YU ISSN 0040-1978 Vsak delavec je potencialni inovator (stran 4) Mladi sledijo Titovim besedam (stran 5) Za obrambo pred točo naj prispevajo vsi (stran 7) Očistimo in olepšajmo Ptuj (stran 8) Tudi tokrat odlična organizacija (stran 13) LETO XXXin., ŠT. 13 Ptuj, 3. aprila 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Z ZASEDANJA ZBOROV SO PTUJ INFORMACIJA NA VSAKI SEJI Kot smo na kratko že poročali, se je prejšnji četrtek sestal družbeno politični zbor, v petek pa zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ptuj. Vse tri seje so bile tako po številu razpravljavcev kot po vsebini živahne in so prav gotovo prispevale k vse večjemu uveljav- ljanju delegatskih skupščin. Posebej je treba omeniti, da je na sejah zborov bila najprej obravnavana družbeno-politična aktivnost v mesecu januarju in fe- bruarju letošnjega leta, pregled o tem so pripravile družbenopolitične organizacije. K temu pregledu je dodal izvršni svet SO Ptuj še poročilo o izvajanju določil resolucije SFRJ 1980 o omejevanju osebnih dohodkov v mesecu januarju in usklajenost letošnjih planov OZD z določili. Tako obliko obravnave družbenopolitičnih problemov v občini in sprotno oceno aktivnosti so delegati v vseh zborih sprejeli pozitivno, na predlog delegacije KS ,,Boris Ziherl" Ptuj pa je zbor krajevnih skupnosti sprejel pobudo, da bi naj na vsaki seji obravnavali sprotne informacije in ocene o družbenopolitični aktiv- nosti v občini pa tudi širše. To je ena od oblik podružbljanja politike, po drugi strani pa tudi uresničevanje' ustavne vloge delegatskih skupščin, ki morajo biti v stalnem stiku z vsemi drugimi družbenimi dejavniki in tudi stalno spremljati uresniče- vanje politike, začrtane v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letošnjem letu. Na sejah so zbori sprejeli tudi operativni delovni načrt za drugo trimesečje letošnjega leta, ki predvideva, da se bodo zbori sestali vsak mesec po enkrat in v glavnem določa tudi točke dnevne- ga reda teh sej. Tako se bo 24. aprila sestal družbenopolitični zbor, 28. aprila pa zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Med točkami dnevnega reda bodo prav gotovo po pomembnosti izstopale: Uresničevanje koncepta SLO in družbene samozaščite, družbenoekonomski odnosi na področju kmetijstva in ocena priprav družbenega plana za obdobje 1981 — 1985. Podrobnejše razprave o posameznih točkah dnevnega reda na sejah zborov objavljamo v ločenih sestavkih. FF S SEJE SVETA SKUPNOSTI POORAVSKIH OBCIN O vlogi in položaju Univerze v Mariboru Delegati podravskih občin so na seji v petek, 28. marca poslušali izčrpno informacijo o dosedanjem delu mariborske Univerze, o smernicah za nadaljnje delo ter o razvojnih načrtih. Univerza v Mariboru poskuša v okviru svoje pristojnosti uresničiti razvojne programe posameznih visokošolskih organizacij zavedajoč se, da je s skupno akcijo možno učinkoviteje izvajati vzgojnoizobraževalni in raziskovalni proces. Pretežni del dejavnosti Univerze je usmerjen na območje podravske regije, njena dejavnost pa je razpredena na območju celotne Slovenije. V strukturi vpisanih študentov in v strukturi diplomantov je po posameznih visokošolskih delovnih organizacijah možno ugotoviti različno stopnjo prisotnosti teh iz podravske regije, predstavljajo pa seveda pretežni del vpisanih študentov. Univerza je v preteklem obdobju uspela v veliki meri rešiti problem strokovnih kadrov v regiji, kar je posledica dvostopenjskega študija, ki lahko v večji meri zadovoljuje potrebe združenega dela kot enostopenjski študij. Na Univerzi je trenutno razvit študij agronomije, ekonomije, prava, pedagogike in tehnike in sicer neposredno v regiji. Poleg tega je v okviru Univerze Maribor vključen še študij organizacije dela v Kranju. Posamezni študiji se seveda v nadaljevanju diferencirajo v različne smeri, s čemer je podana tudi osnova za realizacijo usmerjenega izo- braževanja. Posamezne visokošolske organizacije so izdelale konkretne predloge za nadaljnji kvalitetni razvoj vzgoje in izobraževanja. Predvsem gre za preraščanje Višje agronomske in Višje pravne šole ter Pedagoške akademije v visoke šole. V ospredju je tudi zamisel o realizaciji medicinskega študija v Mariboru, glede na potrebe po zdravstvenih delavcih v regiji. Posebno pozornost namenja Univerza raziskovalnemu delu za potrebe podravskih občin. Tu je še vedno prisotna premajhna pove- zanost organizacij združenega dela z visokošolskimi organizacijami. S prehodom posameznih višjih šol na visoke šole je dana zelo dobra podlaga za raziskovalno dejavnost, pri kateri je moč v naslednjem srednjeročnem obdobju pričakovati večjo angažiranost raziskovalnega potenciala v regiji ter večje rezultate raziskovalne dejavnosti. Delegati posameznih občin so menili, da je potrebno dejavnost vseh visokošolskih zavodov še bolj približati potrebam zdru- ženega dela, o dosedanjem delu in prispevku k izboljševanju kadrovskih zmogljivosti združenega dela pa so se izredno pohvalno izrazili. N. D. S SEJE MEDOBČINSKIH SVETOV ZKS IN SZDL ZA PODRAVJE O usmerjenem izobraževanju Na včerajšnji skupni seji so člani medobčinskih svetov obra\ na\ aii problematiko usmerjenega izobraževanja v regiji. PoNcbno pozornost so namenili usklajevanju vpisnih kapacitet posameznih usmeritev s številom osmošolcev. ki letos končujejo osno\ no šolo. Člani so se zavzeli za policentrično zasnovanost srednjega usmerjenega izobraževanja v regiji in za uskladitev \ pisnih kapacitet. Odpiranje večjega števila vpisnih mest lahko gre le na račun deficitarnih kadrov, v skladu s potrebami /dru/enega dela. l^ozornosi so namenili tudi učnovzgojnim programom. Menili so. da je potrebno čimprej opraviti javno razpravo z i/\ajalci. da bi ocenili prostorske in kadrovske zmogljivosti za i/\ajanje lako zastavljenega izobraževanja, kot ga trenutno predlagajo, z združenim delom pa zato. da bi pojasnili, kolikoso pred\ideni programi po obsegu in strukturi prilagojeni potre- bam združenega dela in če so odraz dejanskega stanja. Kajti če lo niso. jih je potrebno takoj prilagoditi. Zalem so se člani medobčinskih svetov sestali še na ločenih N. D. PRIPRAVE NA PROGRAMSKO VOLILNO KONFERENCO OK ZKS PTUJ Evidentirani možni kandidati Člani komiteja OK ZKS Ptuj so na seji v torek, 1. aprila evidentirali kot možne kandidate Jožeta Botolina za predsednika konference, Dimčeta Stojčevskega kot sekretarja in Stanka Lepeja kot izvršnega sekretarja komiteja. Poleg tega so evidentirali možne kandidate za člane komiteja in občinske konference ter sprejeli osnutek sklepa o delegiranju dele- gatov za nestalno sestavo programsko volilne konference, ki bo predvidoma 5. maja. O pripravah na konferenco in evidentiranju kandidatov so razpravljali tudi sekretarji OO ZKS Ptuj na rednem posvetu, ki je bi v sredo, 2. aprila, obravnavali so tudi akcijo glasila Komunist ,,Knjiga", priprave na obravnavo periodičnih računov v tozdih in nekatere aktualne naloge. N. D. V dveh dneh tri smrtne žrtve in več ranjenih I)\c tc/ki prometni nesreči na našem o/jcm območju, ki sla sc /godili \ petek in v soboto, ki sta zahtevali tri človeška življenja, da le/jc in la/je poškodovanih ter \elike materialne škode niti ne omenjamo, so nam znova resno opozorilo, da je treba vedno, po- sebno pa še v teh dneh. ko je na naših cestah zaradi številnih zdomee\ in nedeljskih turistov, treba bili pri \o/riji skrajno pre- \iden. Ni dovolj samo lo. da sam \ozini \ skladu s prometnimi predpisi, lemvee je treba ob tem bili pripravljen ludi na lo. da se i/ognem nesreči, ki bi nastala po kn\di drugega voznika ali zaradi lehniene ok\ are. Pra\ laki primeri so pogojevali uidi obe težki prometni nesreči, o katerih podrobneje poročamo na zadnji strani. Naj pa še enkrat pono\ inio opozorilo vsem udele- žencem v prometu: BODIMO \ 1 DNO IN POVSOD SKRAJ- NO PRFVIDNI iN PAZLJIVI! Osebni avtomobil družine Bubanko iz Zagreba, ki je popolnoma uničen, kljub temu, da je voznik peljal pravilno po svoji desni strani cestišča. V njem sta umrla Voznik Radovan in njegova žena Blanka Foto: M. Ozmec OBISK PREDSTAVNIKOV REPUBLIŠKE ORGANIZACIJE ZZB NOV SLOVENIJE MED BORCI NI RAZLIK V občinsko organizacijo ZZB NOV Ptuj je vključenih 1.405 članov, katerih poprečnastarostje 65 let. V organizacijoje vključenih kar431 ž.ensk.dvojnodobopa ima priznano 721 članov. Na lastno pobudo so člani organizirani v 28 krajevnih odborih ZB. le sedem krajevnih skupnosti v ptujski ob- čini je brez njih. Da bi razjasnili nekatere pro- bleme s katerimi se srečuje bor- čevska organizacija in. da bi se seznanili z njihovo aktivnostjo, so \ torek. 25. marca obiskali ptujsko občino predstavniki republiškega i>dbora Zveze združenj borcev NO\' Slovenije — Slane Repar. podpredsednik. Marjan I.enarlič lajnik in Franc Kolar član pred- sedstva. Na komiteju občinske konference ZKS v Ptuju so goste pričakali predstavniki družbeno- poliiičnih organizacij in SO Ptuj. ler predstavniki občinskega od- bora ZZB NOV Ptuj s predsedniki posameznih komisij. Janko Vogrinec. predsednik občinskega odbora je goste se- znanil z delovanjem in proble- matiko s katero se srečujejo borci \ piuj.>ki občini. Podatki o šte- vilčnem sianj^ angažiranih čla- nov zveze borcev v samoupra- vnih institucijah in družbenih Dr- ganizacijah povedo, da sr: bi)rci prb.itni in aktivni p»; sv;:|ih zmo- žni isti h v \:.eh sredinah družbe- nega življenja. Še posebej se kaže njihova aktivnost v organizacijah ZK. SZDl. ler ostalih družbenih organizacijah na terenu. V poznejši razpravi so predse- dniki posameznih komisij pri ob- činski organizaciji zveze borcev — leh je devet — govorili .i svojem delu. o aktivnosti, problemih in težavah s kaleiimi se srečujejo. Predvsem so opozorili na proble- me. ki Jih je v sodelovanju z re- publiškim odborom ZZB treba čim prej uredili. P'-)nov ni; bi-treba sporožiti pi.siopek za priznavanje dvoine d"ohe. saj je v dveh letih komisija obravnavala 57 takšnih primerov. Posebej je aktualno zdravstve- no varstvo borcevyiredvsem razni specialni pregledi, na katere je včasih treba čakati ludi po nekaj mesecev. Nič drugače ni pri tistih borcih, ki čakajo na klimatsko zdravljenje v raznih zdraviliščih. Borci si bodblji. kot bi nekdomenil. Treba gaje poiskati in cnlpraviti na primeren način. Vsekakor ne z obrekovanji m natolcevanji, kotje k- že bil primer. M. Ozmee PredstaMiiki republiškega odbora ZZB NOV Slovenije v raz- govoru s člani ptujske občinske or^jani/acije zveze borcev. OB LETOŠNJI MANIFESTACIJI BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA Topel sprejem za nekdanje gostitelje Koordinacijski odbor za sprejem letošnjih udeležencev vlaka bra tslva in enotnosti pri občinski konferenci SZDL Ptuj je na seji v preteklem tednu odločil, da podeli najzaslužnejšim v dosedanjih orga- nizacijah le velike manifestacije bratstva in prijateljstva jugoslovanskih narodov in narodnosti več priznanj, plaket in pismenih priznanj. Gre za več organizacij in posameznikov, ki so bili pri organizaciji dosedanjih vlakov najbolj prizadevni in požrtvovalni. Nekdanji gostitelji slovenskih izseljencev iz Srbije bodo na obisku v Ptuju 5 .6. in 7.junija. Med bivanjem pajim bomo poizkušali pokazati čim več in jim tudi ob tej priložnosti pokazati vso hvaležnost za tisto, kar so nudili nekdanjim izseljencem v tistih hudih dneh. Kot je znano je prvi vlak bratstva in enotnosti odpeljal v Srbijo 14. septembra 1961: takratje 570 nekdanjih slovenskih izseljencev ponovno poiovalo v kraje svojega izseljeništva. \/Jq 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 3. april 1980 - TBffffm Aktivnost v Slovenskih goricah Na Destrniku so se 31. mafCa sestali predsedniki krajevnih organizacij SZDL, ZZB NOV in ZSMS, ravnatelji osnovnih Sol in drugi odgovorni družbenopolitični delavci krajevnih skupnosti; Destrnik, Grajena, Juršin- ci, Polenšak, Heroja Lacka Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci. Na sestanku so obravnavali in sprejeli program družbenopolitične aktivnosti na območju Slovenskih goric v času priprav in izvedbe pohoda ,,Po poteh revolucije — Mostje '80". Izvolili so Stab Krambergerjevega Slovenskogo- riškega odreda. Za komandanta odreda je bil ponovno soglasno izvoljen Franc TOS iz Vitomarcev, za komisarja odreda pa Feliks BAGAR iz kra- jevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Program aktivnosti konkretno določa naloge in obveznosti vseh sodelujočih krajevnih skupnosti. Izvedbo nalog po sprejetem programu bodo ocenili na ponovnem sestanku, ki bo 18. aprUa v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Krambergerjev Slovenskogoriški odred bo tudi letos sestavljen iz sedmih samostojnih čet: Reševa KS Destrnik, Ilečova KS Grajena, Spindlerjeva KS JurSinci, Natašina KS Polenšak, Slovenskogoriška KS Heroja Lacka Rogoznica, Frasova KS'Trnovska vas in Kostanjevčeva KS Vitomarci. Čete bodo krenile na pohod iz središč svojih krajevnih skupnosti v Pacinje, kjer bo zbor odreda. Med potjo bodo obiskali spominsko obeležje NOB in počastili spomin padlih borcev za svobodo. V Pacinju bo parti- zanski miting, nato pa krene odred na prizorišče poslednjega boja Sloven- skogoriške čete, kjer se bo pridružil ostalim odredom ptujske občine. Zasedali so zbori občinske skupščine Najprej so se vsi trije zbori sestali na skupni seji ter po potrditvi zapis- nika in sklepov prejšnje skupne seje obravnavali delo šestih komisij občin- ske skupščine. Podrobnejšo obrazložitev pismenega materiala, ki so ga delegati predhodno prejeli, so podali predsedniki komisij in sicer komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, statutarno pravne komisije, komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, komisije za odlikovanja, za vloge in pritožbe ter komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Na splošno je ugotovljeno, da je bilo delo komisij dobro, vendar bo potrebno nekatere komisije kadrovsko okrepiti, saj je delo zelo obsežno in odgovorno. Brez bistvenih pripomb so nato zbori na ločenih sejah potrdili predlo- ge odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ormož, odloka o proračunu'občine za leto 1980, odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1980, odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo, dogovor o ustanovitvi družbenega sveta za družbeno ekonomski razvoj in ekonomsko politiko občine Ormož, sprejeli so informacijo izvršnega sveta o gospodarskih gibanjih v občini Ormož v letu 1979 in o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in tako dalje. jB »Pijanostjo prostovoljna norost" In v tej prostovoljni norosti marsikdo stori usodno dejanje, — sede za volan in povzroči nesrečo. Žal je takih nesreč, ki so posledica prostovoljnih norosti čedalje več. Čedalje več več je tudi smrtnih žrtev te prostovoljne norosti. Kako jo zmanjšati, če je že ne moremo preprečiti? Člani izvršnega sveta SO Ptuj so zborom občinske skupščine predlagali, da se bodo o točenju alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam pogovorili z gostinskimi delavci. Na pogovor bodo povabili gostince iz družbenega in zasebnega sektorja in poskušali vplivati nanje, da bi bolj spoštovali zakonska določila o prepovedi točenja alkoholnih pijač. Delegati so to pobudo sprejeli z odobravanjem, žal pa si ni moč obetati večjega učinka. Najbrž bi najbolj učinkovito zmanjšali število tistih, ki povzročajo prometne nesreče in delovne nezgode pod vplivom alkohola tako, da bi pošteno ,,zasolili" cene alkoholii in ponudili sokove po znatno nižjih cenah, kot so sedanje, so menili delegati. N. D. Zadovoljni z delom samoupravne delavske kontrole Na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za podravsko regijo, ki je bila v prostorih Kmetijskega kombinata v Ptuju, so v gradivu in razpravi xiali delegati precejšen povdarek delovanju samoupravne de- lavske kontrole in ob tem nakazali nekaj smernic, kako bomo morali to področje razvijati v prihodnje in kakšne metode dela so uzakonjene in tudi najustrezneje oblikovane. Z gotovostjo lahko trdimo, da samoupravna delavska kontrola v združenem delu še ni našla svojega mesta in tudi to, da pa ji ponekod že dajejo polno veljavo in nudijo tudi ustrezno strokovno pomoč, podatke in ostalo kar je potrebno za njeno delo. Ptujski Kmetijski kombinat je gotovo organizacija združenea dela, v kateri delavska kontrola dobro deluje. Odbor je oblikovan tako da ima v njem vsaka TOZD svojega delegata m ga trenutno sestavlja 17 članov, njihov mandat pa je dvoletni. V veliki meri mu pri njegovem obsežnem področju dela pomaga tudi služba interne kontrole. V temeljnih organizacijah združenega dela pa so v okviru Kmetijskega kombinata forirali komisije delavske kontrole, ki imajo enake pravice in dolžnosti kot odbor samoupravne delavske kontrole na nivoju delovne organizacije. V zadnjem obdobju je odbor samoupravne delavske kontrole med drugim razpravljal o nekaterih nepravilnostih v TOZD — kot je bil uvoz plemenskih krav, pomanjkljivosti blagajniške službe na farmi prašičev, varčevanju z gorivi in ustrezni označbi motornh vozil, pa o po- manjkljvostih v strojni skupnosti Dornava, delitvi sredstev med KK Ptuj in temeljnimi organizacijami, ki so se odcepile od kombinata, uporabi sklada skupne porabe, mvenutrnih razlikah, periodičnih in zaključnih računih ter drugih akcijah. Seja odbora samoupravne delavske kontrole pa redno prisostvujejo tudi glavni direktor in drugi vodstveni delavci, predsednik tega organa pa tudi sejam skupnega delavskega sveta tako, daje relacija obveščanja in obvešečnosti dokaj obširna in tudi informiranost temeljita. Za delo komisij samoupravne delavske kontrole v TOZD je zna- čilno. da se v glavnem obravnavajo zaključki inventur in vprašanja mo- rebitnih razlik, ki nastajao in druge nepravilnosti. Te komisije so najbolj aktivne v Haloškem biseru. Mlekarni, Merkurju Beograd in Ptujskih toplicah, dobro pa delajo tudi v drugih TOZD. mš Ptujsko gospodarstvo v letu 197£ Vsi