pa nezrelih mladičev, ki iz semenišča niso prinesli s sabo nikakih skušenj, zato pa toliko več fanati ne goapodoželjnosti. Novi izvršilni red in novi posojilniški zakon uničila bo-deta v nekaj letih vse te nenaravno vzdržane zavode in nam ne bode žal zanje! Zal pa nam je za naše ubogo zapeljano ljudstvo, katero bode pri tem trpelo škodo. Zaradi tega je naše mnenje tako: Će dobite prepričanje, da imajo voditelji klerikalne stranke toliko moči m ugleda, da bodo mogli umiriti in neškodljive storiti naše bojn« kaplane, če imajo sploh resen namen in voljo to storiti, če ta ponudba sprave ni samo poskus v narodno stranko zasejati seme razpora, potem sklenite mir in hodite ž njimi skupno pot v vseh gospr darskih vprašanjih, ustavite gnjusen časnikarski boj proti osebam, ki stoje na čelu strank na obeh straneh, ukrenite sploh, kar se Vam zdi potrebno, varujte le naše liberalno mišfjtnje v zasebnem življenji in branite našo šolo! V ljubi jaitl, 11. jannvarja. Poljaki o Češkem vprašanja. Lvovski časopisi pijejo, da žele vsi Poljaki v Galiciji, naj bi izšli Cehi iz sedanje krize zmagovito in s trajnimi narodnimi pridobitvami. Poljaki sodijo, da se morajo narodna in jezikovna vprašanja rešiti v dež. zboru. Ker pa dokazuje cela vrsta prikaznij, da se gre sedaj tudi že za državno krizo in da so temelji konstitncijonalnega in parlamentarnega življenja v opasnosti, zato svare Poljaki Čehe pred jednostranostio. Dogodki kažejo da je sedaj večina strank, ki se opira na program avtonomistov, v nevarnosti. Previdnosti in zmernosti treba torej Cehom, ako žele, da se državna kriza ne pohnjša. Težišče sedanje cisl tvanske politike je tedaj v Pragi, in v rokah Čehov je usoda Avstrije. LISTEK. Sveti večer. (Besede K. J. Erbeua uglaabil Karel Bendl). Dne 23. septembra minolega leta so izročili bratje Čehi jednega svojih največjih umetnikov, Karla Bendla, materi zemlji, češka glasba je izgubila v njem odličnega in ljubeznivega zastopnika, izgubila je umetnika, ki je vestno stvar jal, ki je svoj poklic izvrševal z vso resnostjo in u nemo, strogo presojajoč vsako svojo delo. Zapustil je dovršene skladbe, opere, maše, orkestralna dela in nebroj zborov, samospevov in klavirskih točk. Najljubša vrsta skladb so bile Bendlu zborne scene; pripovedujoče ali dialogiške balade je uglas-bil za toli, zbore in orkester, naredil je iz njih nekake moderne posvetne oratorije. Prištevajo se tem delom .Smrt Prokopa Velikega", „po bitvi Belogorski«, „Spev vil nad vodami", .Švaoda du-dak* in največja badalada „Sveti večer" (Stedrv den). Snov za „Sveti večer" je vzel pesnik iz narodnih pravljic. Pri vseh Slovanih je božični večerobdaro- van z vražami. Gospodar, gospodinja, mladenič in dekle, vsakdo se trudi potom vraže poizvedeti, kaj ga čaka v prihodnjem letu. Jedna takih vraž, s ka* tero poizvedujejo dekleta po svojih bodočih zaročencih, se nam kaže v svetem večeru. Mlada Anki, ki ima še svobodno srce, gre z družico o polnoči v gaj, kjer rastejo nad modrim jezerom stare vrbe. Tu hoče pogledati v globoko jezero in pogledati milemu v oko. In res vidi postavo moža in spozna v njem — svojega Ivana. — A tudi družica se spogne k jezeru, vidi pa cerkev, jasne luči in v njih sredini — rakev in Črni križ! — — Ko sta se log in njiva iznova okrasila s cvetjem, se pelje od cerkve svatba mej veselim petjem. Isto temnozeleno suknjo ima Ženin, isti šopič rož za klobukom, kakor ga je videla deva na sveti večer v jezeru. In tak ženin pelje v svojo rodno hišo Anko, krasno Žensko. — Ni trajala dolgo sreča? Rakev, črni križ je videla Ankina družica, in predno je prešlo leto, neso mrliča v črni odeji. Zvonenje, jok, žalovanje, zveneče trombe spremljajo mrliča. Ni je več krasne rožice. Ko se pa zopet bliža sveti večfr, ko je zopet adventa le še malo, se nam razvije slika, s katero se je balada pričela; okrog ognjišča, pri katerem dremlje stara mati, predejo deklice mehki lan. A niso več tako vesele kakor pred letom, saj dveh več ni v družini. Zato pa trdno sklenejo, urno vrteč svoje kolovrate, da letos ne