kazalci uspešnosti gospodarjenja v letu 1979 kažejo na bistveno boljši rezuhat, kot je bil dosežen v letu 1978. To je še zlasti vidno iz višje rasu celotnega dohodka v primerjavi z repu- bliškim povprečjem. Dohodek je v istem obdobju bil za 6 indeksnih stopenj višji od republiškega, čisti dohodek za 5 stopenj. Nasprotno pa so neugodno rastla porabljena sredstva, ki so bila kar za 2 stopnji višja od republiškega povprečja, prav tako pa izdvajanja iz dohodka, ki so bila višja za 7 stopenj v primerjavi z republiškim povprečjem. Na taka gospodarska gibanja so vplivali: sorazmerno visoka rast industrijske proizvodnje, ki je planirano 9 odstotno rast presegla za 4,3 odstotke, delno tudi zaradi vključitve novih zmogljivosti (Elektronika, elektrarna Formin), porast življenjskih stroškov za 24 odstotkov, cen industrijskih izdel- kov za 14,7 odstotkov in cen na drobno za 24,8 odstotkov. V temeljnih organizacijah so se letos temeljito pripravili na razprave o zaključnih računih za leto 1979 in so bile v večini prime- rov zelo dobre tudi zaradi realno pripravljenih poslovnih poročil, v katerih so bile temeljite analize poslovanja minulega obdobja in smernice za dosego kakovostnejših rezultatov v letu 1980. Temu ustrezna je bila tudi končna delitev čistega dohodka, ko je bilo za raz- širjeno reprodukcijo izločenih neprimerno več sredstev kot v letu 1978. Tako je dosegel indeks pora- sta vlaganj v poslovni sklad v okviru občine 179 indeksnih točk, medtem ko je bil republiški 143 točk. Ob tem je potrebno dodati še podatek, da je rastla tudi amortizacija tako, da gospodar- stvo ptujske občine prinaša v leto 1980 ugodnejše rezultate, kot ob vstopu v leto 1979. V letu 1979 se je zaposlenost v gospodarstvu povečala za 3,3 odstotke. V stopnji rasti celotnega dohodka je na prvem mestu področje obrtnih in drugih storitev z indeksom 121, ki pa zajema samo 2 delovni organizaciji s povprečno 812 zaposlenimi. Najmočnejše področje, industrija je glede na stopnjo rasti celotnega dohodka šele na 8. mestu, po doseženi akumulaciji pa na 4. mestu. Delež skupnega prihodka v celot- nem prihodku občine znaša le 17 odstotkov, kar je sicer za 2,7 odstotkov več kot v preteklem letu, vendar kaže še vedno na nezadostno povezanost med posameznimi organizacijami združenega dela, ker ne obstoji dohodkovna povezanost niti znotraj delovnih organizacij med posameznimi temeljnimi organiza- cijami. Taka dohodkovna neodvisnost pa ima za posledico višjo rast porabljenih sredstev in manjšo proizvodno donosnost. Prav posebno prihaja tak dohodkovni odnos do izraza pri prikazovanju doseženega prihodka iz skupnih prihodkov na tujem trgu, kjer znaša indeks v občini 104, v republiki pa 185. Poleg tega kažejo neugodno rast tudi izdvaja- nja iz dohodka za skupne službe, kjer je dosežen indeks 149, republiški pa znaša 128. To dokazuje, da jc menjava dela med proizvodnimi temeljnimi organiza- cijami in skupnimi službami še vedno v starih okvirih in ni zasno- vana na vrednotenju dejansko opravljenega potrebnega dela. V letu 1979 sta poslovali z izgubo le dve temeljni organizaciji in sicer . Petovia in Ptujske toplice, obe sta vključeni v kmetijski kombinat Ptuj. Izguba je bila v obeh primerih pokrita in to iz sredstev ostalih temeljnih organizacij KK, v drugem primeru pa iz sredstev sovlagateljev. Pri določanju sredstev za osebne dohodke je bilo v preteklem letu prisotno vse preveč primerov zasledovanja rasti življenjskih stroškov, kot pa posledica doseganja večje storilnosti in višjem dohodku bodisi od planiranega ali doseženega v letu 1978. Pregled, ki smo ga v službi že opravili kciže na to, da so posamezne temeljne organizacije kršile določila resolucije in da niso spoštovale lastnih planskih usmeritev. Skupno je resolucijo kršilo 32 temeljnih organizacij; pri teh pa bo potrebno podrobno analizirati vzroke za nastalo stanje. Kar 39 temeljnih organizacij je imelo hitrejšo rast sredstev za osebne dohodke od planirane, medtem, ko je bila rast dohodka manjša od rasti sredstev za osebne dohodke. 42 temeljnih organizacij je doseglo manjšo rast sredstev ;za akumulacijo, kot je bila planirana rast osebnih dohodkov. Med vzroke za tako stanje je šteti primere, ko plani niso bili tekom leta usklajeni, ko je prišlo do spremenjenih pogojev pridobi- vanja dohodka zaradi administra- tivnih posegov in sicer podražitve tekočih goriv, električne energije, transportnih storitev in podobno. Pri ostalih primerih je prihajalo do prekoračitev, ker so bile analize dohodka ob polletju premalo kritične in posamezne temeljne organizacije niso dosledno izvajale sprejetih stabilizacijskih ukrepov ob začetku leta. Do takih odstopanj pa je prišlo tudi zaradi tega, ker so cene surovinam bile- višje že v začetku leta, medtem, ko so bili doseženi dogovori o višjih cenah s kupci šele ob koncu leta in je tako posamezna temeljna organizacija nosila vse breme podražitve sama. Kot sem že omenil do dodatne delitve sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu po zaključnih ra- čunih ni prišlo razen v enem primeru oziroma pri 7 temeljnih organizacijah iste delovne or- ganizacije. Po tem je sklepati, da so se delavci v večini primerov pravilno odločili in da bi vsaka nadaljnja delitev bila neustrezna in nestabilizacijska. V primeru pa, ko je bila opravljena naknadna delitev, so botrovale neurejene razmere na področju nagrajevanja, neustrezen prikaz sicer ugodnega finančnega rezultata, ki pa je bil predvsem posledica doseženih višjih cen. Pri tem pa je potrebno še dodati, da pa je bila storilnost manjša kot v preteklem letu. Zato bo potrebno v bodoče pri analizah oziroma v poslovnih po- ročilih bolj temeljito razčleniti pridobljeni skupni prihodek in že v tej fazi obravnave izključiti dohodek pridobljen zaradi pove- čanih cen ali izjemnega pogoja na tržišču tako, da bo mogoča delitev samo. tistega dela dohodka, ki je dejansko rezultat večje storilnosti in boljšega gospodarjenja s sredstvi. Povprečno izplačani osebn dohodek na delavca je bil v re publiki 7.130 dinarjev in je po rastel za 24 indeksnih točk, v ob čini pa je dosegel 6.555 dinarjev li in je porastel za 22,5 indeksni! točk. Poslovna sredstva so v letu 197« zaradi vključitve novih zmoglji vosti narastle za 78 indeksnih točk Sama struktura poslovnih sredste\ pa kaže, da je delež poslovni! obratnih sredstev v skupnih sred- stvih bil manjši kot v letu 1978 it to skoraj za 10 odstotkov, medtem ko je porastel odstotek osnovnih sredstev za celih 15 odstotkov v strukturi sredstev, zaloge za 41 in- deksnih točk in predstavljajo v strukturi sredstev 13,3 odstotke ali za 3 odstotke manj kot v pr^ teklem letu. V letu 1979 je padel tudi odstotek čistih denarnih sred- stev od 6 odstotkov na 4,3 od- stotke, medtem ko je bila zabele- žena visoka odpisanost osnovnih sredstev (vkljub novim) 42,1 od- stotna, od tega pa znaša odpi- sanost opreme 70,2 odstotka. Ti podatki zgovorno opozarjajo na potrebo po izboljšanju tehnološke opremljenosti dela, ker bo le tako mogoče višjo produktivnost, konkurenčnost na trgu, večji do- hodek in akumulativnost. Potrebno pa bo začeti razmišljati tudi o modernizaciji celotnih pro- izvodnih linij ali preiti od dose- danjega delnega opremljanja z novimi stroji na tehnološko modernejšo opremo celotnih proizvodnih linij. Ce pa bomo to želeli doseči, bo nujno tudi širše združevanje sredstev, kar pa bodo morale temeljne organizacije opredeliti v svojih srednjeročnih programih. Vsi našteti pojavi so in problemi so prikazani tudi v posebni analizi, ki jo je izdelala SDK — po- družnica Ptuj in posredovala vsem samoupravnim organom v vseh te- meljnih organizacijah. Seveda pa bo potrebno o podatkih iz analize temeljito razpravljati v sleherni delovni sredini ter z njimi seznaniti vse delavce. Ivo Granda Tudi zbori skupščine občine o planskih aktivnostih - Izvršni svet skupščine občine Ptuj je za 24. sejo zborov pripravil obširno poročilo o planskih aktiv- nostih v občini ter seznanil delega- te s problemi usklajevanja nosilcev planiranja. Poročilo zajema tudi aktivnosti v regiji in v celi Slove- niji, kjer je stanje podobno kot v ptujski občini. Zato je izvršni svet pripravil na podlagi ugotovitev stališča, ki so jih sprejeli delegati vseh zborov. Seveda pa zaključki predvsem obvezujejo vse nosilce planiranja v občini, ki morajo pospešiti planske aktivnosti, da se bodo lahko v aprilu vključili v skupni program planiranja. Posebej pomembna naloga je, pripraviti analizo razvojnih možnosti povsod, kjer je še nimajo, neustrezne analize pa dopolniti. V tozdih in v krajevnih skupnostih, kjer tega še niso storili, morajo takoj sprejeti smernice in elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov ter zagotoviti usklajevanje elementov z drugimi nosilci planiranja, zlasti v materialni proizvodnji. V pripravo in sprejemanje planskih dokumentov se morajo še bolj odgovorno kot doslej vključiti vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi s sodelo- vanjem strokovnih služb in zagotoviti usklajevanje elementov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini in v medobčinskem prostoru. Posebno pomembno je usklaje- vanje obsega sredstev za gospodar- sko infrastrukturo in za družbene dejavnosti ter način združevanja sredstev. Zato morajo samouprav- ne interesne skupnosti ponovno oceniti strokovne osnove, pred- vsem s stališča dohodkovnih možnosti tozdov. Pri tem je potrebno odpraviti dosedanje globalno preseganje zahtev po sredstvih nad dohodkovnimi zmožnostmi združenega dela. Pomemben del planskih aktov mora postati tudi urejanje prostora, kar morajo zajeti v svojih aktih vsi nosilci planiranja v občini. Sočasno z razpravami o osnut- kih samoupravnih sporazumov o temeljih planov — usklajevanje elementov tozdov in krajevnih skupnosti bo teklo do 15. maja — morajo potekati tudi razprave o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine, repu- blike in medobčinskega dogovora o skupnih temeljih plana. Delegati so torej stališča sprejeli — brez pripomb. Postavljene roke že zamujamo, obveznosti, ki so pred nami, pa nalagajo pred vse nas nove in odgovorne naloge. Jim bomo kos? Da, Če bomo brez odlašanja sprejeli stališča in zaključke izvršnega sveta v vseh delovnih okoljih, ne samo na zborih, in jih tudi uresničili. N. D. Prostovoljno delo med delovnim časom Prostovoljne delovne akcije so v zadnjih letih naletele na precejšnjo odzivnost med delovnimi ljudmi in občani. Ne zgolj zaradi prihranka, ko gre za gradnjo kakšnega objek- ta, urejanje ceste ali podobnega. Predvsem zaradi vezi, ki se stkejo med udeleženci akcij, zaradi prijetnega razpoloženja in zavesti, da znamo tudi dandanes zagrabiti za kramp, lopato in samokolnico, zaradi prijetnega občutka ustvar- jalnosti. Pa vendar se zdi bistven prav privarčevan denar, posebej v letošnjem ustalitvenem letu. Med delavci, ki so se odločili na ta način prihraniti kakšen dinar, so bili ptujski gostinci, pridružujejo se jirn tudi trgovci iz MlP-a. Slednji želijo sami opraviti ročni izkop, ki je potreben zaradi arheološke dediščine, skrite v tistem košču zemlje, kjer bo stala trgovina v krajevni skupnosti Boris Ziherl. Pripravljenosti in volje za delo ne manjka, žal pa se je zataknilo pri arheologih — kot že nekajkrat v ptujski občini. Ta je postala pravo raziskovalno središče za ju- goslovansko arheološko elito in za bodoče arheologe, ki v tem času še ,,gulijo" šolske klopi v naših univerzah. Kaj je pravzaprav narobe? To, da trgovci opravljajo svoje prostovoljno delovno akcijo med svojim delovnim časom, ko bi morali opravljati dela in naloge v delovni organizaciji. Vzrok je v tem, da je med arheologi, ki so v Ptuju samo eden, ki lahko nadzoruje ročni izkop, nadurnega dela pa ne sme opravljati. In to je tudi edina sporna zadeva, ki je nikakor ne morejo rešiti. Arheologi sicer zatrjujejo, da tudi mipovci svojega dela ne opravljajo tako dobro kot je bilo dogovorjeno, pa menda dovolj dobro, da bodo dela do roka tudi opravili. V akciji se bodo zvrstili vsi člani kolektiva in sodelovali pač po svojih zmož- nostih. Krajani omenjene krajevne skupnosti so se na pobudo druž- benopolitičnih organizacij odločili, da bodo tudi sami sodelovali pri ročnem izkopu. Vendar so spet pred omenjenim problemom — delo lahko opravljajo v večini le v popoldanskem času, saj so dopol- dan v svojih delovnih kolektivih. Kako torej rešiti ta na videz nepremostljivo oviro? Mar arheologi svojega dela vsaj nekaj časa ne bi mogli opravljati v popoldanskih urah? V mnogih de- lovnih organizacijah imamo dvoizmensko delo in precej je takih delavcev, ki pač delajo v popoldan- skih izmenah. Najbrž bi se morali arheologi tokrat podrediti intere- som širše družbene skupnosti, ki ji pomeni arheološka dediščina zgolj breme, čeprav s tem nočemo zmanjševati pomena arheologije za vse nas. O tem se bodo morali v Pokrajinskem muzeju Ptuj dogovoriti v najkrajšem času, če hočemo, da bi prostovoljna delov- na akcija, o kateri pišemo, dosegla svoj ,,varčevalni" namen. Ce dogovor ne bo dosežen je bolje, da ročni izkop opravijo tisti, ki so za to v ^ rednem delovnem času nagrajeni, ne pa tisti, ki bi morali za denar, ki ga prejemajo, opravljati druga, zahtevnejša dela. N. D. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD GOSTINSTVO »Haloški biser« razpisna komisija ponovno rsizpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — imeti morajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo — ekonomist ali ekonomski tehnik in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih opravilih v finančni stroki. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandi- dati pošljejo v 15 dneh po ot^vi na naslov. R^isna komisija TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ruj, Trstenjakova ul. 1 TEDNIK -3 aprin980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 O delu aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev »Pri občinski konferenci ZKS deluje aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev z namenom, da se /a}>otovi vpliv nepo- srednih proizvajalcev v oblikovanju in uresničevanju politike zveze komunistov.« (Statut ZKS 26. člen, prvi odstavek) Aktivi komunistov delavcev neposrednih proizva- jalcev so torej ena od učinkovitih metod dela ZK, ki se je v nekaterih občinah že krepko uveljavila. Prav v letošnjem letu, ko se l vso odgovornostjo lotevamo stabilizacijskih ukrepov, ne le za letos, temveč tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, je vloga komuni- stov neposrednih proizvajalcev še toliko pomembnej- ša, zato bo treba aktiv komunistov vse bolj uveljavljati tudi kut vsebino ueia tano v sami /.iv Kot v delegat- skem sistemu socialističnega samoupravljanja. Da bi ugotovili, kako delujejo aktivi na našem območju, so naši sodelavci obiskali sekretarje aktivov komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev v ormoški, ptujski in slovensko-bistriški občini. O tem govorijo naslednji prispevki: Utrjevati samoupravno aktivnost delavcev Člani ptujskega aktiva komuni- stov delavcev neposrednih proizva- jalcev so v delovni program za letos napisali, da morajo z vsebino in metodami svojega dela v večji meri krepiti in utrjevati neposredno samoupravno in družbeno aktiv- nost delavcev. Z njihovo večjo prizadevnostjo v samoupravnih organih, delegacijah in s prisotnostjo njihovih stališč v teh telesih, bodo hitreje in bolj dosledno reševali najaktualnejša vprašanja v konkretnih okoljih. Ivan Horvat, sekretar aktiva je dejal, da bodo v središču njihove pozornosti naslednja vprašanja: ,,Ustalitev gospodarstva v občini in organizacijah združenega dela, planiranje srednjeročnega razvoja, dohodkovnega povezovanja, zdru- ževanje dela in sredstev ter svobodna menjava dela. Nič manj pozornosti ne bomo namenili nagrajevanju po delu, rasti produktivnosti, vključevanju v mednarodno delitev dela in zaostri- tvi delovne odgovornosti ter discipline. Naša prizadevanja bodo tudi v krepitvi osnovnih organizacij zveze komunistov, prizadevali pa si bomo za sprejemanje delavcev v zvezo komunistov, predvsem tistih, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da se borijo za cilje naše družbe." Delovanje članov aktiva bo seveda v največji meri usmerjeno k uresničevanju ustalitvenih prizade- vanj v vseh okoljih,'uveljaviti pa bo potrebno tudi večjo odgovornost in učinkovitost strokovnih služb in vseh delavcev. Izostriti je potrebno tudi odgovornost vodstvenih delav- cev tako v materialni proizvodnji kot v družbenih dejavnostih, da bi uresničili že dogovorjene ustalitve- ne in varčevalne ukrepe. Prizadeva- li si bomo med vsemi delavci uve- ljaviti spoznanje, da pomeni ustali- tev napore za povečanje dohodka in za racionalno potrošnjo, boljšo organizacijo dela, zmanjševanje uvoza in povečanje izvoza ter dosledno nagrajevanje po doseže- nih delovnih rezultatih. Slednje je potrebno uveljaviti tudi v skupnih službah in v družbenih dejavnostih. ,, Aktiv mora biti bolj kot doslej," pravi Ivan Horvat," vzpodbujevalec demokratičnih razprav, kritičnega in samo- kritičnega pristopa ne le v zvezi komunistov, temveč povsod. Onemogočiti moramo nesa- moupravno reševanje težav in problemov, prizadevni si bomo za okrepitev samoupravnega spo- razumevanja in dogovarjanja na vseh nivojih. Svoje delo bomo organizirali tako, da bomo ves čas spremljali razpoloženje med delav- ci, ga ocenjevali in vplivali na politično vzdušje v OO ZKS in v tozdih. Ne smemo popuščati pritiskom, ki jih ponekod poskuša- jo uveljavljati s prekinitvami dela in podobnimi protesti, namesto da bi aktivno sodelovali v samouprav- nih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Zato je stalna naloga aktiva skrb za načrtno in večje vključevanje dobrih delavcev v ZK, posebej v okoljih, kjer je sprejem manjši od resničnega interesa. S tem bomo okrepili povezanost zveze komunistov z neposrednimi interesi delavcev in jo v slehernem okolju utrdili kot avantgardo delavskega razreda." Kot eno od novih metod dela uvaja aktiv delovne skupine, ki jih bodo sestavljali člani aktiva. Te bodo obiskovale posamezne osnovne organizacije ZK in se tam pogovarjale s člani o njihovi neposredni aktivnosti ter o reševa- nju problemov na vseh nivojih v delovnem okolju. Se bolj kot doslej pa se bodo člani morali vključevati v aktivno delo v krajevnih skupno- stih. N. D. Ivan Horvat (foto J. Bračič) SLOVENSKA BISTRICA Uspešno uresničevanje nalog Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev občine Slov. Bistrica šteje 35 članov in ima sekretariat. Predsednik aktiva Štefan Casar je član delovnega kolektiva IMPOL iz Slov. Bistrice, ki aktiv vodi že daljše obdobje. Svojo pravo vlogo je aktiv pričel odigravati v letu 1978, ko se je konkretno vključil v predkongres- ne in kongresne aktivnosti ter se vključil v idej nepolitično usposab- ljanje svojih članov. Na dvodnevnem seminarju je aktiv obširno predelal študijo Edvarda Kardelja, kar jim je pomembno napotilo v nadaljnjem delovanju osnovnih organizacijah, iz katerih člani aktiva izhajajo. ,,Člani aktiva zveze komunistov, neposrednih proizvajalcev v občini Slov. Bistrica smo odigrali pomembne vloge ob samih pripra- vah na volitve, pomemben je bil tudi naš delež v ocenjevanju uveljavljanja zakona o združenem delu v življenje in istočasno opozarjali na problematiko, ki je nastajala pri uveljavljanju tega zakona, je v razgovoru povedal sekretar aktjva Štefan Casar. Aktiv se je še posebno vključeval v razprave o kongresnih temah, njegova stalna naloga pa je, da se sestaja pred vsako sejo občinske konference ZKS in prouči gradivo za konferenco, daje svoje pripom- be in predloge, s spoznanji iz obravnavanih materialov pa seznanjajo tudi komuniste iz sredine, katero zastopajo. Aktiv na svojih sejah redno obravnava oceno gosp^arjenja v občini in predvsem daje pripombe v smislu boja za večjo produktiv- nost in krepitev položaja delafcev pri uresničevanju njegovih neodtujljivih pravic. V svoje aktivnosti vključuje tudi oceno varnosti in političnih razmer v občini, podpira akcijo ZK in sindikata o pravočasnem informi- ranju. Z neposrednimi stiki komunistov v združenem delu pa bogati izkušnje svojega delovanja in tudi pomaga osnovnim organizacijam pri problemih, s katerimi se srečujejo. Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev posveča pri svojem delovanju posebno skrb družbeni samozaščiti in SLO, Se posebno pa obravnavanju usposabljanju komunistov za družbeno aktiv- nost. Člani aktiva ocenjujejo dvoje delovanje za dokaj uspešno, tako v uresničevanju sprejetega akcij- skega programa, kot tudi drugih prav tako pomembnih nalog. Aktiv predvsem opozarja na nepravilnosti in zapažanja, med katerimi so ocene dvojnih meril, ki so velikokrat ostrejša za delav- ce in milejša za vodilne. Opozoril je tudi na še vedno slabe odnose mojstrskih struktur do delavcev, kadar so ti slabo obveščeni o nekaterih pomembnih zadevah, med njimi tudi plani in investicije. Da bi kar najuspešnejše rešili te težave so sklenili vzpostaviti tesnejše stike z delavskimi kontrolami v sredinah, kjer opažajo določene nepravilnosti in tako vzpodbuditi njihovo večjo aktivnost. V mesecu marcu je aktiv organiziral razpravo o oceni gospodarskih dosežkov v občini, v aprilu pa bo razpravljal o nalogah komunistov v obrambnih pripra- vah, v maju načrtujejo oceniti delo komunistov znotraj sindika- tov v združenem delu. Ogledali si bodo tudi eno od delovnih organizacij, kjer bodo skupno s komunisti tega kolektiva ocenili uspešnosti izvajanja samoupravnih aktov in nalog komunistov na tem področju. Viktor Horvat Štefan Časar AKTIV KOMUNISTOV - NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV 0RM02_ NajpomembnejŠa so mne nja in stališča delavcev Aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev v ormoški občini šteje trenutno 21 članov, kot pa je povedal sekretar tega aktiva Ernest Marinček, aktiv še ni kadrovsko izpopolnjen. Delo aktiva v minulem obdobju bi najlaže in najbolj na kratko predstavili tako, če povemo, da je potekalo na temelju sklepov kongresa ZKS in ob upoštevanju stališč Zveze sindikatov ter SZDL. V zadnjem času so poglobljeno pristopili k razpravi o zaključnih računih. Veliko pozornosti posvečajo, seveda poleg sprotnih nalog, proučevanju razmer v delovnih organizacijah z njihovega območja. Na vsakem sestanku namreč člani poročajo o družbeno političnem in samoupravnem ži- vljenju delovne sredine, iz katere izhajajo, na podlagi razprave pa potem zavzamejo stališča, kako naj bi delavci — neposredni proizvajalci vplivali na ugodno razpoloženje v delovnih organi- zacijah. Največji problem, s katerim se srečujejo pri delu je kadrovanje v članstvo aktiva komunistov — neposrednm proizvajalcev. V večini primerov osnovne or- ganizacije kadrujejo v aktiv svoje člane, ki sicer niso izrazito aktivni in torej nimajo pomembnejših funkcij in zadolžitev v svoji osnovni organizaciji. Iz tega je torej moč sklepati, da osnovne or- ganizacije ZKS dajejo aktivu premajhen pomen, kar je nepravilno, če upoštevamo namen teh aktivov. Naslednji problem je ta, da prihajajo člani na seje aktiva z izdelanimi stališči svojih osnovnih organizacij, ta stališča pa so nemalokrat sprejeta pod vplivom vodilnih struktur v delovnih organizacijah. Se vedno namreč velja, da je v osnovnih or- ganizacijah v delovnih organizaci- jah zastopana večina vodilnih delavcev, v veliki manjšini pa so delavci — neposredni proizvajalci. Aktiv bi moral torej več pozornosti posvečati pridobivanju neposrednih proizvajalcev v vrste komunistov. Prav tako bi lahko po mnenju sekretarja aktiva v njihove vrste vključili tudi kmete, glede na to, da je med neposrednimi proizvajalci velika večina pol- proletarcev — imajo torej s kmetovalci precej skupnega. S povečanjem članstva ZKS pred- vsem iz vrst neposrednih proizva- jalcev bidosegli osnovno, namreč to, da bi interesi le — teh močneje izstopali, kar je najpomembnejše. In še nekaj: pri sprejemanju neposrednih proizvajalcev v članstvo ZK smo lahko brez pomi- slekov, čeprav gre za starejše ljudi, saj pri njih ni prisotna težnja po karieri, ki pa je zelo izrazita pri vi- soko izobraženih ljudeh. Ti namreč začutijo potrebo po vstopu v članstvu ZK šele takrat, ko se jim nudi možnost zaposlitve na vodilnem delovnem mestu. ,,To trditev je mogoče potrditi s konkretnim primerom", je zaključil tovariš Marinček. JB Ernest Marinček O DELU ZVEZNEGA ZBORA SKUPŠČINE SFRJ Obveščanje še vedno ni zadovoljivo Delegati zborov ptujske občinske skupščine so na 24. seji razpravljali o delu delegatov SR Slovenije v zveznem zboru SFRJ v preteklem letu. Poleg pismenega gradiva so delegati prejeli tudi krajšo obrazložitev, ki jo je podala Erika Feguš, delegatka v zveznem zboru: ,,Zvezni zbor je v preteklem letu uresničil dve tretjini svojega programa, v svoje delo pa je vnesel še vrsto vprašanj, ki so jih narekovale aktualne družbeno- ekonomske razmere, zlasti potrebe ustalitvene politike. Zbor je v preteklem letu sprejel 23 zakonov, 17 zakonov pa je v postopku sprejemanja. Posebno pozornost smo namenili spremlja- nju uresničevanja sprejete politike, analizi izvrševanja zvez- nih zakonov in drugih predpisov. V okviru svojih pristojnosti je zbor proučeval funkcioniranje sistema v družbeni praksi. Na področju družbenoekonomskih odnosov je bila dejavnost zbora osredotočena na spremljanje ures- ničevanja ustavnih načel, določb zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov. Na področju družbenopolitičnih odnosov je zbor sprejel tri pomembne resolucije: resolucijo o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, o svobodni menjavi dela v družbenih dejavnostih in o družbenem sistemu informiranja. Zvezni zbor je v preteklem letu posvečal veliko pozornost vpra- šanjem zunanje politike Jugosla- vije in mednarodnih odnosov. V okvirih svoje pristojnosti se je ukvarjal tudi s vprašanji izgradnje in utrditve SLO in družbene samozaščite. Na osnovi iniciative tovariša Tita o nadaljnjem uresničevanju načela kolektivnega dela in na predlog predsedstva SFRJ, je začel posto- pek za spremembo ustave SFRJ. Po programu dela zveznega zbora naj bi bile spremembe sprejete do konca leta 1980. Delegati iz SR Slovenije smo v delu zbora in njegovih delovnih teles aktivno sodelovali in si prizadevali, da uveljavimo stali- šča, ki smo jih dobili bodisi v svoji ožji delegatski bazi ali na osnovi razprav s predstavniki zainteresiranih organov in organizacij v republiki. Pri tem smo se zlasti zavzemali, da ta stališča uveljavimo že v fazi razprave v delovnih telesih. O razpravah in predlogih na sejah zbora smo se dogovarjali na pogovorih delegatov. Pogovor delegatov je osnovna oblika in metoda skupnega dela delegatov, kjer razpravljamo tudi o različnih predlogih, pobudah in problemih iz delovnih organizacij ter o delegatskih vprašanjih." Kakšen pa je program dela zvez- nega zbora v tem letu? ,, Dejavnost bo v tem letu usmerjena v nadaljnjo konkretiza- cijo in razčlenitev ustavnih načel, izvajanje sklepov 11. kongresa ZKJ, pobudo tovariša Tita o kolektivnem delu in krepitvi odgovornosti, stališč predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ o ustalitvi gospodarstva, pa tudi v izvajanju odlokov in sklepov zveznega zbora in njegovih delov- nih teles. Zvezni zbor je v minulih petih letih v glavnem uskladil zakone z ustavo in sprejel več pomembnih sistemskih zakonov, preostali pa so v končni fazi. Tako so ustvar- jene možnosti, da se težišče dela zbora preusmeri z zakonodajne dejavnosti na spremljanje izvaja- nja zakonov in na njihovo ures- ničevanje v praksi, pa tudi na politično kontrolo nad delom izvršilnih organov in zveznih upravnih organov. Najpomembnejša naloga zvezne- ga zbora v tem letu je sprememba nekaterih določb v ustavi, kar naj bi se na predlog predsedstva SFRJ opravilo zaradi nadaljnje demo- kratizacije družbenopolitičnih od- nosov, popolnejšega uresničevanja načela o kolektivnem delu in krepitvi odgovornosti. Program dela zveznega zbora se deli v tematski in zakonodajni del. V tematskem delu se glavne naloge nanašajo na uporabo ustave, spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in drugih sistem- skih zakonov ter na nadaljnji razvoj političnega sistema. Med njimi so najpomembnejša vpraša- nja analiza sistema razširjene reprodukcije, delovanje mehaniz- ma plačilnega prometa in druga. Z obravnavo teh in drugih vprašanj, si bo zvezni zbor v okviru z ustavo določenih pristojnosti prizadeval po svoje prispevati k oblikovanju in izvajanju ekonomske ustalitvene politike. Na področju političnega sistema bo posvetil posebno pozornost razvoju in delovanju delegatskega skupščinskega sistema, nadaljnje- mu razvoju samoupravljanja v OZD, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupno- stih ter oblikovanju temeljev siste-' ma družbenega obveščanja. Opozorila bi še na zakonodajni del programa dela, kjer je predvidena izdaja nekaterih pomembnih novih sistemskih zakonov, ki še posebej zadevajo interese delovnih ljudi in občanov in ki bi jih morali vključiti tudi v program dela naše občinske skupščine. To sta predvsem zakon o temeljih družbenoekonomskih odnosov pri gospodarjenju s sredstvi razširjene reprodukcije in zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg teh zakonov pa so s področja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov po- membna še zakon o obveznem združevanju dela in sredstev OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, s proizvajalnimi organizacijamni združenega dela in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi in razporeditvi celotnega prihodka in dohodka ter zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema. S področja družbenopolitičnih odnosov pa sta pomembna sistem- ska zakona — zakon o temeljih družbenega sistema obveščanja in zakon o temeljih sistema javnega obveščanja ter zakon o SLO in za- kon o vojaški obveznosti. Za obravnavo teh zakonov se bomo dogovorili s predsedstvom občinske skupščine Ptuj za najustreznejšo obliko razprave ter o načinu vklju- čevanja delegatov najbolj zain- ieiesiranih organizacij in skupno- sti. Tudi v naši občini bi v letu 1980 morali opredeliti stalne oblike sodelovanja, ki bi omogočale, da bi pobude, predlogi in stališča posredovana delegatom zveznega zbora, bila dejansko odraz sploš- nega družbenega interesa, vseh delovnih ljudi in občanov ptujske občine." V sodelovanju delegatov z delegatsko bazo je bil dosežen določen napredek, čeprav pro- blematika zveznega zbora še vedno ni dovolj prisotna v temeljnih delegacijah in v občinskih skupšči- nah. Izredno pomembno vlogo v obveščanju delegatske baze ima Poročevalec, pa tudi nekatera občinska glasila delegatskih skupščin. Pomanjkljivo pa je povratno informiranje, sistem informiranja o sprejetih stališčih in ukrepih ter njihovo tolmačenje. Tako je iz poročila sklepati, da obveščanje javnosti o delu zvezne- ga zbora še vedno ni zadovoljivo, medtem ko je bil dosežen večji napredek v obveščanju o sejah zbora in o dejavnosti slovenskih delegatov na sejah. Povsem nezadovoljivo pa je obveščanje javnosti o delu delegatov v delov- nih telesih zbora, kar bo potrebno popraviti v najkrajšem času. N. D. Ob dnevu prosvetnih delavcev ptujske občine Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Ptuj je tudi za letošnji praznik prosvetnih delavcev ptujske občine pripravil priložnostno slovesnost, povezano z več manifestacijami pod geslom: ,,Tito — ti si naš učitelj". Ze danes, 3. aprila si bodo prosvetni delavci ogledali predstavo Goldonijevih Zdrah na vasi, ki jo bodo izvedli člani amaterskega gledališča iz Ptuja. Zaključni del letošnje proslave ob dnevu prosvetnih delavcev ptujske občine pa bo v soboto, 5. aprila, ko bo tudi predavanje pro- fesorja dr. Rudija Lešnika, svetovalca za vzgojo, izobraže- vanje in znanost pri CK ZKS, ki bo govoril na temo šola in okolje. MG Krika Feguš na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj. (foto OM) ------- MBAMVACI NA POSVETOVANJU OB DNEVU INOVATORJEV PTUJSKE OBČINE Vsak delavec je potencialni inovator Dolane, obrat proizvodnega podjetja Olga Meglič so svečano pričakale udeležence letošnjega posvetovanja ob 30. marcu — dnevu inovatorjev ptujske občine, kije bilo 31. marca. Za to prilo- žnost so v Dolanah pripravili tudi razstavo, ki prikazuje najboljše inventivne dosežke inovatorjev iz TGA, Agis-a in Olge Meglič. Raziskovalna skupnost občine Ptuj je v sodelovanju z že ome- njenimi organizacijami pripravila celoten program letošnjega po- svetovanja, ki gaje bilo deležno le malo udeležencev oziroma tistih, ki priznavajo pomen inventivne- ga dela za splošen ekonomski in družbeni razvoj. Vsega skupaj je bilo z gosti prisotnih 60 predsta- vnikov združenega dela, družbe- no-političnih organizacij in dru- gih, čeprav je vabila prejelo čez 400 vabljenih. Pogrešali smo tudi poslovodno strukturo ptujskih OZD, ki tako niso imele nobenega predstavnika, prav tako pa ni bilo predstavnikov najvišjih organov v občini. Sodeč po udeležbi bi lahko trdili, da nam je za to dejavnost, ki bi jo morali pospešeno razvijati prav v obdobju velikih stabiliza- cijskih prizadevanj, prav malo in da v zadostni meri še ne pbznamo njenega učinka v doseganju ka- kovostnih gospodarskih rezulta- tov. To niso očitki, temveč ugoto- vitve vseh udeležencev posveto- vanja, ki si brez dvoma želijo, da bi množično inventivno delo v združenem delu v resnici zaživelo. Kotje bilo poudarjeno je nujno, da postane inovacija moralno gospodarska in družbena katego- rija ter da je v družbi potrebno zagotoviti ustrezno sistemsko materialno in moralno vrednote- nje inovatorjevega dela. V vseh delovnih sredinah pa, kjer zapo- slujejo več kot 500 delavcev, bi bilo nujno potrebno zaposliti re- ferenta za inovacije. Inovacija je danes izrednega pomena pri razreševanju vrste gospodarskih težav in gotovo je, da bi jih lahko rešili tudi brez ve- likih investicijskih naložb, če bi seveda znali vrednotiti inventivno delo in mu zagotovili vse pogoje za razvoj. Pa tudi tam, kjer imajo inovatorji že dokaj urejene pogoje dela, bo potrebno posebno skrb posvetiti njihovemu nadaljnjemu izobraževanju. Koristno bi bilo tudi, da bi se inovatorji medse- bojno povezovali v klube ali dru- štva in bi tako organizirani lahko mnogo bolje razreševali vrsto problemov, ki jih spremna od predloga do same realizacije ino- vacije. Na posvetovanju ob dnevu inovatorjev ptujske občine je bilo govora tudi o stanju na področju inventivnega dela v ptujski občini. Podrobno poročilo o tem ie imel Stanko Debeljak, predsednik iz- vršilnega odbora raziskovalne skupnosti občine Ptuj, ki je še posebej kritično obravnaval tre- nutne razmere v občini na pod- ročju inventivne dejavnosti. Med drugim je opozoril na to, da so v letu 1979 imele inventivne pred- loge le tri delovne organizacije, čepravjihje v občini nekaj 10, ki bi morale temu področju dela po- svetiti večjo pozornost. Ob tej priložnosti je še posebej poudaril, da bo moral sindikat na tem področju skupaj z ostalimi DPO storiti več kot doslej. Ludvik Cotar je v nadaljevanju posvetovanja govoril o stališčih in priporočilih sindikata za razvija- nje in organiziranje množične in- ventivne dejavnosti in pri tem poudaril pomen inventivnega dela na celotna stabilizacijska prizadevanja, v katerem so ino- vacije njena temeljna sestavina. Načrtno inovacijsko delo pa lah- ko bistveno prispeva k preusme- ritvi našega gospodarstva in raz- vojne politike, na katerega mora- mo nujno računati, če želimo do- seči gospodarsko ustalitev. Seve- da pa inventivno delo ne bo uspešno, če ne bo vpeto v vse razvojne načrte in če ne bomo imeli sistemskih rešitev za njego- vo uveljavljanje. O uvaianiu množičnega inven- tivnega dela v združeno delo je govoril Friderik Javornik, refe- rent za inovacije v mariborski to- varni stikal in pri tem zlasti opo- zoril na velike težave pri reševanju patentov, ki se vleče tudi do osem let. Potrebno bi bilo torej ta rok skrajšati na eno leto. V zaključnem delu posvetova- nja pa so najboljši inovatorji ptujske občine v letu 1979 prejeli priznanja in nagrade raziskovalne skupnosti občine Ptuj. Priznanja so prejeli Ivan Hostnik, Srečko Haladeja in Branko Visenjak iz AGIS-a, Radenko Salemovič iz TGA ter Branko Vajda iz Olge Meglič. Med nagrajenci pa so bili tokrat: Konrad Rižner in Jože Jerovšek iz TGA ter Franc Toplak iz Olge Meglič. Posvetovanje je kljub majhni udeležbi najbolj odgovornih za nadaljnji razvoj inventivnega dela, dalo vrsto koristnih predlo- gov, kijih bo mogoče uporabiti pri nadaljnjem uveljavljanju inven- tivnega dela. To je le ždeti, da v bodoče ne bo več takih odgovo- rov, kotje bil naslednji: »S tem nočem reči, da v naši delovni or- ganizaciji ni nobene inventivne dejavnosti. Je in niti ne tako malo. Vendar predlogov ne evidentira- mo. niti jih vrednotimo, saj sma- tramo, da je delovna dolžnost vsakega zaposlenega, da stori, kar more za izboljšanje proizvodnega in poslovnega procesa ...« Letošnje prejemnike priznanj in nagrajence ob dnevu inovato- rjev bomo predstavili v naslednji številki Tednika. MG Volitve delegatov poslovnega odbora za mlekarstvo Delegatom poslovnega odbora za mlekarstvo, ki usmerja delo na področju proizvodnje, predelave in prodaje mleka in mlečnih izdelkov in deluje pri TOZD Mlekarna Kmetijskega kombinata Ptuj, se letos izteka dveletni mandat. Zato je odbor na seji, ki je bila 21. marca, razpisal volitve in predlagal kandidate za novi mandat. Volitve delegatov bodo jutri, torej 4. aprila, od 6. do 10. ure. V sedanjem poslovnem odboru je bilo z območja, ki ga pokriva KZ Ptuj, 14 delegatov. Število delegatov je odvisno od odkupa mleka in sicer en delegat zastopa območje, ki letno odda 500 000 litrov mleka. Ker pa sta se proizvodnja in odkup mleka povečala, bo po volitvah število delegatov večje. Poslovni odbor, v katerem so delegati kmetijskih proizvajalcev, organizatorjev proizvodnje in odkupa, predelovalcev in trgovine ter potrošnikov, je opravil pomembno delo pri izboljšanju in napredku na tem področju. To potrjujejo tudi doseženi proizvodni rezultati. Med pKjmembnejšimi nalogami novega odbora pa velja omeniti prehod na dohodkovne odnose, ki pomenijo kvaliteten premik ter še bolj povezano in vsklajeno delo v celotni proizvodni verigi. Volitve bodo torej jutri v vseh mlekarskih skupnostih oziroma na vseh zbiralnicah. Za nemoten potek bodo skrbeli zlasti odbori posameznih mlekarskih skupnosti in njihovi predsedniki. Kandidatov za poslovni odbor je več, izvoljeni pa bodo tisti, ki bodo dobili več glasov, torej tisti, za katere proizvajalci menijo, da bodo najbolje zastopali njihove interese. 1. kotar POGOVOR Z MITJEM MRGOLETOM O DELU ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ-0RM02 Center se uveljavlja Vsa dosedanja prizadevanja na področju ptujskega zdravstva so bila v zadnjem obdobju usmerjena v uveljavitev ZC Ptuj — Ormož. Kako bi, tovariš Mrgole ocenili le- ta in aji je do danes zdravstveni center zaživel v taki organizacijski in samoupravni obliki, kot smo se dogovorili? ,,Prizadevanja, da bi ZC nastal in zaživel so prisotna že več let. Bila so ves čas pristna in je bilo za dosego tega, vloženega veliko truda s strani velike večine zdrav- stvenih delavcev Ormoža in Ptuja ter občinskih družbeno-političnih organizacij obeh občin. V teh naporih smo imeli vso podporo združenega dela, ki je v zdrav- stvenih skupnostih zastopalo enaka stališča s skupno težnjo po kakovostnejšem zdravstvenem var- stvu. Zdravstveni center danes imamo, kako smo prišli do njega je znano in tega ni potrebno ponavljati. Center živi in dela, žal še ne tako, kot smo si zamislili. Ima svoje samoupravne organe, ni pa še registriran in nima sprejete- ga statuta. Torej dveh osnovnih aktov nujno potrebnih za nadalj- nje normalno delo. Pri vsakodnevnem strokovnem delu pa že beležimo nekaj pozi- tivnih rezultatov, tu mislim na rezultate medsebojnih strokovnih dogovorov o organizaciji strokovnega dela med temeljnimi organizacijami, zlasti med splošno ambulanto, specialistično bol- nišnico in reševalno službo ter na uvajanje novih strokovnih dejavnosti. Seveda pa to še ni tisto, kar smo želeli doseči in kar moramo doseči." Pogosto slišimo, da so vzroki za tako stanje v 50 odstotkih objek- tivne narave, ostalih 50 pa subjek- tivnih. Nam lahko to pojasnite? ,,Tu mislite na neuspela referenduma ob sprejemanju dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi, ki so potrebne za registracijo centra in referenduma o statutu, ki v temeljni organizaciji splošna medicina nista uspela. Družbeno-politične organizacije v tej TOZD so ob priložnosti analiziranja neuspeha v svoji analizi zapisale, da oba akta, ki sta bila predmet referenduma nista vzrok za neuspeh, ampak, da je iskati vzroke drugje, tako izven roZD kot v njej sami. Tako so vzroki izven TOZD nalsednji. Povzemam: ,,Nekorektni odnosi med TOZD, slabo vrednotenje našega dela, nizki osebni dohodki, zavajanje ljudi, neutemeljene govorice, ki rušijo ogled delavcev v TOZD, preveč pristransko in negativno poročanje o naši TOZD v sredstvih javnega obveščanja, preveč posplošene kritike, konstantno predstavljanje naše TOZD v negativni luči, nedosled- nost strokovnih služb, neurejene družbena prehrana, nekorektni način izvajanja kontrole delovnega časa in beleženja storitev s strani nadzornega odbora občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, prepočasno posredovanje podatkov. Iz tega je sklepati, da so delavci reševanju obstoječe problematike prisodil večjo pozornost, kot so dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ZC Ptuj — Ormc^ in statutu DO. Djstvo je, da se le 50 odstotkov problemov lahko reši znotraj TPZD in v sodelovanju z občinsko zdravstveno skupnostjo Ptuj. Ostala nerešena vprašanja bi bilo moč rešiti šele po sprejemu statuta DO in dopolnitev sporazu- ma o združitvi v ZC Ptuj — Ormož." konec povzetka. Vzroki navedeni v sami TOZD pa so naslednji. Povzemam: ,,Premajhna aktivnost družbeno-poUtičnih organizacij v TOZD služba splošne medicine, nepoglobljeno delo delegatov in delegacij, pomanjkljivo samou- pravno informiranje, premajhno sodelovanje vseh delavcev TOZD pri razreševanju pomembnih vpra- šanj, pomanjkljivo delovanje samoupravne delavske kontrole in nespoštovanje sprejetih dogovorov in aktov." — konec povzetka. Kako pa je s položajem posameznih temeljnih organizacij in ali je njihovo delo dovolj usklajeno, tako v kadrovski, mate- rialni in prostorki smeri? „ Temelj ne organizacije so v sklopu ZC samostojne organiza- cije z lastnimi sporazumi o menjavi dela z občinskimi zdrav- stvenimi skupnostmi in predstav- ljajo vsaka zase ekonomsko celoto, ki pa v gospodarskem smislu delujejo preveč ločeno ena od druge brez medsebojnih dohodkovnih donosov. Zaradi neenakomernega raz- voja, neenotnega ter nedodelanega načina financiranja zdravstva v preteklih letih so se znašle razne temeljne organizacije pri nas, pa tudi drugod v neenakem medsebojno družbeno-ekonom- skem položaju, kar se je odražalo tudi v razlikah v osebnih Mitja Migole foto: OM dohodkih, kot tudi v notranji organizaciji dela. Zadnje leto pa so instrumenti za financiranje zdravstva že preciz- nejši, da navedem samo sprejetje in upoštevanje kadrovskih in delovnih normativov ter podobno, kar vse se uporablja ob menjavi dela enotno za vse temeljne organizacije. Vse to pa se seveda ob neenakem izhodiščnem položaju odraža na finančnem področju in potegne za seboj med drugim tudi potrebo po drugačni organizaciji dela. Tam, kjer se nismo mogli dovolj hitro prilagoditi nastali situaciji, smo zašli v težave. Dve TOZD sta poslovali v letu 1979 na robu rentabilnosti in če k temu dodamo še visoke poraste cen materialov, s katerimi delamo, je stanje toliko težje. Glede kadra imamo dogovore o prednosti zaposlovanja, srečujemo pa se tudi s problemom, da je kadra v kakšni TOZD več, kot je dovoljujejo danes veljavni kadrovski normativi, v drugi pa je istega premalo, kar draži poslovanje v obeh. Na eni strani so za normalno delo potrebne nadure, na drugi strani pa zdrav- stvena skupnost iz razumljivih vzrokov ne financira kadra nad normativi in gre le-ta v breme ostalih delavcev TOZD. Tega še nismo v celoti dojeli, ker je to novost v financiranju v letu 1980 in se zato še nismo našli ustreznih rešitev. Nasplošno pa velja, da nam manjka visoki kader za splošno ambulantno in specialistično ambulantno dejavnost ter deloma hospitalno ter sestrski kader v bolnišnici. Z vlaganjem v izgradnjo v zad- njih sedmih letih so se prostorske zmogljivosti v našem zdravstvu dokaj dobro uredile. Z otvoritvijo novih prostorov zdravstvene postaje Ormož v tem mesecu bo prostorski problem v Ormožu zadovoljivo rešen. Z dograditvijo internega oddelka in kuhinje, prav tako letos, pa tudi v bolnišnici. Z izgradnjo prostorov zdravstvene postaje Majšperk, ki jo bomo pričeli letos, bomo rešili dolgotrajna prizadevanja za normalno delo naše službe v tem delu občine. Se vedno ostane odprto vprašanje dograditve prostorov za dispanzer- ske dejavnosti in reševalno službo v Ptuju, razširitev psihiatričnega oddelka v Ormožu, sanacijo ginekološko-porodnega oddelka in nekaj drugih načrtov pa bomo morali prenesti naslednje srednjeročno obdobje." Zaicaj imamo v centru še vedno duplirane dejavnosti, čeprav so zahteve uporabnikov in zdrav- stvene skupnosti drugačne? ,,Tu gre predvsem za labora- torijsko in fizikalno-terapevtsko dejavnost. Vsi dosedanji dogovori o združitvi teh služb so bili neuspešni. Delavci TOZD splošna medicina ne želijo drugačne organiziranosti kot jo imajo danes, v svojem sestavu želijo obdržati obe dejavnosti, ki pa jih ima tudi TOZD Bolnišnica. V pogovorih ob združevanju, smo predvidevali, da bi vse medicinske servisne dejavnosti združili v posebno temeljno organizacijo. Tako kot drugod se tudi v zdravstvu preradi zapiramo v svoje temeljne organizacije in radi pozabljamo da se samouprava ne neha v temeljni in delovni organizaciji in da nas sklepi in dogovori sprejeti v zdravstveni skupnosti in občinski skupščini, pa čeprav gre samo za sklepe ali resolucije, prav tako obvezujejo kot zakoni sprejeti v republiški ii zvezni skupščini." Ali smo na področju svobodne menjave dela že dosegli ustrezno kakovost in če ne, ako bomo v bodoče reševali odprta vprašanja? ,, V menjavi dela smo v zdravstvu nasploh pred drugimi družbenimi dejavnostmi, čeprav tudi v bistvu še bolj na začetku. Pri nas v Ptuju in Ormožu smo v dogovarjanju že precej napredovali, zlasti odkar imamo uveljavljene zdravstvene skupnosti. Jasno pa je, da zaradi pomanjkanja sredstev ne moremo dobiti vsega kar želimo, tako kot si to nekateri predstavljajo in da se moramo prilagajati določenim okvirom. Posebni problem so kadri, ki bi naj pripravljali strokovna opravila v zvezi z menjavo dela. V centru smo šele s prvim marcem letos uspeli formi- rati analitsko-planski oddelek ob tem, da med drugim še vedno nimamo glavnega računovodje. Prehod iz dosedanjega sistema finaciranja v pravo menjavo je proces, ki zadeva ob staro mi- selnost in ga ni mogoče uveljaviti čez noč, to velja tako za zdrav- stvene delavce, kot delavce v zdru- ženem delu. Med drugim bomo morali spoznati, da so sporazumi o menjavi dela dokumenti, ki veljajo od podpisa pa do zaključka poslovnega leta in da so minili časi, ko smo dobivali sredstva mimo pogodb, ko nihče ni kontroliral našega delovnega časa, obračunavanja storitev in podobno. Vse to se sedaj opravlja in če bo potrebno, bomo morali iz tega tudi nekaj spoznati. Mislim pa, da bo letošnja menjava še kakovostnejša od lanske, saj razpolagamo že z določeiumi izku- šnjami." V zdravstvu pogosto tarnamo o pomanjkanju kadrov. Govorimo tudi, da zdravnikom ne moremo zagotoviti ustreznega statusa. Kaj je to ustrezni status, kako. ga zagotoviti in ali to velja tudi za srednji zdravstveni kader? ,,Običajno terjajo tisti, ki ga imajo, mi pa se v Ptuju in Ormožu resno ubadamo s tem problemom. Tu je problem, ker nismo doslej vzgajali lastnega kadra. Večina štipendistov je namreč bila od drugod in le malo se jih je vrnilo in še ti samo za čas, da „odslužijo" štipendijo, Fluktuacija kadra je zaradi delovnih obremenitev velika, prav pred nekaj dnevi nam je iz enakega razloga odpovedal pomemben in edini specialist za naše območje. Res je , da mnogokrat govorimo o statusu zdravnika, pa tudi medi- cinske sestre. Naša dejavnost je taka, da zahteva delo v tumusih, ponoči, v dežurstvu in terenu. Ob takem pomanjkanju kadrov pride do prepogostega tumusa take ali drugačne oblike, kar človek n« more v nedogled vzdržati, zlasti še, če je ob tem stalno prezaposlen. Večina zdravstvenih delavcev so žene, ki imajo svoje družine in svoje obveznosti doma. Te pa na! način dela še močneje prizadene,, To je specifika, ki je drugi poklici ne poznajo v taki meri. Ko govorimo o statusu običajno mislimo na vedno večje obremenjevanje zdravnika in sestre z administrativnim delom, ki nam vzame vedno več časa, tako posta- jajo vedno bolj administratorji, zlasti v ambulantni dejavnosti. Mnenja sem, da smo tako zdravstvena dejavnost kot zdravst- veni delavci pri nas upoštevani, če pomislimo samo na to, kako smo se hitro razvili, podvojili kader, izgradili nove zmogljivosti, da je bilo v vse to na našem ekonomsko šibkem območju vloženo mnogo finančnih naporov združenega dela in družbe kot celote. S tem ni pridobil občan samo boljšega zdravstvenega varstva, tudi mi zdravstveni delavci smo s tem dobili boljše pogoje dela. Si pa status skoraj vsak drugače razmišlja. Osebno mislim, da velja za vsakega človeka tole: če dobro delaš, si tudi upoštevan. Poizkusiva sedaj ob koncu pogovora zapostaviti še odprta vprašanja, ki jih bo potrebno za nadaljnje uspešno delo zdravstve- nega centra urediti. ,,Poleg naporov, da se ZC čim- prej registrira in sprejme statut, smo že pripravili množico samo- upravnih aktov, ki jih moramo imeti. Žal je delo na tem področju zastalo zaradi neuspelega referen- duma. Posebno pozornost moramo posvetiti uskladitvi osebnih dohodkov med temeljnimi organizacijami in med nami in ostalimi dejavnostmi v občini. Težko razumemo, da imajo zdravstveni delavci za enako ali celo manj dela v bogatejših obmo- čjih Slovenije višje osebne dohodke, kar je poleg delovne obremenitve tudi eden vzrokov za težko pridobivanje kadra. Vezani smo seveda na gospodarsko moč občine in regije. Naše nadaljnje delo je usmerjeno v vgrajevanje stabilizacijskih programov TOZD in interesne skupnosti v naše redne programe dela. Potem so še pred nami naloge in obveznosti, ki sledijo iz sklepov 19. seje CK ZK Slovenije in naše občinske konference ZK, ki sta razpravljali o zdravstvu. V začetku tega leta je bil sprejet zakon o zdravstvenem varstvu, ki nam prav tako nalaga obveznosti, ki jih bomo morali izpeljati. Vidite, da je nalog veliko in da niso enostavne. Zato je tembolj potrebno, da zagotovimo enotno izpolnjevanje le-teh, skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo, sicer nas bo čas prehitel, kar pa ima lahko samo negativne posledice," je zaključil Mitja Mrgole, direktor ZC Ptui — Ormož. Pripravila: MG VEČINA KRAJANOV ZA NOVI SAMOPRISPEVEK Po obširnih pripravah in skoraj 100 odstotni realizaciji programa iz preteklega referendumskega obdobja, so se v krajevni skupnosti Grajena odločili, da bodo še enkrat preizku- sili zavest svojih krajanov, ki so bili že tolikokrat pripravljeni ' poleg svojih rednih referendumskih obveznosti še dodatno prispevati v denarju, materialu in prostovoljnem delu. S tem, da se jih je kar 889 izreklo ZA novi samoprispevek ali 72,9 odstotka so potrdili svoje veliko zaupanje v samoupravne j organe krajevne skupnosti in pripravljenost za nadaljnjo mo- | Tako je bilo pred dvema letoma, ko so na območju Mestnega vrha in Crajenščaka odprli 4,8 kilometra asfaltirane ceste, (foto: Langerholc) dernizacijo krajevnih in lokalnih cest, gradnjo transformator- skih postaj, nadaljnjo ureditev doma Franca Osojnika, telovad- nice. vodovodnega omrežja, dveh mostov in drugih pomemb- nih del. ki močno vplivajo na življenski standard slehernega prebivalca te krajevne skupnosti. Seveda se tudi zavedajo, da vsega s temi 6,2 milijona dinarjt^v ne bodo mogli uresničiti; še bo potrebno zbrati dodat- na sredstva in jih pridati k tistim iz samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, potrebno bo prijeti tudi za kramp in lopato ... Dosedanji uspehi so dovolj velik porok, da tudi prihodnji ne bodo izostali. f EDNIK -3, april 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 OB 1. APRILU ~ DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD MLADI SLEDIJO TITOVIM BESEDAM Tovariš Tito je 1. aprila 1976 — ob dnevu mladinskih delovnih brigad med drugim dejal: „2elim, da bi zveza socialistične mladine in druge družbenopoli- tične organizacije ustvarile možnosti, da bi v prihodnje delovne akcije vključili čim večje Jtevilo mladih vseh struktur. Očitno je, da je zanimanje mladih za delovne akcije ogromno, in ve- lika Skoda bi bila, ko ik bi omogočili sodelovanja vsem, ki to želijo. Na mladinske delovne ak- cije ne smemo gledati samo s staliSča materialnih učinkov, marveč je treba vsclq imeti pred očtni njihov vsestranski in nepre- cenljivi pomen za mlado genera- cijo in naSo deželo v celoti." V tem kratkem odlomku iz go- vora predsednika republike Josipa Broza Tita je bilo mladim dano jasno napotilo, kako naprej, v katero smer naj zavije mladinsko prostovoljno delo v danaSnjih dneh. Znano je, da so z mla- dinskimi delovnimi akcijami pri- čeli že med NOB, že v prvih dneh vstaje. Takrat so imele akcije Cisto drugačen pomen. Mladina je pobirala s polj hrano, prenaSala je ranjence, orožje in živež, obdelo- vala polja, skratka trudila se je, da bi čim bolj pomagala svojim starejšim vrstnikom pri oboroženem boju