pojde nobena gledat v jezero, ker je bolje zreti v tmo mračno, kakor da se odkrije bodočnost goljufiva in se spozna strašna resnic. Rojenemu liriku je bila Bendlu snov „Sve* tega večera" kakor nalašč prikladna, in mu je bilo mogoče tu na širokih melodičnih tečnih, s pomočjo kontrapunkta v polifonskem stilu, v vzorni in duhovito slikoviti instrumentaciji zgraditi muzikalično stavbo, katero imenuje Em. Chvala njegovo najbolj dozorelo delo. Samo štiri tone: c, h, a, h je vzel Bendf, slično kakor Scbumann v svojih Bachfugah za orgije: b, a, c, h (Bach), in kot „basso ostinato" je je vpleten ta motiv v vsem delu, v vseh mogočih kombinacijah in izpreminjavah, v r znih instrumentih, v raznih tonih in ritmih se nahaja; na tem motivu stoji ves orkester. Po skrivnostnem, počasnem uvodu in kratkem Z bodočnostjo Jugoslovanov sta se bavila sadnje dni dva odlična jugoslovanska tista „Dubrovnik* in .Jedinstvo". Prvi časopis je prinesel iz peresa učenega srbskega rodoliuba članek, ki je poln cbupa nad našo bodočnostjo in ki z nairezkejšimi besedami obsoja ned lavnost in neslogo mej cislitvanskimi in transilvanskimi Slovani. sĐrezzm čajnost, abstrakcija, anarhija duševna brez-plodnost — to so značajne črte našega (srbskega) plemena ali, da bolje rečemo, srbskih voditeljev pri kraju te znamenite dobe; in ne samo našega, nego tudi bratskega nam plemena hrvatskega in vsega jugoslovanstva. Srbski narod ne vidi clruzega kakor tmino na narodnem horizontu, vidi, da je srbstvo v popolni ajatiji, v mdostajanju meščanskih vrlin, v impotenciji patrijotizma, v popolnem siromaštvu misli in akcije. Jugoalovaustvo trpi na atr< tiji volje ter je slično drhtečemu s'arcu. Mladina je biez na-rodn h vzorov ter se kruhu borsko prodaja vladi in socijalizmu." Zato kliče .Dubrovnik" iz dna duše po možu, ki reši jugoslovanstvo popolnega propada, moža, ki bi združeval v svoji osebi delavnost Vuka 8 širokimi mislmi Mih.jI.i ali Pe'ra II Petroviča ter kakcr junaški Korzikanec dovede jugo-divanstvo na pot ijedinjsnjs. .Jedinstvo4, ki se zlaga docela Z .Dubrovnikom", meui da js prva naloga Jugo Slovanov delati na to, da se združij) Hrvatje, iSrbi in Slovenci v jedno celoto, k ttc-ri središče bi bil Zagreb. V Italiji j< predlagal finančni minister Luzzati, naj se mali posestniki oproste zenljiškega davka. Predlog Lnzzatija ni le politično j. amet» n, nego tudi pravičen, kajti tnali posestniki trpe neznosno pod silno težo davkov. Toda strankarstvo je mej italijanskimi politiki večje, kakor sočutje z malimi kmeti, katerim vzame fiskus še zadnji grižljaj izpi>d usit; opozicija, ca čelu milijonar Louuiro, ddii Luzzatija lahkomišl;ene zaprav ljivo.« nobeden tak večer, kakor zadnji, s katerim j« moravsko pevsko društvo na jako slo^/e^en način proslavilo stoletni spomin rojstva moravskega rojaka pesnika Iv; na Vesela Koseškega Vredno je, da na kratko poročamo o tem prelepem večem in ga otmemo pozabi. Sicer je naše poročilo že malo kasno, vendnr se nadejamo, da ho dobro došlo i Luka Mlakar, župan lukoviški in Janko Toman, i nadmotel) moravski. Ta odbor bo stopil v vzajemno I delovanje s pisateljskim društvom v Ljubljani, ki ; je že ob'jubdo, da se udeleži te slavnosti, in da i prispeva za spominsko ploščo. Ofici;alni del se jfl ! končal s pesnimi „Savska" ;n „Za dom mej bojni ! grom". Po'em pa se je razvila prav lepa, prijazna in neprisiljeni prosta zabava. Prepevale so se lepe j domače pesmi in spregovorilo se nekaj navdušenih I napitnic Napijalo s« je presvetlemu c-sarji povodom j petdesetletnega jubileja njegovega slavnega vadanja, I napijalo tndi vrlim moravskim možakom in tudi v ! slo-o Frančišku Hierscheju, dosedanjemu načelniku j moravskega pevskega društva, ki sedaj odhaja kot I župnik na Soro. Imela je ta prosta zabava na sebi j značaj, rekel bi, prisrčnega rodovinsk»ga godovanja; zato pa tudi navzoči dolgo niso mogli narazen, šele pozna nočna ura jih je razločila. M. P o d k r a j e c. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. januvarja. — („Slovenske Matice") CX1II. odborova seja bo v sredo dna 19. januvarja t. 1. ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. recitativu baritonovem zapoje ženski zbor pesem predic, figuracije v godalih pa jo spremljajo toli karakteristično, da mora vsakdo spoznati vršanje in šumenje kolovratov ; zato ljubko pesmico pa nastopi moški zbor z drugim glavnim motivom na besede: „Oj, Božiča sveti čas!" Tudi ta kratki, jedrmti motiv si takoj zapomnimo in spoznamo, kadar se ponovi. Zbor največjega efekta, mi de me, elegantne konstrukcije, harmoninke in kontrapunk-tiške je ta mogočen slavospev božičnemu večeru, in skoro postransko ulogo ima v ta zbor vstavljeni, krasni, proti koncu celo dramal'čni samospev sopranov. Čarobna je nadaljna sika polnoči, nežna pihala in zvonka harpa, rogovi in tlavte prevladajo, zbor s krttkim tenorsolo pa le spopolnoje orkestralno petje. Ko pa zagleda deva svojega zaročenca v jezeru, izraža tudi zbor svoje veselje, a druž ci, ki vidi rakev in črni križ, izreče sožalje. — Za tužnim in pretresljivim stavkom pride svatba, radost, ki vzkipi do razposajenosti pri besedah: BŽenin vede v hišo rodno Anko, krasno ženo." Odšla je svatba mimo nas, le posamni „hejsa, hej !a se še sliši, z malo reminiscenco na svatbo, na valček končuje orkester. — Smetani v spomin je posvetil Bendl svoj „S.eti večer" ; kako je on tega prvega umetnika čislal, in koliko je ž njim narod izgubil, to nam priča pogrebna koračnica, stavek največje umetnosti. Ne za krasno rožico, ki je vsahla, ko po-rezal bi jo s koso, za Smetano žaluje v tej pogrebnici Bendl, in on je znal globoko žalovati. Minula je radost, pa tudi žalovanje. Po kratki orkestralni medigri smo zopet pri starki in pri deklicah, ki predejo mehki lan. Široko je izpeljan finale na prvem glavnem motivu, v velikanski gradaciji se še zadnjič zasliši drugi glavni motiv, mirno v kratkem vokalnem stavku konča zbor, in tudi orkester polagoma potihne z milimi arpežijami harfe. * * * Končno navajam vire, katere sem rabil za članek o Beethovnovi „Eroica" simfoniji in za ta članek: L. Nohl, Biogralie Beethovna; Dr. Gerh. v. Breuning, Aus dem Schvvarzspanierhause; Km. (.'h vala, 25 let češke glasbe; Neu musikal. Presse ; in glavni vir: partture obeli skladb. _ Josip Cerin. Vzpored: 1) Naznanila predsedniitva. 2.) Odobrenje zapisnikov o 111. in 112. od boro vi seji. 3.) Poročilo gospodarskega odseka. 4 ) Poročilo književnega odseka 5.) Poročilo taj ni ko vo 6.) Eventaalia. — (II redni koncert .Glasbene Matice V) Program tega koncerta, ki se bo vršil iutn. 12. t. m., obsega razun Beethovnove .Eroica•-simfonije in Bendlovega posvetnega oratorija .Sveti večer" ia tretjo, nič manj zanimivo in jednako klasično točko: Saint-Saeneov koncert za cello z orkestrom, katerega bo igral g Julij Ju nek, učitelj »Glasbene Matice" in virtuoz na svojem instrumentu. Siint-Saooe, rojen 9. oktobra 1835. I v Parizu, je najboljši zastopnik francoskih instrumentalistov. Tako nam podaja bogat program velevažne točke treh narodov, nemško francosko, češko. Našemu razumnemu občinstvu bo ta internacionalen vzpored gotovo ugajal, in dokaz tega naj bo mnogobrojen ob sk koncerta. — Ker je g. J. P f i h i I obolel, prevzel je s posebno prijaznostjo g. A. Razinger tenor-solo v .Svetem večeru". — (Ples pevskega zbora .Glasbene Matice") boie letos, kakor smo že poročali v soboto dne l.o. t m. m sicer v zgornji veliki dvorani „Narodnoga doma". Vabila so se te dni razposlala. Kdor slučajno ni dobil vabila in se želi udeležiti plesa, naj se oglasi v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu. — (Odbor efektne loterije društva za zgradbo zavetišča in vzg ojevališoa v Ljubljani) odgovarjajoč na mnogostranska vprašanja, naznanja slavnemu občinstvu, da se bode srečkanje efektne loterije vršilo leto pozneje. Do takrat se bode razpečavanje še nerazprodanih srečk nadaljevalo. — (Poljanska cesta.) Piše se nam: Zadnji semenj imel sem opravilo na živinskem semnju. Semnjišče je pač lepo u rej no in veliki kostanji razpr stirajo po leti prav prijetno senco. Čudom se moram pa čuditi, kako to, da mesto za Poliansko cesto prav n>č ne stori. Sedaj je že nad 10 let, kar ima občina tam doli semnjišče, ali cesta na .Spodnjih Poljanah" je ostala kakor je bila pred 100 leti kljub temu, da je sedaj jedna prvih pro« metn h cest. Nuera vid l kmalu kje toliko blata kakor na tej cesti na smajni d m. Cas bi bil, da se mesto vender tudi te ceste usra:'.t, da ne bodo rekli tujci, ki dohajaio na naš semenj, da je Ljubljana prava »blatna vas". Vsaj kameniti hodnik naj se naoravi do semnjišča, da ne bo treba sredi ceste hoditi in bla'o do členkov gaziti. Pri kraju sedaj tako ni mogoče hoditi; ljudstvo — ker ni hodnika — tam živino goni in ako nočeš, da te sune ali vdari kaka žival, moraš v sredo ceste! — Op. ured. : Saj glede blata tudi v sredini mesta, žal, nismo dosti na boljem, akoravno se drza in strže sem ter tja. Vzrok temu je, da je gramoz, s katerim se na-siplje naš takozvani „mac-adam" (!) skrajno slab in se no rabi več dolomit, kakor prejšnja letat Želeti je le, da s < začne zopet rabiti dolomitni gramoz in km do bo tudi manj blata. Čujemo, da se to baje zgodi v kratkem. — (Ulom v Židovskih ulicah.) V noči od sobote na nedtdjn izvršil se je v Židovskih ulicah št. 5 predrzen ulom v prodajalnico Čevljarskega mojstra Matije Perneta. Tat, ki je moral ime i ponarejen ključ od vežmh vrat, stri je pri prodajalnami h vratih v veži ključavnico in tako prišel v prodajalnico. Tukaj ulomil je v mizni predal in vzel 8 stotakov, oaoL 25 starih šmarnih p-tic in 13 z[atih prstanov, vr-doih 45 gld. Tat odšel je po isti poti, po kateri je prišel in ni zapustil za seboj nobenega sledu. — o dnH 30. januvarja 1898 o 3. uri popotuiine v pros*orih moravske šol« — (Gasilnemu društvu v Novem mestu) je finančno ministrstvo dovolilo prirediti v društvene) evrhe efnkt'O loterijo. — (Bralno društvo ▼ Trebnjem.) Novi odbor bralnega društva sestavil se jh tako le: Gosp. J. K u predi t, lekarnar, predsednik; g K. Semen, blagajnik; gg. 1. Laibacher, A. Jerše in G. Specler, odborniki in gg. 1. Aljančič in K. Novak, namestnika. — (Koroške novioe) S 1. januvarjem se je v Celovcu upeljal nov davek: na vino, katerega imajo doma zasebniki. Za hektoliter je treba plačati 3 gld., za vino v steklenicah pa po 10 kr. od vsakega litra. — Pri občinskih volitvah so tudi v Pokrčah zmagali ne ms kuta rji vzlic silnemu odporu od slovenske narodne strani. Na vse načine goljufajo nasprotniki: sedaj so si izmislili novo sredstvo, namreč s pooblastili, s tem, da prenarejajo ti ke, kadar bi se imela vrsti volitev. Tako so aleparili v Hodičah in zmagali končno. V Št. Jakobu v Rožni dolini so — kakor je bilo pričakovati — prodrli zopet Slovenci s svojimi kandidati. Tudi nem&kutarji, katerih se menda v ni jedn-m kraju na Koroškem ne pogreša, bi se bili radi udeležili volitev; a grozdje s« jim je zdelo prekislo — premalo jih je. — Deželni zbor koroški se snide dne 10. t. m. v zasedanje. Precej v prvi seji se bode obravnavalo o predlogu deželnega odbora glede upe Ijanja avtentičnih deželnozborskih sejnih zapisnikov in izdajanje stenngrančnih posnetkov deželnozbor-skih obravnav. Radovedni smo, kaj spravi deželni odbor s tem svojim predlogom na dan. — (Deželni zbor štajerski.) Iz Gradca se nam piše 10. t m.: Danes je imel naš deželni zbor svojo drugo sejo v letošnjem zasedanji. Posebnega se ni primerilo nič. Znani krsčansko-socijalni-nem-ško-nacijonalni poslanec češkega rodu baron Roki-tansky je podal dva samostalna predloga; z jednim je nasvetoval ustanovitev deželne hipotečne banke, z drugim znižanje obrestne mere za hipotečna posojila vseh štajerskih hranilnic. Deželni odbor je predložil dež. zboru načrt zakona glede varstva divjačine in premembe lovskega zakona. Ta načrt je dež. zbor odkazal dež. kulturnemu svetu v posvetovanje. Dež. odbor nasvetuje, naj se čas varstva divjačine skrajša za dva meseca, v vinorodnih in sadjerodnih krajih pa naj je dovoljeno, da sme vsak posestnik na svojem svetu zajca ubiti, občinski lovi pa naj se več ne oddajajo v zakup. Sploh