proti okupa- torju in domačim izdajalcem. Znano je, da so akcije potekale po vsej Jugoslaviji na osvobo- jenem ozemlju in dostikrat pred sovražnikovim nosom. Po osvoboditvi, ko je bil okupator premagan in pregnan, je mlado generacijo, tako kot vso Jugoslavijo, čakala pomembna in velika naloga — izgradnja poru- šene domovine. Zato so se takoj po osvoboditvi mladinske delovne akcije nadaljevle s Sč večjo intenzivnostjo in seveda še množičnejšo udeležbo. Prva Zvezna mladinska delovna akcija Brčko — Banoviči je privabila preko 62 tisoč mladih iz vse Jugoslavije, čeprav je bil takrat šele maj 1946. Naslednje leto so se brigadirji iz vse domovine zbrali na gradbišču. Povsod so pomagale mlade pridne roke. Do leta 1952 je bilo v Jugoslaviji zgrajenih z mladinskim prostovoljnim ddom že enajst prog, vrsta tovarn, hidroelektrarn, zrasla so nov mesta, kot Nova Gorica, Novi Beograd, pa avtocesta bratstva in enotnosti Zagreb—Beograd. V Sloveniji so brigadirji razen tega obdelovali kraška polja, uničevah' so koloradskega hrošča, gradili zadružne domove, pa ceste Celje Šempeter, Maribor — Trst, Videm — Zdole, nrfadi so regulirali reke in pomagali pri drugih težkih delih. Skratka kramp in lopata sta bila poleg samokolnice njihov najzvestejSi prijatelj. Med leti 1952 in 58 je v mladinskem prostovoljnem delu zavladalo nekakšno zatiSje, v tem času ni bilo večjih delovnih akcij. Toda_ mladi so gradili naprej, naselja, zadružne domove, ambulante^ lokalne ceste in po- dobno. Po letu 1974 se z revolu- cionarnimi koraki v socialističnem samoupravljanju ponovno oživlja tradicija ' mladinskega prosto- voljnega dela. Vedno več je republiških in zveznih delovnih akcij, da lokalnih sploh ne omenjamo. V Sloveniji se prične MDA Kozjansko, naslednje lejo se ji pridružijo še tri akcije in sicer v Brkinih, v Halozah in Suhi Krajini. Leta 1976 je potekalo v naši republiki že šest akcij — poleg že naštetih Se Kožbana ter Zvezna MDA Posočje. Leta 77 zaživi ddo še na Goričkem, leta 78 se jim pridruži še Kobansko, Suha Krajina pa postane Zvezna akcija. Vsega skupaj je leta 78 potekalo v Jugo- slaviji 30 mladinskih delovnih akcij, na katerih je soddovalo preko 50 tisoč brigadirjev iz vseh krajev naše domovine. Ob vsem tem je neizpodbitno dejstvo, da postaja mladinsko -prostovoljno'delo s svojimi celot- nimi družbenimi rezultati vse bolj enoten del celotnega družbenega dela. Zveza socialistične mladine mora v prihodnje z vsemi subjek- tivnimi silami sprožiti Široko družbeno akcijo, v kateri bo postalo delo mladine integralni del svobodne menjave dela na po- dročju združenega dela, izobra- ževanja in vzgoje, kulture, zdravstva, telesne kulture ter drugih družbenih dejavnosti. Pri organiziranju mladinskih delovnih akcij pa je treba pravočasno pričeti s pripravami za udeležbo na akcijah. Pri tem je treba paziti na to, da bo sestava brigad čim bolj pisana. V njej morajo biti zastopani mladi iz vseh struktur, tudi študentov, ki radi nekako vzvišeno gledajo na to, po njihovem mnenju zgolj fizično delo. Vsem mladim, ki Se niso sodelovali na kateri od akcij, pa tudi njihovim staršem in sploh vsem, ki nimajo jasne predstave o takšni obliki dela in združevanja mladih naj nikoli ne izzvenijo besede brigadirjev , ki so že sodelovali na akcijah. Ob zaključku lanskoletne MDA SG 79, je brigadirka med drugim povedala: Sodelovati na mladinski delovni akciji pomeni delati, ustvarjati, spoznavati in učiti se, graditi svojo domovino in sebe... In na koncu odditi za spoznanje soli- darnosti, humanosti,, bogatejši za žulje, smeh novo prijateljstvo, bogatejši za nove življenjske izkušnje. M. Ozmec iskanje razvojnih možnosti v tovarni glinice in aluminija „Boris Kidrič" v Kidričevem si priza- devajo, da bi naSli kar najboljše razvojne možnosti za naprej v interesu vsega slovenskega gospodarstva. To velja za delovno organizacijo kot celoto in tudi za posamezne TOZD. Danes se ustavimo v TOZD tovarna glinice, ki ima še precej takih naprav in strojev, ki bi morda lahko koristno služili še za kako novo proiz- vodnjo. Tega se v tej TOZD dobro zavedajo, zato so sklenili napraviti poizkus raztapljanja trdega vodnega stekla. To spada v okvir inovacijske aktivnosti, vendar o tem kdaj drugič. Direktor te TOZD je člane delavskega sveta temeljito seznanil s pote- kom in načinom poizkusa in njegovih rezultatih. Direktor je pojasnil, da je tekoče vodno steklo izhodna surovina za proizvodnjo zeolitov in to proiz- vodnjo bodo tudi poskušali osvojiti. Res je, da bi tekoče vodno steklo lahko kupili na svetovnem tržišču, vendar to vsebuje okrog 67 odstotkov vode, zato bi poizkusili raztapljati vodno "steklo v obstoječih napravah, ki so ostale od opuščene proizvodnje sinter postopka. Pri preučevanju tega postopka so intenzivno delali in študija tehnolo- gije je pokazala, da bi za ta postopek bilo moč uporabiti opuščene naprave. Ce bi ta proces uveljavili, bi s tem prihranili tudi dve tretjini transportnih stroškov, ki gredo v breme že omenjenih 67 % vode. Direktor je na seji delavskega sveta tudi povedal, da je poleg uporabe vodnega stekla za zeolite, mogoče prodati večje količine tekočega vodnega stekla^ saj ga na jugoslovanskem tržiSču močno primanjkuje. Res je, da je za izvedbo tega treba tudi določena denarna sredstva, zato je delavski svet 'predlog podprl in odobril potrebna sredstva za izvedbo poizkusa raztaplja- nja trdega vodnega stekla. France Mrfko ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU IN NJEGOVIH 2§ LET I. Arhivsko gradivo, ki je nastajalo na območju občine Ptuj in Ormož se je vse do konca prve svetovne vojne zbiralo v arhivskih ustanovah nekdanje avstrijske države, predvsem v graSkih arhivih in sicer v Štajer- skem deželnem arhivu in v arhivu namestništva. Ob koncu 19. stol., pose- bej pa še po koncu 1. svetovne vojne, se jc na ljubiteljski osnovi in v zdo skromnem obsegu lotilo zbiranja arhivske^ gradiva Ptujsko muzejsko druStvo in pozneje Mestni Ferkov muzej, ki si je pridobil z d^ovi in nakupi posamezne arhivalije starejšega izvora, za novejša obdobja pa predvsem fragmentarno gradivo društev in posameznikov. Med drugo svetovno vojno v letih 1941—1945 je tedanji graSki arhiv zbral predvsem gradivo župnij, za katerim pa je, razen malega ostanka izginila vsaka sled. Po osvoboditvi se je leta 1947 v okviru muzeja uredilo do tedaj zbrano arhivsko gradivo. V letu 1953 je Mestni muzej v Ptuju začel prevzemati arhivske fonde, ki sta jih v začetku 1954 leta začela strokovno obdelovati dva na novo nastavljena arhivska delavca, s čimer so bili podani osnovni pogoji, da se je iz nastalega arhiva pri muzeju razvil samostojen arhivski zavod. II. Arhivski zavod v Ptuju je najprej poskušal ustanoviti že Okrajni ljudski odbor v Ptuju, ki je na ločenih sejah obeh zborov 1. julija 1954 sprejel sklep, da se ustanovi proračunska ustanova Okrajni arhiv Ptuj, katerega predmet poslovanja je zbiranje, urejanje, vodenje in čuvanje državnega arhiva. Na isti seji je okrajni ljudski odbor sprejel tudi sklep o ukinitvi Studijske knjižnice v Ptuju, ki bi naj svoj knjižni fond predala novoustanovljenemu Okrajnemu arhivu v Ptuju. Izvršitev teh sklepov pa je zadržal Svet za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani z odločbo z dne 26. julija 1954 z obrazložitvijo, da si Okrajni ljudski odbor ni izposloval privoljenja tega sveta o ukinitvi Studijske knjižnice, za ustanovitev okrajnega arhiva pa ni bil pristojen. Zaradi tega v letu 1954 ni prišlo do ustanovitve samostojnega arhivskega zavoda v Ptuju, saj jč Okrajni ljudski odbor Ptuj svoj sklep o ustanovitvi Okrajnega arhiva v Ptuju na svoji seji, 19. marca 1955 preklical. Prizadevanja za ustanovitev arhiva pa kljub temu niso zamrla. Po posvetovanjih s takratnim Državnim arhivom Slovenije, katerega pred- stavniki so si nekajkrat ogledali arhivske zbirke v Ptuju jc priSlo do spozna- nja, da bi za Ptuj najbolj odgovarjala ustanovitev Mestnega arhiva, ki bi prevzemal arhivsko gradivo od uradov, ustanov, organizacij podjetij, kate- rih sedež je v Ptuju. Na tej osnovi je arhivski oddelek pri Mestnem muzeju v Ptuju, 18. marca 1955 predlagal Ljudskemu odboru mestne občine Ptuj, da ustanovi Mestni arhiv v Ptuju kot samostojno upravno in proračunsko ustanovo v Ptuju. Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na osnovi tega predloga in v okviru svojih pristojnosti ter po pristanku Izvršnega sveta LR Slovenije na svoji seji, 24. marca 1955 sprejel sklep o ustanovitvi Mestnega arhiva v Ptuju. Že z ustanovitveno odločbo je Ljudski odbor mestne občine Ptuj določil naloge arhiva in teritorialno pristojnost, ki je bila v mejah tedanje- ga ptujskega okraja. Državni arhiv LRS je 7. julija 1955 pooblastil Mestni arhiv v Ptuju, da v njegovem imenu izvršuje nadzorstvo nad arhivskim gra- divom na vsem ozemlju Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. S tem je arhiv v Ptuju dobil potrebno družbeno in strokovno verifika- cijo za svoje delo in s tem so bili podani osnovni pogoji za načrtno arhivsko delo v Ptuju. III. Že z zgoraj omenjeno nastavitvijo dveh arhivskih delavcev v letu 1954 se je začelo načrtno urejanje arhivskega gradiva, ki je bilo do tedaj zbrano. Najtežji problem je bil namestitev gradiva v primernih prostorih, saj se je arhivsko gradivo nahajalo v treh sobah srednjega južnega trakta nekdanjega dominikanskega samostana, razen Herbersteinovega arhiva, ki se je nahajal na ptujskem gradu. Ze v letu 1954 seje pristopilo k urejanju cerkvenih arhivov (Mestne župnije Ptuj, Dekanijskega urada Ptuj in Zppnije na Hajdini), arhivskega materiala stare zemljiSke knjige s področja nekdanjega ptujskega sodnega okraja, kakor tudi nekdanjega ormc^kega sodnega okraja, nadalje se je izvršila inventarizacija gospoščine Hrastovec v Herbersteinovem gr^činskem arhivu ter pregled in sortiranje listinskega in spisovnega gradiva minoritskega konventa v Ptuju. V letu 1955 se je nadaljevalo delo na urejanju gradiva minoritskega konventa. Pregledane so bile predvsem listine, ki se nanaSajo na minoritsko in dominikansko zemljiško posest v gornjih Halozah, nadalje listinski in spisovni n aterial iz 17. stoletja, ki se nan^a na stalne spore in razprtije med minonlskim in dominikanskim konventom, zlasti pa na dolgoletne spore in pravde s podložniki. Prav tako so bili v letu 1955. urejeni zapuščinski spisi 17 zemljiških gosposk z ozemlja ptujskega sodnega okraja iz let 1821 do 1850. Novo ustanovljena arhivska ustanova v Ptuju je z svojim delom že začela seznanjati širšo javnost s članki iz lokalne zgodovine, ki so začeli izhajati v Ptujskem tedniku. Poseben problem so v prvem letu delovanja ptujskega arhiva predstavljali prostori, ki niso bili primerni za hranjenje arhivskega gradiva, saj so bili ne samo premajhni, ampak tudi vlažni. Arhiv je v tem prvem letu svojega obstoja premogel tri majhne sobice, od katerih je ena služila za pisarno in skladišče. Tudi oprema je bila skromna, saj je primanjkovalo po ličnic, tako da je bilo okrog 30 % gradiva Se vedno v razsutem stanju na tleh. Ob eni pisarniški mizi, ki sta si jo delila oba zaposlena arhivska delavca se je vršilo vse arhivsko urejevalno delo v tem prvem letu in obstoja ptujskega arhiva. Mestni arhiv v Ptuju je imd 6 skupin arhivskih fondov c^ katerih so bili najštevilnejši graščinski arhivi Hrastovca, Ptujskega gradu. Gornje Lendave in Vurberga, ki so obsegali skupno 865 knjig in 510 fasciklov. Sodni arhivi ptujskega in ormoSkega okrajnega sodišča so obsegali 329 zemljiških knjig, 957 knjig aktov in 97 fasciklov. Registratura ptujske mestne občine je vsebovala 405 knjig in 263 fasciklov. Od tega je prišlo v arhiv po letu 1945 55 Vo gradiva v več ali manj v razsutem stanju, mnogo gradiva pa je bilo uničenega po okupatorju. Arhivsko delo je po začetnih težavah v letu 1956 zaživelo s polno močjo. Poleg urejevalnega dela se jc pričdo tudi z evidentiranjem registra- turnega gradiva, predvsem občinskih registratur in so bili v zvezi s tem prevzeti vsi arhivi KLO, ki so bili s formiranjem komun koncentrirani na sedežih novih občin. Prav tako je bila izvrSena evidcnca vseh matičnih knjig v tedanjem ptujskem okraju. Pregledanih in evidentiranih je bilo 793 knjig pri matiCruh uradih in 3(X) knjig pri župnijskih uradih. V arhiv je bilo prevzeto 34 fasciklov zapuščinskih spisov gospostev s področja nckdšmj^a okrajnega sodišča v Ormožu, ki so bili najdeni v arhivu okrajnega sodiŠia v Ptuju. V letu 1956 je občinski ljudski odbor Ptuj na temelju uredbe o vodstvu kulturno prosvetnih, znanstvenih in umetniških ustanov imenoval prvi upravni odbor arhiva, s čimer se je v Mestnem arhivu v Ptuju začelo druž- beno upravljanje arhivskega zavoda. Nadaljevalo se je tudi kulturno prosvetno delo, saj so bili v lokalnem časopisju Ptujski tednik objavljeni članki z arhivsko tematiko. Prav pomembna pa je bila objava Se nepozna- nega arhivskega gradiva v zvezi s septembrskimi dogodki 1908^, leta v Ptuju. Nadaljevanje pijhodnjič NA OBISKU V DOMU UTOKOJENCEV V PTUJU Tudi v domu topla jesen življenja Pred nedavnim smo bili po- novno na obisku v domu upokojencev v Ptuju ter se pogo- varjali z direktorico doma Mileno Medvedovo, Poizkušali smo ji zastaviti več vprašanj, skozi katere bi lahko širši družbi predstavili življenje in delo stanovalcev doma. Tovariška Medvedova je takole predstavila dom upokojencev: „Naš dom, katerega ustanovitelj je skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj, je splošni socialni za- vod, dejavnost pa socialno varstvo odraslih oseb. Oskrbovancem nudimo nastanitev, prehrano, zdravstveno nego in zagotavljamo tiste aktivnosti, ki ustrezajo njihovim potrebam. Dom posluje v dveh delovnih enotah in sicer v Ptuju, z zmogljivostjo 115 oskr- bovancev in v Muretincih z zmogljivostjo 115 oskrbovancev. Povprečna starost oskrbovancev je 79 let. Po načinu plačevanja oskrbe v domu je 35 odstotkov oskrbo- vancev samoplačnikov, 25 od- stotkov delnih plačnikov, za 40 odstotkov oskrbovancev pa oskrbo v celoti plačuje skupnost socialnega skrbstva, delno pa Se za 25 odstotkov oskrbovancev. Dodatno oskrbo in medicirisko nego nudimo 110 oskrbovancev. V domu je 62 delavcev, ki oprav- ljajo posle osnovne domske dejav- nosti, od tega je 29 delavcev v zdravstveno negovalski skupini, 15 delavcev v službi prehrane, II delavcev v tehničnih službah in 7 delavcev v skupnih službah. Delo v domu terja stalno službo zdrav- stveno-negovalske skupine, to je 24 ur dnevno in celodnevno v službi prehrane 14 ur dnevno. V domu posluje splošna ambulanta združenega zdravstvenega doma ZC Ptuj in sicer enkrat tedensko, redno pa je zaposlenih 8 medi- cinskih sester. Večina naših oskrbovancev je občanov Ptuja in vzdržujejo redne stike s svojci. Nasplošno lahko rečemo, da je počutje oskrbovancev zadovoljivo. Obiski v domu so dovoljeni in sicer v času od 9. do 11. in od 14. do 16. ure dnevno. V tem času so možni tudi izhodi, prav tako pa imajo oskr- bovanci letno mesec dni dopusta." Beseda ,,dom" spominja na utesnjenost. Vemo pa, da tega že dolgo ni več, da so njegovi stano- valci svobodni, da jih v bistvu ve- žejo samo obroki in da jim domsko osebje skuša nadomestiti prejšnjo povezanost z življenjem. Kako je v resnici? „Res je, da bes "la „dom" spominja na utesnjenost, dejansko pa so naši stanovalci svobodni. Z redkimi izjemami se počutijo resnično doma, imajo svoj kotiček ter občutek varnosti in topline. Morda bi bilo zanimivo povedati, da smo edini dom v SR Sloveniji, ki dovoljuje imeti stanovalcem tudi lastno pohištvo in druge predmete za osebno porabo: vztrajamo le pri osnovni opremi, to je postelja, omara, nočna oma- rica in miza s stoli. To pa je za počutje in domačnost v domu izrednega pomena. Zaposleni se nenehno trudimo, da zadovoljimo potrebam stanovalcev in seveda tudi željam, čeprav nam vedno ne uspeva. Vsi čutimo, da smo še premalo naredili na tem področju in vsi pogrešamo socialnega delavca, ki bi povezoval in razreševal medsebojne odnose oskrbovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih. Tudi za aktivnosti med stanovalci doma doslej nismo organizirano poskrbdi, ker v domu nimamo delavnega terapevta. Zato se dejansko aktivno ukvarjajo z nekaterimi dejavnostmi le posamez- niki z lastnimi interesi. Tako plete- jo, kvačkajo, izdelujejo tapiso-ije, goblene, opletajo steklenice in podobno." Kakšna pa je povezanost doma s krajevno skupnostjo „Boris Ziherl, njenimi prebivalci, se njegovi prebivalci vključujejo v razreševa- nje problemov okolja, v katerem živijo? „V zadnjem obdobju dom aktivneje sodeluje s krajevno skupncfetjo in sk;er predvsem na kulturnem področju, seje in sestan- ki organov krajevne samouprave se prav tako odvijajo v domskih prostorih. Stanovalci doma kažejo zanimanje za te sestanke. Na po- budo krajevne skupnosti in z njihovim soprispevkom so naši oskrbovanci prejeli ob novem letu 1980 barvni TV sprejemnik. Se ved- no pa je med stanovalci doma premalo zanimanja za razreševanje problemov okolja, v katerem živimo. Omenim naj še, da za po- trebe upokojencev krajevne skup- nosti ,, Boris Ziherl" dajemo opoldanski obrok hrane v primerih organizirane nege na domu." Zanimanje za bivanje v domu raste iz leta v leto. Tako je bilo zaradi potreb potrebno pričeti z razširitvijo doma v Muretincih. Kaj boste pridobili s to razširitvijo? ,,Tej ugotovitvi lahko le pritrdim. Resnično je čedalje večje zanimanje za bivanje v domu in glede na sedanje zmogljivosti vsem kandidatom ne moremo ugoditi. V delovni enoti v Muretincih smo koncem leta 1979 pričeli z izgrad- njo 60 posteljnega prizidka. Z njegovo dograditvijo pa zmogljivo- sto ne bomo mogli bistveno povečati, ampak bomo dosedanjim stanovalcem omogočili bivanje v ustreznejših in boljših pogojih. Dosedanji prostori v gradu ne ustrezajo normativom, ki so spreje- ti na področju zavodskega varstva odraslih oseb." Kakšni so vaši načrti v letošnjem letu in kako se povezujete z ostalimi podobnimi domovi v regiji in širšem slovenskem prostoru? ,,Načrti za letošnje leto so omejeni, saj poskušamo slediti resolucijskim določilom. Tako bomo poskušali zagotoviti našim stanovalcem v ekonomskem, zdravstvenem in rekreativnem pogledu, vsaj dosedanji standard. Zavzemamo se za uvedbo specialistične zdravstvene službe, neuropsihiatriSne obravnave oskr- bovancev, ki so takšne obravnave potrebni. V delovni enoti Ptuj načrtujemo sanacijo strešne kritine, v delovni enoti Muretinci pa dograditev prizidka. Z ostalimi domovi za odrasle pa se povezujemo v skupnosti socialnih zadovod SR Slovenije, je zaključila Milena Medvedova. MG Milena Medved, direktorica doma FotorOM Oskrbovanci doma upokojencev so v domu naSU varno in toplo zavetje 6 - DELEGATSKA SPOROČILA 'L-J" - z GBCS^E&A zbora OBČI^JSKE gasilske zveze PTUJ Gasilstvo skladno i razvojem civilne zaščite z vprašanjem kaj storiti, da bo manj požarov, se sooča vsa naša družba, še posebej pa gasilska organizacija, ki na tem področju dosega v zadnjem času vse po- membnejše uspehe. Se zmeraj pa ne dosegamo vsega lega, kar vse- buje zakon o varstvu pred požari. Pravica in dolžnost do zagota- vljanja požarnega varstva ni m ne sme bili samo stvar gasilskih in požarno varnostnih organizacij. Del splošnih prizadevanj v naši samoupravni socialistični družbi mora bili usmerjen tudi v pre- ventivo in varstvo pred požari. Vsak delovni človek in občan mora bili usposobljen za gašenje začetnih in manjših požarov. S lem bomo dosegli še en cilj za katerim stremimo že leta — pod- ružbljanje samozavesti tudi v po- gledu varstva pred požari. V ptujski občini smo kar se tega tiče že korak naprej. Večina od 61 gasilskih društev, ki delujejo v okviru občinske gasilske zveze Ptuj je izredno aktivnih. Njihovo delo pa ni le zgolj akcijsko, ampak vse bolj sega na področje- pre- ventive — izobraževanja občanov v smislu varstva pred požari. Del zaslug za takšno stanje gre vse- kakor občinski gasilski zvezi Ptuj, ki usklajuje interese in delo vseh GD v ptujski občini. Glede na pomen, ki ga ima ta zveza ni bilo presenečenj, ko so se na rednem letnem občnem zboru občinske gasilske zveze Piuj v petek 28. marca razen številnih delegatov odzvali vabilu ludi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj, civilne zaščite, ljudske obrambe in druž- bene samoza.