bo imel dež. zbor priliko, ukreniti marsikako gospodarsko važno stvar, pa tudi političnih debat je z vso gotovostjo pričakovati. — (Deželni zbor koroški) Iz Celovca se nara piše: Današnjo prvo sejo dež. zbora je otvoril glavar Goisss z daljšim ogovorom, v katerem je zlasti proslavljal bivšega predsednika Schraidt-Zabierovva. Za njim je s popolnoma brezbarvnim govorom pozdravil dež. zbor novi dež. predsednik vitez Fravdenegg. Značilne so bile volitve v finančni, verifikacijski, stavbni in juridično-politični odsek. Slovenci imamo tri poslance, a nemška večina je volila samo Murija v brezpomembni verifikacijski odsek, v ostale odseke pa ni volila nobenega Slovenca! — (Deželni zbor tržaški.) Slovenski deželni poslanci se včerajšnje seje dež. zbora tržaškega niso udeležili, pač pa sklenili, da sploh ne vstopijo v dež. zbor ter to sporočili namestnika in dež. gla-varju-županu. — (Razpisane službe.) Mesto davčnega ofi-cijala na Kranjskem za direktno davčno službovanje I. instance v X. čin. razredu, eventuvalno mesto davčnega adjunkta v XI čin. razredu. Prošnje v 4 tednih predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljub- ljani. — Na jednorazredni ljudski šoli v A d 1 s -i i č a h mesfo učitelja voditelja z dohodki III. plač. razreda, z vod. doklado in prostim stanovanjem in na štirirazredni Franc Jožefu vi ljudski šoli v Č r -n o m I j u začasno učno mesto, ki se more oddati tndi učiteljici, ako bi se ne ogla ili moški prosilci. Prošnje do dne 20. januvarja okr. šolskemu svetu v Črnomlja. * (Najpremožnejši mož južne Amerike — Avstrijanec ) Ilustruvao amer čanski l.st, kateri izhaja v Buenos Avresu v španskem jeziku, prina-a sliko ter životopis najbogatejšega lastnika ladij, N 'kolajn Mihanoviča. Mož ima 812 parnikov in jadrenic. Leta 1807 je prišel kot ubog pomorščak iz Dalmacije v južno Ameriko, kjyr je sedaj tudi avstrijski-ogerski konzul. * (Strašen umor) se je dogodi v Dobnu na ruskem Poljskem. 20- decembra m. I. so našli vso židovsko družino Kramarja Aarona Koichhandlerja umorjeno: tče, mati in troje otrok, vsi so ležali s prerezanimi grli v krvi na tleh. Roparski morilec je odnesel seveda vse denarje ž'dove, * (Novoletna darila) Na Francoskem je bila v prej-njiti časih navada, dajati za novo leto prekrasna in jako drngocena darila. Tako je n. pr. dobila hči Filipa Orleanskega od svojega očeta ne številno malih statuet v vrednosti 800 OuO liver. Grofiuji de Gesilis pa je dal orleuoski vojvoda k 30. rojstvenemu dnevu punčko v naravni velikosti, — okrašeno z dijamant) in drugixi dragocenostmi — katera je sedela pred p salno mizo. Druge mlade dame so dobivale, od svojih kavalirjev šopke od samih biserov, ali kočije, v katere so bili vprežeui krasni konji. No, po'neje so posab darovalci šted Ijivejši in l bdarovanke 80 se morale zadovoljiti 8 skromnejšimi vesili * (Rafiniran umor.) V Kstergotlandiji na Švedskem je um 1 pred pol letom kraljevi komornik baron Taube. Pozneje se je začelo sumničiti, da je Taubej* zastrupda lastna soproga, kar je potrdila zlasti tudi nevesta njegovega sina, gdč. Jitgerekjold. Dognalo se je. da je bil baron laube z.h ropi en in njegova soproga je morala v zapor. A izvedelo se je tudi, da je imela poprej gdč. Jiigerskjold 8 starim baronom intimno razmeris, katero ni os a'o brez nasledkov. R«zun tega je dobilo sodišče pismo, v katerem priznava Jiigerskjold, da je ona zastrupila barona Trdila je, da je pismo ponarejeno, zlasti ker je bilo s svinčnikom pisano ter potem s črnilom prevlečeno. A pozneje je vendar priznala, da je pismo pisala ona sama, sploh se je vedla jako pumljivo, tako da je bilo sodišče primorano, zapreti tudi njo, ker je bržčai ona umorila svojega nekdanjega ljubimca. Domneva se, da ima Jiigerskjold kompliciran) bolezen na umu. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospodji mag istra t ni uradniki v L.ubijam 4 4 kron 8 0 vin., kot prebitek doneskov istih zi venec na krsto gospe Ivane G u t ni ko ve. — Gosp. Janko Novak, trgovec na Viču 3 krone 2. vin., kot. preostanek cd balinanja z g*>slrm: „Sv. (Jiril in Metod, vodita slovanski rod! — Skupaj 4 7 kron 2 vinarja. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — .Učiteljski Tovariš". Št. 2. Vsebina: P. Leska: V ime sprave! — Carniolus: Iz starih časov. — Ivan Kruleč: Kdaj so električni tokovodi Človeškemu živi enju nevarr.;, in kako naj šola mladino opozori na to nevarnost? — Fr. Orožen : Ustavoznanstvo. — 111. občni zbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". — Književnost in um-1 nos'. — Našijdopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listuica uredništva. — Listnica upravništva. — sNova nadau. — Zbornik zabave i pouke. — Knjiga 1. Svezak 3. i 4. Izdao Vladimir I. Teharski. — V poslednjem času se je začelo mej hrvatskim in sloverskim dijaštvom zopet gibati. Srednješolci so si v Zagrebu ustanovili svoj zabavni in poučni mesečnik „Nova nada", a velikošolci izdajajo v Pragi politično-znanstveno revijo „Nova doba'. Še ta m^s-c pa izide na Dunaju moderni zbornik za leposlovje, znanstvo, umetnost in kritiko „Mladost", katere založniki so sicer hrvatski akademiki, sotrndniki pa moderni pisatelji skoraj vseh narodov od Aškerca do Iv Zole, od G. Brandesa do V. Vereščagina, od Šandor Gjal-sk-ga do Prevosta. „Mladost" bo torej tudi zastopnica jugoslovanske moderne, v katere kolu bodo brezizjemno vsi slovenski novo-strojniki. Vsi ti trije zborniki ishajaja v slovenskem in hrvatskem jeziku; doneski, kateri se d 'pošiljajo v drugih jezikih, se z avtoriza-cijo prevedd. — Najnovejša številka srednješolske „Nove nade", stremeče za modernimi idejami in zagovarjajoče novo strujo v vseh panogah umetnosti, prinaša tole vsebino: Zvijezda. Pesem. M. I. Bunjevac — San. Pesem Sil. Mil. Neretvanin. — Najivna gazelica. Pesem (slov). Zvonoslav Zor. — Brezvspešni nauk. Pesem (slov.). Janko Miliusin. — Narodna pesen (slov.) B Potočan. — Pesnica o pisarji (slov.) Zvonoslav Zor. — Neshvaćeni genij. (Črtice.) Matija. — Prijelom Drama u jed« nom čina. — Marko. Spisal I. Martmovec (slov.). — Robovanje. Napisao B Vinkov. — Naš Matic. Povijest. — Fran G o v e k a r. — Književne bilješke. S. M. — Literarna kronika. — Kazališna kronika. — Pabirci po tudjim literaturama. — Biografije. — Mlada Hrvatska. — Iz djačkih krugova. — Po tolikoletnem žalostnem mrtvilu mej našim dijaštvom morajo taki pojavi vsakogar prav veseliti, saj so dokaz, da se dijaštvo nič več ne zanima za „bez-nice* in .vitežko" pretepanje, ampak se tudi uči in resno dela. Naj bi ostalo tako! Telefumcna in brzojavna poročila. Gradec 11. jannvarja. V današnji seji dež. zbora je nacijonalec Wa iz predlagal, naj se danes določena volitev odsekov odloži, ćeš, da Nemcem ni mogoče delovati v odsekih skupno s konservativci, zlasti ne s tistim', ki bo državni poslanci. Rokitanskv je naravnost imenoval več konservativnih poslancev, s katerimi ne more noben pošten Nemec sedeti v jednem odseku V imeni veleposestnikov je grof S t Ur g h izjavil, da ne morejo vzlic svojemu nemškemu stališču pritrditi Vfalzovemu predloga, naj se gotovi poslanci ne volijo v noben odsek, da pa je klub dovolil svojim članom, naj glasujejo, kakor hrčejo. \Valzov predlog je propal; niti nacijonalci niso zanj glasovali. Potem se je vršila volitev odsekov. Gradec II. januvarja. Neki bosanski častnik je imel z nekim nemškim visokosolcem dvoboj. Visokošolec je bil nevarno ranjen. Dunaj 11. januvarja. Zeha „N. Fr Pr *, ki je zajedno glavni organ nrn sterskega pred seduika Gautsctia in razupitega \Volfa, naj bi se socijalni demokratke ne uprli Koliskovemu predlogu, da mora biti na vseh d<: le nj t avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah nemščina učni jezik, se ni i?p« linla. Soc jalni demokratje so priredili shed, katerega se je udeležilo nad 1000 oseb in kateri je odločno prottstoval proti rečencmii predlogu. Dunaj 11. januvarja. Na včerajšnjem dvornem plesu je cesar iako dolgo govoril a prof. dr. Ran do in načelnikom kluba čeških veleposestnikov, grofom Palffvjera. Pogovor se je nanašal na politične razmere na Češkem in