ščite ter številni ■)redstavniki iz sosednjih in po- :)ratenih gasilskih centrov. Tako so z navdušenjem pozdravili goste iz Krapine, Varaždina in Zaboka iz sosednje Hrvatske ter predsta- vnike gasilskih centrov iz Slo- venske Bistrice, Šmarja pri Jelšah. Maribora, l.enarta. Ormoža, ga- silske zveze Slovenije in drugod. Z zanimanjem so prisluhnili uvodnemu poročilu Herberta Soreca, predsednika občinske gasilske zveze Ptuj. Povdaril je, da so se v lanskem letu dosti bolj posvečali odnosu do svojega dela, zato je delo in uspehi vplivalo v prid gasilstva in družbe kot celote. V preteklem lelu so uspešno utr- dili samoupravno organiziranost gasilskih orpnizacij, kar je utr- dilo tudi njihov pt)ložaj v druž- benem življenju. Gasilstvo-pred- stavlja dartdanes resno družbe- nopolitično silo, kije med drugim tudi pomemben steber naše sta- bilnosti. Vse to pa je zahtevalo popolno ang^iranosi slehernega člana — gasilca. Tudi gasilci mo- rajo biti prisotni povsod tam, kjer sprejemajo družbene odločitve. Gasilci so prvi poklicani, da v sklopu civilne zaščite, kol najširše družbene preventive in aktivnim sestavom oboroženih sil nadalju- jejo svetle tradicije NOB in ljud- ske revolucije. Spričo resne situ- acije v mednarodnih dogodkih je dandanes bolj, kot kdajkoli prej lo nujno potrebno. Sodelovanje gasilsko-tehničnih enot je bilo v lelu 1979 zelo uspešno na vseh področjih, še posebej na nivoju občinske gasil- ske zveze Ptuj. V letu 1980 pa bo prav gotovo os osrednji gasilski dogodek IX. kongres gasilske zveze Slovenije. Ta bo 8. junija letos v Brežicah, na njem pa bo sodelovalo tudi 8 delegatov iz občinsk® gasilske zveze Ptuj. Na tem kongresu bodo upravičeno postavili v družbeno ospredje aktualna vprašanja. Predvsem vprašanje nadaljnega samoupra- vnega razvoja te človekoljubne organizacije. Tudi ocene dosedanjega raz- voja gasilstva v občini Ptuj so bile dokaj pozitivne. Gasilstvo pa bo v prihodnje potrebno razvijati skladno z razvojem civilne zaščite, kot najširše oblike priprav ter udeležbe delovnih ljudi in obča- nov pri zaščiti prebivalstva in materialnih dobrin v izjemnih razmerah. Področje nalog, kjer se srečujeta gasilstvo in civilna za- ščita je zelo široko. Zato je po- membno, da je prav področje usposabljanja tisto, ki zahteva le- tos in v bodoče od gasilcev še več angažiranja, v skladu z resolucijo VIII. kongresa gasilske zveze Slovenije. Največji povdarek pa bo namenjem pravočasni pripravi programov na akcijo Nič nas ne sme presenetiti '80, kot najpo- membnejši nalogi v letošnjem letu. Za tem so prisluhnili še orga- nizacijsko — operativnemu po- ročilu Cvetke Medved, sekretarke občinske gasilske zveze Ptuj. Po- vdarila je. da so dosegli zastavljeni plan za leto 1979, da so zadovoljni z zasedbo kadrov v centru, da so se £iisilci udeleževali vseh važneiših tekmovanj, kakor tudi tekmovanj znotraj društev. Razen tega je v lanski sezoni opravilo tečai za gasilske časnike kar 33 kandfida- tov. Pridobili so dva višja gasilska častnika in 19 strojnikov. Uspešno pa so delovale tudi razne komi- sije. veliko pt)zornosti pa so po- svečali delu z mladino. Se posebej je razveseljivo, da je v psilskih vrstah v.se več žena m deklet, kar kaže na priljubljenost gasiUlva pri nas. Z občnega zbora so za tem po- slali pt)zdravno pismo predse- dniku republike Josipu Brozu — TITU. Najlepše želje po čim- prejšnji ozdravitvi je pred vsemi prebral Herberi Sorec. Za lem so zasluženemu in dol- goletnemu gasilskemu aktivistu Janku Žnidariču, sedaj podpred- sedniku občinske gasilske zveze Ptuj. v zahvalo za njegovo ži- vljensko delo na področju uve- ljavljanja in razvoja gasilstva predali skromno darilo in ume- tniško likovno stvaritev. Janko Žnidarič je vse svoje življenje po- daril gasilstvu, od mladih nog pa je aktivni gasilski častnik. Po nje- govi zaslugi je dandanes izobra- ženih več generacij mladih gasil- cev. Za svoje uspehe je-prejel več republiških in zveznih gasilskih priznanj, od katerih je najvišje priznanje gasilska zvezda I. stop- nje. ki mu jo je podelila gasilska zveza Jugoslavije. Ob koncu so izvolili osem de- legatov. ki bodo zastopali občin- sko gasilsko zvezo Ptuj na IX. kongresu gasilske zveze Slovenije. Dogovorili so se tudi, da bodo letošnji dan gasilcev — 4. julij praznovali skupaj z občinsko or- ganizacijo ZZB NOV Ptuj. Le- tošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj ga bodo združili s proslavo 110 letnice gasilskega društva Ptuj. M. Ozmec. Herbert Sorec, predsednik občin- ske gasilske zveze Ptuj, je prebral tudi pozdravno pismo predsedniku TITU. Dvorana novega doma gasilcev v Ptuju je bila tokrat res tesno zasedena. Razen delegatov so se občnega zbora udeležili številni gostje in predstavniki sosednjih gasilskih centrov. V zahvalo za dolgoletno in uspešno delo v gasilstvu, so Janku Žnidariču, podpredsedniku OGZ Ptuj podelili skromno darilo. Kdaj preselitev ptujskega odpada Organizirano zbiranje odpadkov in vraCanje surovin je vse večjega pomena, saj lahko tako prihranimo prccej sredstev, predvsem deviznih. Iz t^a razloga posvečamo delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, vse večjo pozornost, priznali smo jim cdo status posebnega družbenega pomena. Seveda tega ne bi mogli trditi za ptujsko občino, saj že dolgo časa traja iskanje nove primernejše lokacije za poslovno enoto Surovine, pa je žal ni mogoče najti. Ljudje negodujejo, saj je pogled na zbirališče odpadnega materiala ob Mariborski cesti vse prej kot okras staremu mestu, ki privablja vedno več turistov. Kot so povedali na omenjeni poslovni enoti, so v velikih kupih ploče- vine predvsem ostanki iM-oizvodov bde tehnike in avtomobilov, teh mate- riatov pa se železarne otepajo, saj so najslabSe kvalitete. ReSitev problema je torej v določitvi nove tokacije, leveda izven mesu. V teku so sicer Tistim, Id prihajajo v Pti^ z desnega brega Drave, Je ta prizor dobro znan pogovori s trgovskim podjetjem MIP, glede zamenjave lokacije in upajo, da bo do tega prišlo v letu 1981. Seveda si novo lokacijo še najbolj želijo delavci Surovine sami, saj delajo v zelo neprimernih pogojih. Obseg dela je iz leta v leto večji, v letu 1961 je bil fizični plan prometa na promer 1000 ton letno, medtem ko je letošnji kar 8500 ton. Ce upoštevamo, da je potrebno ves odpadni material sortirati, razrezati in balirati, nam bo jasno, kakšno delo opravlja 16 zaposlenih. Na novi lokaciji bi bilo seveda možno delo bolje organizirati, kar bi prispevalo k Se uspešnejšemu delu in boljšim delovnim pogojem. JB Kaj pravite k temu? Pred kratkim sem imel priložnost obiskati sorodnike, ki živijo v novem delu Ptuja. Glede urbanistične ureditve nimam pripomb, pač pa je pod vsako kritiko okolje, kjer se človeku nehote ustavi noga in pogled. Najprej tisti „lepi" park ob Ožboltovi cerkvi, desno od doma upokojencev ob cesti. Med grmovjem vidiš vse od A do Ž. Prava postojanka za razne odpadke, ponoči pa tudi za WC. Naprej, pravo razdejanje je pri bolnišnici, ob cesd levo pri stanovanj- ski hiši, kjer je pot v zdravstveni dom. Lepa postojanka za tiste, ki se v bližnjem kiosku opijajo z alkoholom, potem pa močijo od urina vedno vlažni hribček, ki je obrasd z grmičevjem, obložen s smetmi in kamenjem. Kaj pravite, ali ne bi bilo to nekaj dobrih posnetkov za vaš Tednik. Mogoče bi se le kdo ob pogledu nanje spomnil, da ima lepo okolje in higiena še neko veljavo, vrednost v naši domovini. Kaj bi stalo, če bi se stanovalci tam okrog vsaj en popoldne zbVali, prinesli s sabo žage, krampe in lopate ter za nekaj ur pridno poprijeli zanje za lepše okolje in končno tudi za lepši videz turističnega Ptuja kot celote. Se mimoidočim bi bil to vzor in spodbuda za posnemanje, turisti pa bi se oglašali s pohvalnimi pismi in ne s tako vsebino kot se moram žal jaz!? Stanko Koletnik, dipl. ing. iz Celja Ustanovili so planinsi(o društvo v soboto, 29. marca so se Stoperčani sestali na ustanovnem občnem zboru planinskega društva. Poimenovali so ga po Donački gori, ki kraljuje nad naselji te krajevne skupnosti. Na zboru so izvolili vodstvo —- pred- sednik društva je postal Zvonko Lampret in sprejeli program dela. Dogovorili so se, da bodo name- nili pozornost izobraževanju članov in si prizadevali, da bi v društvo vključili čimveč mladih, zato so imenovali mentorja, ki bo deloval v osnovni šoli in k delu pritegnil pionirje. V tem letu bodo pripravili več izletov, posebej na Donačko goro in po Sloveniji. N. D. folklorno društvo ptuj pred d^tum zborosvi Še poglobljena skrb za izvirno bogastvo Folklorno društvo Ptuj bo tudi v prihodnjem obdobju, lo je v letih 1981 — 1985 skrbelo s svojimi sekcijami v Markovcih, Vidmu, Podleh- niku. Gerečji vasi. Lancovi vasi ter drugod za ohranitev izroči! naših prednikov. V lem programu zavzema posebno mesto skrb za sodelovanje z muzejem in krajevnimi skupnostmi, ki imajo interes pri zbiranju m urejanju prostorov že pozab jenih in opuščenih kmečkih orodij ter drugih predmetov. Znano je. daje za ptujsko območje značilno delovanje etnografskih skupin na treh območjih: Ptujskem polju. Dravskem pt>lju in Halozah, nekoliko manj pa v Slovenskih goricah. Zalo bo naloga folklornega društva Ptuj. da tudi na tem območju ustanovi sekcijo, ki bi skrbela za ohranitev običajev še v četrtem etnografsko privlačnem območju. Folklorno društvo Ptuj pa se bo vključilo tudi v uresničevanje prizadevanj turističnega društva na Polenšaku, ki želi urediti muzej Kmečkega orodja. Podobno željo imajo tudi v Markovcih, kjer želijo dodati še maske, ki so še posebej zanimive na tem področju. V srednjeročnem načrtu društva zavzema posebno mesto program opremljanja že obstoječih skupin, zlasti še v Markovcih, Pobrežju in delno tudi v Lancovi vasi, Cirkovcah ter drugc^ lako, da bi dejavnost ne izumrla. Financiranje folklorne dejavnosti pa se bo v bodoče moralo le širše zastaviti in ne samo v občinskem prostoru, kjer večino bremen nosi občinska kulturna skupnost. Predlaga se tudi, da bi sredstva v le namene prispevale še krajevne skupnosti, v katerih je razvita folklorna dejavnost. Pri društvu pa, kot je povedal predsednik Jože Strafela, ludi v bodoče računajo na pomoč republiške kulturne skupnosti, posebej še pri financiranju naše največje folklorno-turistične prireditve, kurenlovanja. Posebna zasluga, da folklorne skupine danes še žive, gre vodnikom teh skupin. Zato si bo društvo prizadevalo, da bi doseglo širše izobra- ževanje teh kadrov in tudi novih. Po načrtu naj bi vsako leto vzgojili tri do štiri vodnike, ki bi skrbeli za plesno dejavnost v teh folklornih skupinah na območju celotne ptujske občine. V načrtu ima društvo še organizacijo dveh do treh glasbene-fol- klorne revije letno, kjer bi nastopili predvsem ljudski pevci, godci in plesalci. Že v dosedanjem delovanju si je folklorno društvo močno priza- devalo. da bi razširilo in poglobilo stike s podobnimi skupinami v zamejstvu, zlasti še z zamejskimi Slovenci. Doslej je društvo dobro sodelovalo s koroškimi Slovenci, v zadnjem času je okrepilo stike s primorskimi Slovenci; v načrtu pa ima še stike s porabskimi Slovenci. O teh in drugih načrtih folklornega društva Ptuj pa bo govora na bližnjem občnem zboru, ki bo še v tem mesecu in na katerem bi naj razpravljali o letni in srednjeročni programski shemi delovanja. MG Biti vedno in povsod prisotni Na svoji letni konferenci so se sestali tudi člani združenja zveze borcev NOV iz Kidričevega, pregledali dosedanje delo in se dogovorili tudi za predstoječe akcije. Njihovi konferenci so med drugimi priso- stvovali tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Janko Vogrinec, predsednik sveta skupščine KS Kidričevo Miro Kovač in sekretar IG KK SZDL France Meško. Predsednik KO ZZB NOV Andrija Toplek je najprej spregovoril o sedanji vojnopolitični situaciji v svetu upoštevajoč pri lem tudi naše notranje razmere. Poseben poudarek pa je dal pomenu naše neuvrščene politike in splošnemu pomenu neuVrščenosti proti blokovski politiki. V nadaljevanju je poročal o aktivnosti članov njihove organiMcije, pri čemer je poudaril, da so člani ZB v glavnem prisotni in aktivni v SZDL in KS, žal pa ne vsi in lo brez opravičljivih vzrokov. To obenem pomeni, da bo potrebno v bodoče več agilnosti. Aktivno sodelujejo ludi v NZ, kar se je najbolj potrdilo pri lanskoletnih vajah NNNP. Nadalje je bilo povdarjeno, da organizacija ZZB NOV počasi zgublja na številu nepa na kvaliteti, to je tudi dokazano z njihovo aktivnostjo, seveda skupaj z odgovornostjo slehernega člana. Izvzeti so le tisti, ki so bolni in ne morejo več tako aktivno delovati v DPO v KS kot so lo nekoč. Oglede zdravstve- nega varstva za borce so menili, da je le-to dobro organizirano, saj se daje možnost zdravljenja vsem, ki so tega potrebni. V razpravi, ki je bila bogata in zanimiva, so nakazali še vrsto problemov s katerimi se ukvarjajo, podanih pa je bilo ludi nekaj predlogov o nadaljnjem delu njihove organizacije. Glede izletov so menili, da jih v lanskem letu niso mogli organizirati, ker je bilo premalo prijav, zato so predlagali, da bi se kazalo dogovoriti s kak šno drugo organizacijo — npr. društvom upokojencev, sajje prav to tudi ena od oblik zbliževanja, da se med seboj bolje spoznajo in dogovorijo o skupnih nadaljnjih akcijah. Člani ZZB NOV ki so že upokojeni, so ob lanskoletni akciji NNNP dokazali, da so še vedno pravi borci, saj so se v veliki meri javljali prostovoljno v NZ, kar je resnično pohvalno in vzpodbudno ludi za bodoče naloge. Prav tako so predlagali, da bi se morda enkrat ali dvakrat na leto dobili skupaj na tovariškem srečanju, ki bi ga seveda sami financirali, da bi se tako med seboj marsikaj pogovorili in tudi ne pozabili drug na drugega. O kurirčkovi pošti so si bil edini, da se te mora udeležiti čimvečje število članov ZZB, saj to še kako pozitivno in ugodno vpliva na pionirje. Tako so sklenili, da se bodo 8. aprila ob 14. uri v čimvečjem številu zbrali pred OS na Hajdini, kjer bo letos glavna slovesnost, ki bo imela še poseben pomen. Ker bo pot vodila kurirčkovo pošlo ludi skozi Kidričevo in se bodo ustavili pred OŠ »Boris Kidrič«, se bodo udeležili ludi lega sprejema. V program njihove aktivnosti želijo vnesti tudi obisk nekdanjih borcev na šolah, kjer bi naj mladim pripovedovali o tem, kako so se borili, kaj in kako so sami preživljali in doživljali tiste težke čase, ko so imeli pred seboj en sam edini cilj »SVOBODO«. Bili pa so tudi kritični do svojega dela, saj so menili, daje po lanskoletnem praznovanju dneva borca v Kidričevem kljub izredno dobremu programu bilo malo članov ZZB. zato ob letošnjem praznovanju ne smejo ponovno pasti na podo- bnem izpitu. Se in še so se vrstili govorniki, vendar vsega ni moč opisali. Sklenili so še. da se masovno udeležijo letošnjega pohoda po poteh revolucije in da dosledno izvajajo sklepe, ki so jih sprejeli. France Meško Tako je bik) prejSnja leta ob sprejemu kurirCkove polte v KldriCevem. Foto: K. Zoreč if BMflK - 3. april 1980 NAŠE KMETIJSTVO - 7 IZ m^lVE NA SEJI ZBOROV SO PTUJ Za obrambo pred točo naj prispevajo vsi Na seji zbora krajevnih skupno- sti7 prav tako pa tudi na seji zbora združenega dela skupšCine ob6ne Ptuj, se je razvila živahna razprava o osnutku odloka o prispevku za obrambo pred točo. Za kaj dejan- sko gre? Zakon o sistemu obrambe pred točo, objavljen v Ur. listu SRS št. 33/79, obvezuje delavce v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijskih dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi, gozdno gospodarskih, lovskih in drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti, kmete in delavce v organizacijah združenih kmetov ter zavezance za davek od kmetij- ske dejavnosti po krajevnih skupnostih, da ustanovijo območno samoupravno skupnost za obrambo pred točo, da bodo tako lahko usklajevali dela pri obrambi pred točo na hranjenem območju. Po določilih zakona zagotavlja sredstva za zgraditev sistema obrambe pred točo SR Slovenija, prav tako sredstva za nemoteno delovanje in redno vzdrževanje osnovnih sredstev sistema za obrambo pred točo. Dočim sred- stva za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za strelska mesta pa morajo zagotoviti člani območne skupnosti s posebnim prispevkom za obrambo pred točo, njegovo višino in način plačevanja pa določijo s samoupravnim sporazumom. Višino prispevka za zavezance iz kmetijske dejavnosti določijo s pKJsebnim odlokom ob- činske skupščine, za pobiranje pa veljajo določila za odmero in pobiranje davkov občanov. Za območje severvzhodne Slovenije, to je občine Lenart, Ljutomer, G. Radgona, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, bi ti stroški znašali skupno okrog 8,282.000 dinarjev, od tega bi družbeni sektor prispeval 52,92 % potrebnih sredstev in sicer po določilih samoupravnega sporazuma ustrezen odstotek iz dohodka; zasebni sektor pa bi moral prispevati 47,68 odstotka stroškov, kar preračunano na delež, ki ga ga mora prispevati ptujska občina znaša 977. 