se je cesar jako pohvalno izrekel o preien-Ijivem postopanju Čeških poslancev. Dnnai 11. januvarja. „Ostd. Itundsch." prijavlia brzojavko i'. Prage, iz katere se da sklepati, da hočejo Wolf in tovariši tudi v če Škem dež. zboru začtti obstrukcijo. Praga 11. januvarja. V današnji seji dež. zbora je posl. dr. Baxa podal protest proti postopanju dež. maršala napram nekemu iijrgoveruu predlogu. IUzprava o predlogu grofa Buquoi, naj se voli poseben odsek, kateri naj stavi predloge glede uredbe jezikovnega vprašanja in razprava o predlogu dr. S ch lesi ngerja, naj se razveljavijo lezikovne naredbe, je določena za četrtek. Buquoi je stavil svoj predlog v poraz u ni ljenji z mladočeško stranko, katera je vs.ed upivov z Dunaja sklenila, iti v popuščanji do skrajne meje, samo da prepreči izstop nemških poslancev iz dež zbora. Iro in Wolf sta podala interpelacijo, v kateri se pritožujeta, da se jima praško prebivalstvo kaže sovražno in zahtevata, naj se zasedanje dež. zbora odloži in naj se dež. zbor skliče v kako nemško mesto na Češkem. Inomost 11. januvarja. V današnji seji dež. zbora je Grabmavr predlagal, naj se prekličejo jezikovne naredbe. Narodno-gospodarske stvari. Zakaj ni računskih zaključkov nekaterih posojilnic na dan? (Dalje.) Kje so pa kozli? — V kontu izgube in dobička. 1. Iz prometa rasvideti je, da je bilo na obrestih prejetih 3085 K 1 vin., tu pa je vpisanih le 2668 K 33 vin., 416 K 68 vin. je pa odpiaanih, ker iznašajo toliko predplačane obresti za 1. 1897. Proti temu bi n e ugovarjali, ker je tako skrajšanje ne le dopustno, nego celo uzuelno; pač ne pri večini naših posojilnic, vender pa pri marsikaterih denarnih zavodih, ali do cela nova je metoda, znesek predplačanih obrestij odračunati od prejetih, potem ga pa še jedenkrat v „debetu postaviti, in tako dobiček zanj zmanjšati ne le jedenkrat, kar je pravilno, toda dvakrat, — kar je ne le nepotrebno* ampak tudi p r o t i p r a v i 1 n o. — 2. Za tiskovine je sarei izdanih 110 K 2 v. •li vendar ne pride ves ta znn«ek v izgubo, ker je vrednost tiskovin z iznosom 33 K 16 v. postavljena mej aktiva bilance, postaviti bi bdo toraj le ostanek 76 K 80 v. v izgnbo, ker je le toliko pri tiskovinah izgubljenega. — Ko bi bila le ta dva pogreška v tem računa, zvišal bi se torej dobiček za 449 K 84 vin. — Ali 3 je v prometu zaračnnen mej izdatki iznns 5 kron pod naslovom „razni" — in jedno le kozlu je mogoče zaslediti, da so 4 izmej njih tinti v bilanci mej aktivi znrai'uneni delež pri „Ljnd«ki posojilnici* — 5. krona morala bi se postaviti kot nevračljiva pristopnina ali vpisnina mej izgubo — 4. Za razne poprave pri inventarju je mej iz datki vpisanih 20 kron, — ali te je treba, ker se i njimi merda ni isvišala vrednost inventara, vpisati mej izgnbo. — Da bi se bila vrednoBt inventara s temi popravami zvišala, potem bi se moral za 471) K 87 vin. nakupljen inventar, od katerega vrednosti je 51 K odpisanih, z iznosom 448 K 84 vin. vpisati mej aktiva. (Konec prih.) Cenene esenre, katere se cesto primešajo santalni esenci, da je cenejša, so vzrok ledičnim boleznim, radi katerih mladina često toži. Ako rabiS pristni Bant*l-Mldy. ves, <1h imaft čisto zdravilo, ki ne ne pokvari ter te ozdravi tekom 48 nr brez vsakih posledic (11 — 1) Iz iirailiieica lista. Imvr*11ne aH eU»eUtHt%n*> ilraibe: Jakoba Opeke zemljišča v Dolenji vasi, cenjena 2U74 gld., dne 13. jannvarja v ('irknici. Andreja Hrasta po Tereziji Hrast izdraibana posestva v Zatičini za cene 8909 gH.. I 01 gld. in 1947 gld. (relicitacija) dne 13, januvarja v Zatičini. Jožefe Anžur zemljišče v Radohovi vasi, c njeno 750 gld., dno 18 januvarja in 10 febrnvarja v Zančini. Antona Oblaka posestvo v 1'relesjn, cenjeno 2788 gld. f>0 kr , dne 18. jannvarja in M. febrnvarja v Škofji Loki. Mihe Šajna posestvo v Čeljah, cenjeno 2335 gld., dne 14. jannvarja in 14. febrnvarja v Ilirski Bistrici. Marije Štraucar zemljišče v Ustji, cenjeno ilOOti gld., dne 14. januvarja in 14. febrnvarja v Vipavi. Umrli so r LJubljani: Dne 6. jannvarja : Valentin .