064 din. Če hočemo ta denar zbrati pa je treba z odlokom določiti, da plačujejo zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti prispevek po stopnji 1,3 odstotka od osnove, od katere se plačuje davek iz te dejavnosti. Razpravljalci na sejah obeh zborov so si bili enotni v ugotovit- vi, da je to za kmetijstvo, enako družbeno kot zasebno, preveliko breme, saj obramba pred točo ni samo stvar kmetijstva, toča povzroči škodo tudi na stanovanj- skih zgradbah, razbije stekla, poškoduje avtomobile, parke in nasade, da vrtičkarjev in vikenda- šev niti ne omenjamo. V razpravi delegatov iz organizacij združenega dela smo "tudi slišaU, da zaradi območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo zavarovalnica ne bo prav nič znižala zavarovalne premije, torej bodo OZD s področja kmetijske dejavnosti dvakratno obremenjene. Povrh tega pa ni rešitev v tem, da pridelke zavarujemo pred točo, temveč je rešitev v tem, da jih obvarujemo pred uničenjem „ledenega biča". Saj je pridelo- vanje hrane vse bolj strateškega pomena, ne le za našo samoupravno družbo, temveč za vse človeštvo. Če so kmetijske kul- ture zavarovane proti toči, zavaro- valnica sicer povrne po toči povzročeno škodo, toda kmetijski pridelki so bili kljub temu uničeni, ne bomo jih mogli izvoziti, ali Se huje, — da nadomestimo izgubo, bomo hrano, sadje ipd. uvažali in trošili dragocene devize, ki bi jih tako nujno potrebovali drugje. Torej, je v interesu celotnega naše- ga gospodarstva, vse naše družbe, da kar najbolj učinkovito organiziramo obrambo proti toči, zato je tudi dolžnost celotnega gospodarstva, da k temu prispeva ustrezen delež. Delegati v zboru krajevnih skupnosti so tudi zahtevali, da je treba v republiški skupščini podvzeti pobudo za spremembo oziroma dopolnitev zakona o sistemu obrambe pred točo. Opozorili so tudi na to, da sporazum o višini prispevka še ni popisan oz. v OZD na področju kmetijstva pravijo, da ga ne bodo podpisali, ker delitev obveznosti ,,ni poštena". Ce pa ne bomo pristopili k enotnemu sistemu obrambe pred točo, ta ne bo učinkovita. Nič nam ne pomaga, če imamo organizirano službo in osnovna sredstva za obrambo pred točo, če ob nevarnosti iz strelskih mest ne bodo poletele rakete in s svojimi^ eksplozijami razgnaJe kumulonimbuse (nevihtne-točo- nosne oblake). Prav te rakete in ljudi, ki bodo z njimi ravnali pa bi plačevali iz omenjenih prispevkov. V razpravi so delegati omenjali primere iz prejšnji let, ko ob zbiranju nevihtnih oblakov niso smeli aktivirati obrambe, ker je bilo na preletu potniško letalo, saj je znano, da gre čez naše območje zračni koridor. Tudi tu se kaže podcenjevalni odnos do kmetij- stva. Ce je npr. megla, lahko mirno za nekaj ur preložimo polet potniškega letala, pa tudi zaradi vrste drugih vzrokov. Toda, Ce grozi milijardna škoda našemu kmetijstvu, takrat pa tega ne smemo braniti, čeprav vemo, da potniškim letalom ni dovoljeno leteti skozi točonosne oblake. Sicer pa je razglabljanje o tem stvar strokovnjakov, delegati so le na ta problem opozorili. Predlagatelja osnutka odloka prav gotovo čaka zahtevna naloga, da bo ob predlogu odloka dal delegatom ustrezna in utemeljena pojasnila na vsa vprašanja iz razprave o osnutku. FF Gnojenje travnil(ov Travnati svet pri nas predstavlja močan izvor živmske krme, sedaj pa je čas, da pospeSimo razvoj travne ruše. Poudarek je na gnoje- nju in prav to področje nam bo pojasnil in svetoval potek dela inženir Vlado Tumpej iz Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo. „Po sami naravi travnik ne zahteva posebne obdelave, ker je to trajna travna kultura, ki vsebuje veliko število rastlin in zato ne prenese posebne mehanske obdelave kot na primer poljedelske kulture. Zgnojenjem lahko na travnatem svetu dosežemo marsi- kaj. Razlikujemo gnojenje z organskimi gnojili in z mineralnimi gnojili. Med organska gnojila štejemo gnoj in gnojevko. Z gnojem gnojimo navadno že jeseni, spomladi trdi hlevski gnoj nima posebnega pomena, velikega pomena pa je gnojevka, V tem času lahko damo največ 10 do 15 kubičnih metrov gnojevke na hektar travnatega sveta, na ta na- čin pa zagotovimo eno tretjino hranilnih snovi. Zato moramo travnik še dognojiti z mineralnimi gnojili. Pri pregledu posameznih elementov, ki so potrebni za rast travne ruše, na prvo mesto postavljaino kaldj ali apno. Stopnja kislosti na travnatem svetu (pH) je 4,8 do 5,5. Prizadevati si moramo, da ta nivo kislosti Stalno tidržujemo. Najlažje gre to z analizami in stopnjo lahko potem z apnenjem stalno popravljamo. Zavedati Se moramo, da ž uporabo " umetnih gnojil znižujemo pH zemlje. Kot primer lahko nave- dem, da na vsakih 100 kg KAN-a moramo dodati na hektar 7 kg kalcija, UREA pa deluje bolj kislo in na vsakih 100 kg moramo dodati 37 kg kalcija, drugače se stopnja hitro zniža. Za dušično gnojenje pri nas uporabljamo KAN, ki že sam vsebuje nekaj kalcija, in zato je tudi manjša potreba po kalcifikaciji. Vseeno pa bi vsakih nekaj let morali pognojiti hektar površine s' 1000 do 2000 kg kalcija. Ta se iz zemlje izpira počasi in je to gnojenje v 2 do 3 letnih razmakih. Sam kalcij mora biti fino zmlet, saj tako boljše deluje. Izredno pomemben element je dušik. Je zelo gibljiv in se hitro pomika in izpira, zato moramo gnojiti večkrat letno. Pri nas pa ga damo spomladi pred prvim odko- som in nato nič skozi celo leto. To ni pravilno. Za intenzivno izkoriščanje travnatega sveta ga moramo dodati za vsakim izkoriščanje. Ce gremo na pet ali šestkratno košnjo in pašo, ga moramo stalno dodajati. Letno bi tako na hektar porabili 250 do 300, bolj intenzivni obrati pa celo 400 kg čistega dušika. To pomeni od 800 do celo 1600 kg KANA na hektar. V tem primeru na hektar travniške ruše lahko vzdržujemo tri odrasle krave in dosežemo proizvodnjo do 12 tisoč litrov mleka na hektar, kar opravičuje tako visoke doze dušika. Sedaj spomladi moramo gnojenje z dušikom kombinirati z nitrofo- skali. Pri tem moramo vzeti kombinacijo z najvišjim odstot- kom dušika, k temu pa dognojimo še s KAN-om. Ce na primer vzamemo 600 kg KAN-a, kombinacijo 9—18—18, ki je pri nas zelo popularna, dobimo 54 kg čistega dušika. Za prvo rabo pa potrebujemo približno 80 kg čiste- ga'- dušika. Zato moramo doda- ti še 100 do 150 kg KAN-a na hektar. Po vsaki rabi, takoj po spravilu krme ali ko smo čredinko po^pasli, moramo že drugi dan dodati še 80 kg čistega dušika, za tretjo in četrto rabo 60 kg nato pa še 40 kg do 15. septembra. Po tem datumu pa z dušikom prenehamo gnojiti. ■ Pomemben element je tudi kalij. Za zdravje živine ni toliko pomemben ampak je v glavnem potreben za rast rastline. Doza kalija je odvisna od založenosti tal s kiijem. Zato moramo opraviti analize, vsaj vsaka tri leta in na tej osnovi uravnavati količino kalija v zemlji. Ce je na primer založenost zelo slaba moramo letno dodati 180 kg čistega kalija, če je dobra dodamo 80 kg in pri zelo dobri 40 kg na hektar. Ciste kalijeve soli (40 nimamo, zato moramo uravnavati z nitrofoskali. Fosfor, kot na slednji element, je zelo pomemben tako za razvoj rastlin kot za zdravje živali, reprodukcijo in tvorbo skeleta. Dostikrat pride do težav ravno pri reprodukciji, če gnojenje s fosfor- jem ni pravilno. Tudi to gnojenje uravnavamo na osnovi analiz zemlje. Ce je založenost slaba, letno dodamo 90 kg, pri dobri okrog 45 kg in pri zelo dobri založenosti 25 kg čistega fosforja na hektar. Fosfor je v zemlji zelo stabilen, se počasi izpira in lahko gnojimo za več let naprej, saj se letno v globino pomakne le za pol centimetra. Tudi uravnavanje fosforja opravimo s pomočjo nitrofoskalov, ker nimamo čistih fosfornih gnojil kot so superfbsfat ali Thomasova žlindra. Na vsaki vreči piše količina fosforja. Ce je na primer NPK 9:18:18, potem je v tem nitrofoskalu 9 odstotkov dušika, 18 odstotkov fosforja in 18 odstotkov kalija. Tako si dozo gnojila lahko izračunamo. Ce povzamem, kalij in fosfor sta v zemlji slabo gibljiva in s temi gnojili gnojimo v glavnem spomla- di, z dušikom pa moramo gnojiti skozi celo leto za vsako rabo pose- bej. Z dušikom začnemo gnojiti, ko se temperature dvignejo, sfedaj je že zadnji čas za to gnojenje. Pri takšnih dozah elementov, kot smo jih navedli, bo prvi odkos'po- trebno opraviti od 10. do 15. maja, pri tem pa bo potrebno sili- ranje. O tem kaj več prihodnjič na praktičnem prikazu, ki ga bomo tudi letos izvedli na našem posestvu." Morda ob koncu še o analizi zemlje. Potrebo sporočite pospeše- valcu kmetijske zadruge, ki bo vzel vzorec in ga poslal v laboratorij. Rezultati vam bodo pri delu v veliko pomoč. 1. kotar Klop, zverina, morilec čebel in uničevalec čebelarstva Naše čebelarstvo stopa v obdobje, v katerem se bo prene- halo čebelariti, ali pa bo še samo životarilo. Se se mi čebelarji ne bomo učili, se pravi spoznali sovražnika, ki je že med nami in če obenem ne bomo delovno, strnili, organizirali vrste ter dosledno vztrajali pri njegovem zatiranju. Problem bo obstajal v tem, da febelarji, ki čebelarijo izven če- belarske organizacije, čebelarskih društev, niti nimajo naročene ' strokovne čebelarske revije ..Slovenski čebelar", ne hodijo na sestanke, predavanja in ki se tudi ne ukvarjajo dosti s čebelami. V naše čebelje družine je vdrl klop ~ zverina, parazit, ki uničuje debele delavke, posebno še čebeljo ^ego. Kužna parazitska bolezen varrooza. nien povzročitelj klop Varroa jacobsoni, prvič je bilo Opisano v ,,Notes from the Leyden Museum" leta 1904, katere rokopise je poslal dr. A. C. ^demans iz Arhajma. Delo nosi naslov: mO novi družini in vrsti parazit- skih akarov". Paraziti so bili naj- deni na indijski čebeli Apis indica. Parazita na čebeli medarici Apis l^ellifici so verjetno prvi opisali Japonski strokovnjaki, kar pa se ^adi težkoče branja japonske '•terature to le redko omeni. :'®Ponski strokovnjak S. Kitaoka J® v februarju 1958 slučajno odkril ^arroo jakobsoni na čebeli f^edarici, v pokrajini Saitama •^•izu Tokia. EvropK) je varooza prodrla preko SZ iz oddaljenih, daljnovzhodnih pokrajin, kjer je bil zajedavec ugotovljen na prostoživeči indijski čebeli. Ker so bili v tistih krajih čebelarji, je klop prešel na njihove čebele. V teh prostranstvih so rekordni pridelki medu, kar so čebelarji v evrop- skem delu Rusije pripisovali dobrim pasemskim lastnostim ma- tic, a ne kakovostni paši lipe i. dr. med. rastline). Nastal je lov za maticami, z njimi se je varooza razširila povsod po SZ. Bolgarija je bila naslednja evropska država, kjer je bila ugotovljena varrooza, verjetno uvožena skupno z maticami iz SZ. Na podoben način je V. jacobsoni iz Japonske uvožena v Paragvaj v Južni Ameriki, od tam pa v Argentino. V Zapadno Nemčijo je varrooza zaradi nepazljivosti uvožena v inštitut za čebelarstvo v Oberurel 1970 in 1971. leta z 12 čebeljimi družinami Apis cerana iz Kitajske in Pakistana. Leta 1977 čebelje družine Inštituta poskusno dimijo proti zajedavcem, nakar je ugotovljeno, da so napadene, po parazitu V. Jacobsoni. Po jem ukrepu je bila varrooza najderS že v bližnjih čebelnjakih. Od leta 1976—1979 se varrooza vse bolj širi po Evropi (Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Jugosla- vija, Grčija, Turčija). V Jugoslaviji je varrooza odkrila prvikrat 12. novembra 1976 v SR Srbiji. V SR Hrvatski je varroooza ugotovljena na otoku Visu v ok- tobru 1978, kamor so jo verjetno zanesli čebelarji prevaževalci, zaradi kakovostnih pasišč. V SR Bosni in Hercegovini je bolezen V. jacobsoni ugotovljena leta 1979. V začetku leta 14. februarja 1980 je bila tudi v SR Sloveniji v dveh vzorcih drobirja, ki jih je na pregled poslal vete- rinarski inšpektor SO Kočevje, ugotovljena varrooza, na območju Grintovca v dolini Osilnice in Kočarjih v okolici Mozla. Po najnovejših podatkih naj bi bila okužena z varroozo območja občin Kočevje, Celje, Metlika, Nova Gorica, Ljubljana—Vič in Ljubljana—Šiška. Kaico nevarna je ta parazitarna bolezen imenovana varrooza, ugotavljamo po tem, da so trije člani lO ZČD za Slovenijo novem- bra 1979 obiskali „Cebelarsko za- drugo Split", kjer so se na kraju samem prepričali in spoznali s kužno boleznijo in njenim pogub- nim delovanjem na čebelje družine. O posledicah varrooze na otoku Visu so zvedeli, da je od okrog 2000 čebeljih družin, ostalo samo 20 družin. Pri obisku čebeljih družin, na dveh stojiščih, čebelnjakih pa so videli žalostno sliko. V letu 1979 so odkrili v SR Hrvatski nova žarišča varrooze v okolici Splita, Zadra, Dubrovnika, in na polotoku Pelješcu. Dalmatinska čebelarska zadruga Split je ugotovila, da je varrooza uničila 7000 družin pri svojih kooperantih. V akciji zgodnjega odkrivanja varrooze na otoku Hvaru, mesec dni po ugotovitvi na otoku Visu, je veterin, služba ugotovila, da je ves otok okužen z boleznijo, od 5758 čebeljih družin je bilo okuženih 5199 družin, ali od 290 čebel- njakov 238. V preteklih letih je prišlo do večjega odmiranja čebel na območju ob grški meji, kjer je kot je znano, varrooza že zelo razširjena in kjer je odmrlo v zimi 1977—1978 več kot 70.000 čebeljih družin. Vedeti moramo, da je parazit zelo trdoživ in kot takšen hitro odporen, prilagodljiv oz. imun na posamezna zdravila. V svetu poznajo za zdaj 10 različnih zdravil za varroozo, niti eno zdravilo pa ni 100 '^'o učinkovito. Pri zatiranju kužnih bolezni varrooze se mora natančno eviden- tirati številčno stanje čebeljih družin, ker le takrat bo tudi uspešno zatiranje parazita. Največkrat niso bili evidentirani neorganizirani čebelarji, zato je povsod skoraj pravilo, da je nastala največja gospodarska škoda prav pri teh čebelarjih, ki niso bili seznanjeni z akcijami in niso pravočasno dobili zdravila za zatiranje. Ker bo verjetno do okužbe prišlo tudi na našem območju se moramo zavedati, brez iluzij, da bo zatiranje težko in dolgotrajno, ker nimamo v evidenci zajetih vseh panjev in da vsak nezajet panj predstavlja v prihodnje nov vir okužbe. Zaradi česar bo potrebno ponovno zatiranje. RS NEKDANJI »KMEČKI FANT'JOSKOTOMAŽIC Njegovih sedemdeset tet v svojem domunaVitanu 1,KS Kog je 16. februarja praznoval 70-letnico rojstva JOSKO TO- MAŽlC, nekoč vzoren vinogra- dnik in prizadeven organizator v naprednem kmečkem gibanju. Zato je prav, da se ga v nekaj vrsticah spomnimo in osvežimo njegovo delo, ki ga je začel pred več kot petdesetimi leti. Med prvimi na ormoškem in ptujskem območju je Joško To- Joško Tomažič mažič že v letih 1928/29, čeprav star .