Šolar, Železniški delavec, 43 let, Vodmat št. 14, srčna hiba. Dne 7. januvarja: Ivan Bizjak, delavec, 45 let, Poljanska cesta št. 65, pljučnica. — Lorenc Mav. užitninski paznik, 43 h:t. Dolenjska cesta St. 8, upridenje jeter. Dne H. januvarja: Jožef Vasek, mokarjev sin, l* , leta, Mestni trg 'r. 11, let, ostarelost. — Apolonija Mamilovič, delavčeva vdova, 77 let, kap. Dne 7. jannvarja: Simon Hribar, posestnik, 40 let, ustni krč. Meteorologično poročilo. Vižina nad morjem 306*2 m. "Tu efl t* a a i« čas opa-sovanja Stanje barometra v mm. fiinpB-ralura v "C Vetrovi Nebo r»gra«ll pri Kogateu-NlM-ainl. Cena franko sa vsuko pustno postajo na Avst.ro-Ogerskem je za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 60 vin Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne poSilja. Razpo&ilja b« samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetja zneska. (H37—30) §SF |*hki naj uei vedno natanko na gornju arleno varstveno luainkn, kslero mora Imeti v iiisk prlatuoatl vsaka ateklenlea. Adolf Tlilerry, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Ces. kr. avstrijske jftfe državne že'e?nice» Izvod iz voznega reda ^r«]Jm>^rxa.«ir«> o« 1- olsrtoTor* 1897, Odhod In lij nbljane jut. kol. Prosta Cea Trst In, Ob 12. nri 5 m. po nofii osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfente, Ljnbno; Ces Selzthal v Ausse, Solnograd; £«*» Klein-Reitling v Steyr. Line, na Dunaj via Amstetten. — 0% 7. nri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; ce* Amstetten na Dana). — Ob 11. nri 60 m. dopoludna osobni vlak v Trbil, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel*, t bal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v TrbiSL Beljak, Celovec. Ljnbno; cez Selzthal v Solnograd, Lend Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reining v Sterr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto las v Kočevje. Ob 6. uri 15 m zjntraj meSani vlak. — Ob 12. nri f>5 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. nri 30 m. zvečer mešani vlak. — Prihod v Llubljnmo. j. k. Prog« la Trblin. Ob 5. aH 52 m. zjutraj osobni vlak % Dunaja via Amstetten. iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno« grada, Lines, Stevra, Ausaeea, Ljnbns, Celovca, Beljaka, Fran-sensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopolndne osobni vlak m Du-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubno, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Novega mesta In la Koeev|«. Ob H. uri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. nri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer meSani vlak. — Odhod la sL|nhlJane d. k. v Kstmmlk. Ob 7. nri 23 m. zjntraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v Izubijano d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopolndne, ob 6. ar) 20 m. zvečer. (17—7) kateri tudi oglie žgati znajo, dobe za več let službo in dobro plačo Kje? pove upravniatvo „Slov. Nar.*. (78—1) Stenografa za slovensko in nemško pisavo (tudi dijaka)' vipre|nieni takoj. Dr. Valentin Krisper (66—2) odvetnik ▼ Ljubljani. I Papirnate vžigalice. Senzacijoaelen nadomestek za voščene, kakor tudi švedske vžigalice. Gorilna doba jedno vžigalice 5 minut. He dobivajo v vseh bol|slh apeeerl|sstlh trgovinah In v vseh tabaenlh proda|al-nlcab. (1965—5) Glavni zastopnik: Julij Schillinger y Ljubljani. Urarskega pomočnika z dobrimi spričevali in večletno prakso vsprejme takoj Plačilo fie pismeno naznani. %Xo±0 Sorjllll (63—fl) urar v Idriji. Srečke za princa Evoena spomenik. | „ žSbSJT I 11. februvarja. €-la\nl dohllck : ■bsshni----- .ooo (71-1) Srečko a 50 kr. priporoča J. C. Maver v Xj ubij a ni. priporoča Narodna Tiskarna.. Priporočam bvojo bogato, veliko zalogo vsako vrstnih (29—3) up in verižic prstanov, uhanov itd. posebno veliko izbero gg. ženinom in nevestam fjaf~ po najnižjih conah. "VjBjfj Vabim na mnogobrojen obisk ter poSiljHin cenike po poŠti zastonj. . ČUDEN nrar v LJubljani. Izdajatelj in odgovorni uitdnik: Josip tiolli. Lastnina in tisk „Nikotine T>skametf. 34