šele 18 let, zac^el"Z organizi- ranjem javnih prireditev — tekem koscev in tekem žanjic s srpi. Takšne prireditve so bile takrat množično obiskane, predvsem je bila to oblika aktivnosti kmečke mladine. TEKME KOSCEV IN ZA- NJ IC so se torej začele v vasi Vitan pri Kogu. potem so se razširile še na Središče ob Dravi, leta 1934 pa še naprej na celotno ormoško in ptujsko območje. Tekme so or- ganizirali napr. v Juršincih. Des- trniku. Hajdini. Grajeni. Staršah itd. Takrat so bile te tekme že pod okriljem Društev kmečkih fantov in deklet (KFD). Leta 1934Je bil Joško Tomažič ustanovni član in prvi predsednik Ptujskoormoške- ga pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. To funkcijo je uspešno opravljal vse do leta 1941, obenem pa je bil še član izvršnega odbora Zveze KFD v Ljubljani. Poleg tega je bil Joško zelo ak- tiven tudi na drugih področjih. Sodeloval je pri ustanavljanju zadružne zveze Ljutomer, prav tako je sodeloval pri perutninar- skem krožku v Ljubljani, pri okrajni zadružni gozdarski zvezi v Ptuju. V mladostnih letih je bil Joško Tomažič tudi funkcionar sadjarske in kmetijske podružni- ce, sodeloval je pri zgraditvi sa- djarske sušilnice na Kogu in po- dobno. Posebno priljubljeno delo, hkrati tudi njegov konjiček, je bil vinograd (nekoč Puklavčev), se- daj njegov vzorno obdelan v Je- ruzalemu. V ta vinograd smo šte- vilni znanci radi prihajali na Jo- škovo povabilo, da smo si ogledali njegovodelo, razgledali okolico in tudi poskušali njegovo dobro vin- sko kapljico. Ze takrat, leta 1934 smo kovali načrte o razvoju kmečkega turizma na tem ob- močju, kar smo pa lahko začeli uresničevati šele po zmagovitem narodno osvobodilnem boju, konkretno v letu 1946. V Joško- vem vinogradu na Jeruzalemu smo se srečali tudi sodelavci s poznejšim narodnim herojem Jo- žetom Lackom, ki je takrat kan- ..didiral. s svojim namestnikom Antonom Kolaričem iz Središča 7.a poslanca na takratni Mačkovi listi, kije združevala vso napredno opozicijo. Leta 1954 je Joška Tomažiča prizadela težka bolezen, kap. Zdravniki so mu le rešili življenje, vendar so ostale trajne posledice, delna ohromelost desne roke in noge. Ta bolezen je tudi nasilno pretrgala Joškovo širšo družbeno aktivnost. Vsi njegovi sodelavci in prija- telji želimo svojemu nekdanjemu vzorniku, prizadevnemu organi- zatorju v naprednem gibanju za razvoj vasi in za boljše življenje kmeta JOŠKU TOMAŽlCU še mnogo let življenja in tudi zdra- vja! Franček Holc Problemi vse češči! v Halozah se še vedno srečujemo s problemom manjrazvitosti. V tem članku bom opisal delček problemov, ki se pojavljajo v Halozah, ta predel mi je dobro poznan, saj tudi sam izhajam iz tega kraja, trenutno pa služim vojaški rok. Zal je med nami precej takih, ki se ne zavedajo, da so Haloze potrebne večje gospodarske in solidarnostne pomoči. Kmetje na tem območju se največ ukvarjajo z vinogradništvom in le nekaj z živinorejo. Prebivalci, kateri imajo le manjše njivice—krče, obdelujejo z motiko. Precej je tudi zaposlenih v raznih krajih in v različnih delovnih organizacijah. Kot vemo je delo v kmetijstvu zelo naporno, vedno so izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, a dohodki za takšna dela so zelo skromni. Nastaja vprašanje, kje za v bodoče dobiti delovno silo, kajti iz dneva v dan prebivalstvo v Halozah upada. Ostajajo le starejši, ki so navajeni na svoje hribe in prelepe griče. Precej hiš je ostalo praznih, prepuščene so razpadanju. Žalosten je pogled na propadajoče kmetije, kjer se že izčrpani starčki borijo s težko ilovnato zemljo za vsakdanjo skorjico kruha. Čeprav so imeli štiri pet ali več otrok, so sedaj ostali sami. Da, otroci so zapustili svoje starše, ki so za njih prelili prenekatero kapljico znoja. Spet jih še dokaj pogosto pridejo obiskat, vabijo jih k sebi v mesto. Toda vsi otroci se ne zavedajo, kako je njihovim staršem pri srcu, ko slišijo iz vrst svojih otrok takšen predlog. So primeri, ko se odločijo in gredo k otrokom v mesto, kjer se hitro pojavi domotožje in hrepenenje po kmečkem življenju. Življenje med zidovi se zelo težko privadijo, hitro jih ulovi bolezen. Zal pa se ta problem ne pojavlja samo na območju Haloz, ampak je prisoten širom po naši prelepi Sloveniji. Sicer je tudi problem odhajanj mladine, vendar se te pogosto vrača nazaj. Ob koncu naj še povem, da poznam v Halozah precej kmetij, kjer otroci ostanejo ob svojih starših in tako skupaj uživajo te naše haloške lepote. Vsem mladim pa naj povem, da bo tudi v naše kraje posvetila luč vse večje družbene pozornosti. d. Serdinšek V. P. Niš 8- IZ N ASIH KRAJEV 3. april 1980 - TBPiPffK Začeti moramo pri najmlajših v narodnem domu v Ptuju so se v soboto po daljšem času ponovno zbrali delegati na rednem letnem zboru zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiške zveze kul- turnih organizacij Jože Humar. Med gosti pa so bili še predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar in Marija Magdalene — predsednica skup.ščine kulturne skupnosti ter Janez Karlin, oredsednik ZKO Maribor. Po tem, ko so delegati poslušali strnjena poročila o delu v preteklem obdobju in dodatna pojasnila k pripravljenemu gradivu za leti 1978 in IV/9. so v razpravi opozorili na problematiko delovanja mladinskega kulturnega društva v gimnaziji, kjer bo potrebno te aktivnosti organi- zirati v okviru srednješolskega centra. Delegat iz Stoperc je nakazal potrebo po tesnejšem sodelovanju med OK ZSMS in OO ter prosvetnimi društvi, saj je večina članov ter društev ravno mladina, Vitomarčani so opozorili na težke delovne pogoje, ker nimajo svojega prostora. Poleg tega pa je bilo v razpravi rečeno še — kako potrebna je vzgoja pri najm ajših, da se bodo lahko pozneje vključili v delo društev in sekcij in da ob prireditvah tudi dvorane ne bodo prazne. Opozorili so tudi na vprašanje upravljanja z dvoranami. Velikokrat se primeri, da mora gostujoča igralska družina pospravljati stole, pometati dvorano in iskati ključ pri vsemogočih lastnikih, v gostilnah in podobno. Menili so sicer, da naj bodo ti kulturni prostori v lasti krajevne skupnosti, vendar z njimi naj upravljajo prosvetna društva. Predsednik republiške zveze kulturnih organizacij SR Slovenije Jože Humar je v sproščenem in prijetnem kramljanju govoril predvsem o vlogi mladih, kijih ne smemojemati kot »vajence«, vendar pa moramo biti dovolj mladi, da jim znamo prisluhniti in jim dati tudi možnost za uveljavitev. Na vprašanje — kdo je dolžan skrbeti za kulturno prosvetno delo — je odgovoril, da vsi, ki jim je kaj do družbenega razvoja in kulturnih dejavnosti. To je od šole, krajevne skupnosti, do družbeno- političnih organizacij in v prvi vrsti zveza kulturnih organizacij ter društva sama. Tudi na območju ptmske občine je potrebno aktivirati vsakoletne aktivnosti v okviru NASE BESEDE, da damo priložnost mladim, ki se naj pokažejo in dokažejo v svoji sredini in vjavnosti. Razne revije in druga srečanja naj ne bodo samo tekmovanje, ampak priložnost, da z organizirano družbeno akcijo damo temu vspodbudo in podporo. Po.se bej je govoril o nagradah in priznanjih, ki so jih povečini deležni ljudje z več deset let aktivhega dela. Na mlade pa pozabljamo, čeprav so lahko v mnogo kraj.šem obdobju veliko storili in prispevali h kulturnemu delu v celoti. Potrebno je nagrajevati tudi prispevek posameznika in ne le čas v katerem seje ljubiteljski kulturi razdajal. Na sobotni letni seji zbora (^elegatov Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj so izvolili tudi novi 13-članski izvršni odbor, za predsednika ponovno Staneta Staniča, za podpredsednika pa Felik-sa Bagarja. Poleg tega pa so se dogovorili še o programu za letošnje leto ter o nekaterih nalogah, kijih na področju amaterske kulturne dejavnosti načrtujemo do leta 1985. Delegati pa so zavrnili osnutek pravilnika o merilih in namenu delitve dotacij prosvetnim in drugim kulturnim organizacijam in skupinam, ki gaje potrebno še enkrat temeljito pripraviti v okviru novoizvoljenega izvršnega odbora. Predsednik skup.ščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar. kije dele- gate pozdravil v imenu skupščine in občinskih družbenopolitičnih or- . .mizacij, je izročil tudi visoki državni odlikovanji — red zaslug za narod srebrno zvezdo — režiserju Petru Malcu in dolgoletnemu kulturnemu iclavcu in zborovodji Rudolfu Krojcu. rnš 27 delegatov je prisostvovalo redni letni seji zbora delegatov Zveze kulturnih orsanizacii občine Ptui. (foto: M. Ozmec) Delavnica oblakov na grajenskem odru Za letošnjo sezono so člani dramske skupine prosvetnega društva Grajeni pripravili gledališko delo Delavnica Olakov, ki ga je Nal Ptujčan Miha R-emec. Slovenski gledališki kritiki so ga ocenili ludsko igro, vendar to ni kmečka drama — kot ponavadi pojmuje- ečino ljudskih iger, temveč gre za širšo človeško problematiko in igravanje z izjemnimi odnosi, karakterji in situacijami. Remec v tem delu prikazuje pravico oblasti, ki bi naj bila napred- ndar sama ne uvidi, da je papirna, brezdušna in da deluje po absurda in pretirano na rob nehumanosti. Drama je razpeta med krajnosti — prikazuje dogodke med NOB in se nanje navezujejo ■re po njej, problem kmečkega življenja visoko v hribih, odeljsko premiero so posvetili tudi 60-letnici ZKJ in obletnici icionarnih sindikatov. . delu je svoj krst doživelo precej novih igralcev, ki so .se odlično ili v dramsko skupino in tudi s svojo aktivnostjo pripomogli k še r.ejšemu delu igra cev na Grajeni. mš ijenski igralci na eni izmed zadnjih vaj. (foto: I. Ciani) Očistimo in olepšajmo Ruj že v zadnjih marčevskih dnevih so v krajevnih skupnostih mesta Ptuja začrtali široko akcijo čiščenja okolja, ki naj bi vključila največji krog občanov. pt>sebej še mladih in šolske mladine. Ce bi ocenjevali akcije, ki smo jih v občini vodili v zadnjih letih, bi lahko trdili, daje zanimanje občanov vedno večje, da pa se veča tudi naša odgovornost do čistega in urejenega okolja. Pri tem pa je zelo pomembno, da ohranimo čist in naraven prostor tudi za naše zanamce. Naposled pa je tak prostor tudi pogoj za boljše življenje in delo. Aktivnosti v akciji »Očistimo in olepšajmo Ptuj»« so si razdelili turistično društvo Ptuj, krajevne skupnosti mesta Ptuja, komunalna skupnost in komunalno podjetje Ptuj. Iniciator akcije je turistično društvo Ptuj, ki paje k S(xlelovanjuprivabiloše ostale, ker samo ne zmore financiranja celotne akcije. Večje število plakatov in posamični pozivi, ki jih bodo prejela go- spodinjstva torej ne smejo ostati brez (ijziva. Prav je, da se v akcijo vključimo po svoji zmožnostih in tako prispevamo delež k lepšemu videzu Ptuja. Prvi so se očiščevalne akcije lotili v krajevni skupnosti Bratje Reš. zatem pa jo bodo nadaljevale o.stale skupnosti in jo zaključile 12. maja. Iz obvestil oziroma plakatov bo mogoče razbrati, kje bodo postavljeni kesoni za smeti tako, da ne bi prihajalo do ponovnih odlaganj ze zbranih smeti na nedovoljenih mestih. Vzporedno s temi akcijami bi lahko pričeli razmišljati o očiščevalnih akcijah tudi v nekaterih ptujskih OZD. Že bežni pogledi na njihova dvorišča, ki so običajno kar skladiščni prostori in odlagališča smeti nam marsikaj povedo. Bilo bi prav, da bi se pomembnosti takih akcij zavedali Na okenskih policah zgradbe v Bezjakovi ulici se iz dneva v dan veča kup smeti. foto: Ciani tudi v teh sredinah. Sicer pa je neurejen prostor lahko vzrok še za nesrečo in druge neprilike. MG 78 odstotkov občanov za samoprispevek v nedeljo so krajani v KS Vi- dem ponovno pokazali visoko zavesi in pripravljenost, da s prostovoljnimi prispevki poma- gajo pri hitrejšem razvoju kra- jevne skupnosti. Z'78 odstotki »ZA« so obenem izrekli za skrbno pripravljen program raz- voja. ki so ga pripravili seveda na njihovo pobudo in na podlagi njihovih predlogov. V petih letih nameravajo s samoprispevkom zbrati 7.5 milijona dinarjev. Naj- pomembnejše naloge v tem ob- dobju so gradnja vodovodnega omrežja v haloških predelih kra- jevne skupnosti, modernizacija vaških in krajevnih cest. gradnja večnamenskega doma v Vidmu, doma krajanov v Pobrežju, grad- nja m Hiške vežice v Vidmu, pa napeljava vodovoda v Jurovce in Šturmovec. precej pozornosti bodo namenili tudi izboljšanju oskrbe z električno energijo, skrbeli bodo za gramoziranje še neasfaltiranih cest. gradili mo- stove in še bi lahko naštevali. Se- veda bo ves ta obsežen program moč realizirati le s aktivnim so- delovanjem vseh zainteresiranih krajanov. Iskreno zahvalo je potrebno ob tej priložnosti izreči vsem zave- dnim občanom, ki so s svojo od- ločitvijo vplivali na ugoden izid referenduma, seveda v svoj prid in prav tako v prid tistim, omah- Ijivcem. ki .so glasovali proti sa- moprispevku. kije edini porok za nadaljevanje hitrega razvoja pro- stora v katerem živijo. Pohvaliti je potrebno tudi člane vseh OO ZSMS na območju krajevne sku- pnosti. ki .so se aktivno vključili v priprave na referendum in prav gotovo prispevali nemali delež pozitivnemu izidu..Sodelovali so pri okrasitvi glasovalnih mest, angažirali so se na področju pro- pagande. na voliščih so .simbolič- no naslikali vodovodne pipe, kar je volilce opominjalo na najobse- žnejšo akcijo in dolžnost vseh. da namreč zagotovijo halo- .škemu prebivalstvu pre.skrbo z osnovno življenjsko potrebo, kot je zdrava pitna voda. V krajevni skupnosti so tako Se enkrat potr- dili znano pravilo, da je v slogi mtK in lepo je da se sloga pokaže v takih družbenopomembnih akci- jah. kot je naprimer referendum... JB Iz vsakega jutra raste dan Ena izmed oblik, da se lahko ljubiteljske kulturne skupine pred- stavijo .širšemu slovenskemu občinstvu, je tudi televizijska oddaja IZ VSAKEGA JUTRA RASTE DAN. ki jo menijo sodelavci ljubljanske RTV posneti na območju ptujske občine. Izvršni odbor Zveze kultur- nih organizacij občine Ptuj se je že sestal in se skupaj s predstavniki RTV Ljubljana dogovoril o snemanju, ki se bo /.ačelo 18. aprila. V štirih snemalnih dneh bodo v Ptuju posneli nastop članov kluba mladih iz Ptuja, pihalnega orkestra, gledališča Ptuj z odlomkom iz Hlapca Jerneja, tamburaškega orkestra prosvetnega društva Cirkovce, moškega pevskega zbora tovarniške konference sindikata Boris Kidrič iz Kidričevega, mešanih pevskih zborov PD »Ruda Sever« iz gorišnice in iz Vitomarc in oračev iz Lancove vasi. Namen ptujske televizijske oddaje bo prikazati vso raznolikost delovanja amaterskih skupin v ptujski občini, nastopili pa ne bodo samo najboljši, temveč tudi tisti, ki z veliko mero pnzadevanja dosega- jo primerne uspehe. mš Priprave na pohod po poteh revolucije Lep spominski park v gozdičku pri Mostju bo tudi letos sprejel veliko število udeležencev, ki se bodo tudi tokrat v velikem številu zgrnili od vseh strani ptujske občine. V krajevnih skupnostih naše občine že potekajo priprave na ta pohod in med takimi je tudi krajevna skupnost Kidričevo. Pred dnevi je KK SZDL Kidri- čevo sklicala vse predsednike KO SZDL iz šestih krajev, ki spadajo pod KS ter jih seznanila z dopisom OK SZDL in s sklepom KK SZDL. Predstavniki DPO so namreč že pripravili določen razrez števila udeležencev in društev, organizacij in DPO ter šole in OZD, da bi na ta način zagotovili čim masovnejšo udeležbo na pohodu v soboto 26. aprila 1980. Seveda je to le okvirno število. kajti pohoda se bodo udeležili tudi mnogi drugi občani, ki niso zajeti v društvih in organizacijah. Zato v KS Kidričevo upravičeno pričaku- jejo velik odziv in udeležbo na letošnjem pohodu v Mostje. V teh dneh pa bo lO KK SZDL sklical vse predsednike KO SZDL in se z njimi konkretno dogovoril za potek te akcije v kateri mora biti zajetih čimvečje število krajanov. Skratka priprave na pohod po poteh revolucije v Kidričevem so v polnem teku , zato tudi uspeh ne bi smel izostali. Zaenkrat je že predvideno število okrog 650 udeležencev, toda številka ni dokončana saj upravičeno skle- pamo, da bo udeleuencev še več. France Meško Javni smetnjak Pluju na Ormoški cesti gostišče stoji, ki^ajavno smetišče krasi. Prejšnja lastnica vrta seje trudila, v vrtu je mnogo lepih rožic gojila. Vrt pa sedaj drugi lastnik je dobil in ga v javni smetnjak spremenil. Komunalna inšpekcija naj se pobriga, primora lastnika da vsaj zasuje ga! Ce za v.H' mesto enotni predpis drži. naj pa še on odvaža smeti. Zinka Koncert ptujskega noneta Ciani ptujskega noneta, ki ga vodi Rudi Mohorko, so v soboto, 29. marca gostovali v Domavi. Pred polno dvorano, za lepo pesem navdušenega občinstva, so se v prvem delu koncerta predstavili z umetnimi, v drugem delu pa z narodnimi pesmimi. Občisntvo je , njihov nastop pozdravilo z bučnim ploskanjem in hkrati izrazilo željo poveč podobnih prireditvah. Nonetovci, ki delujejo v okviru DPD Svoboda Ptuj, se priprav- ljajo še na nekaj koncertov v oko- lici Ptuja, zatem pa bodo do jesen- ske sezone pridno vadili nove pe- smi. N. D. TEDNIK -3. april 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Pred premiero Goldonijeve komedije »Zdrahe na vasi" v ptujskem gledališču Letošnja ponovna oživitev sre- jjanja gledaliških skupin občine Ptuj, ki bo v mesecu aprilu v ptuj- skem gledališču, je pritegnila k delu jtevilne dramske skupine na podeželju in v samem mestu, kjer amaterski gledališki ansambel nadaljuje tradicijo prejšnjega poklicnega gledališča. Večini premier smo lahko že prisostvovali, s svojim drugim celovečernim delom, pa se bo v tej gledališki sezoni, po Kozakovi Afera v režiji Petra Malca, predstavil ptujskemu občinstvu gledališki ansambl s komedijo. V tem primeru gre za enega največjih piscev, kar jih ima svetovna dramska književnost — za Carla Goldonija (1707 — 1773). Carlo Goldoni p>redstavlja sad dolge in prebogate laške komedijantske tradicije — comrne- dije delParte. To tradicijo je, kot pogosto v zgodovini, nadaljeval tako, da se ji je upiral. Commedia deirarte je Švela brez pisanega besedila. Ustvarjali so jo in obliko- vali komedijantje z izredno bogato igralsko kulturo, jo pletli okrog stalnih, vedno se ponavljajočih oseb: Arlecchino, Pantalone, Scapino, Columbina, Dottore itd. in si samo izmišljali nove zapletlja- je ter jih obdajali s starimi, že preizkušenimi monologi in situacijami. Ti laški komedijanti so bili resni tekmeci celo Molierovi slavi, saj se je tudi Moliere sam mnogo naučil prav od njih. Osvojil si je njihovo virtuozno tehniko poigravanja z igro. Slediti mu je hotel tudi Goldoni. Igri zaradi igre, burki zaradi smeha, je postavil nasproti značaje — komične znača- je, v bistvu sicer obče človeško tipizirane, v posameznih primerih pa vendar tenkočutno individualno risane in z odkritim namenom, da jih da v zasmeh. Tako je ostal pri vsem svojem delu le na poti laške tradicije, saj je tudi pri svojih karakternih komedijah ohranil le povdarek na komičnosti in se nikoli ni mogel odločiti za vlogo socialne- ga satirika. Nemogoče je našteti vse, kar je Goldoni napisal, saj je njegovo delo ogromno in težko je obseči vso bogastvo njegovih del. Omenimo naj le, da je pisal glasbene inter- itiezze, libreta za resne in buffo opere, melodrame, tragikomedije. zgodovinske, čarobne in romantič- ne drame, ob vsem pa dela, ki so ga preživela in živijo še danes — to so karakterne komedije. In takšna je tudi ta o kateri govorimo. Njen režiser Franjo Potočnik, režiser slovenskega narodnega gledališča v Mariboru nam je poleg predstavit- ve avtorja, spregovoril še o delu, ki ga pripravlja s ptujskim gledališkim ansamblom: „0 komediji ZDRAHE NA VASI je v svojih spominih Goldoni napisal, da jo je spisal v spomin na svojo mladost, ko je bil v Chioggii, mestu blizu Benetk, sam prisednik kazenskega sodnika. Igra je imela 1760. leta v Benetkah neverjeten uspeh. Je pa verjetno edina njegova komedija, kjer je s svojo genialno tehniko znaJ postaviti v središče dogajanja zdraho med preprostimi ribiči, oziroma med njihovimi ženami. Zakaj središče in os kome- dije je peterica žensk, ki so sicer vsaka zase individualnost, a v sklopu igre enovita celota: MARJETA — Diana Fele, je nevoščljiva, ROZINA — Valerija Ivanuša, občutljiva in zamerljiva, LUCIJA — Sonja Rogina, spet ohola, medtem ko se prepira DOROTEJA — Natalija Mesarič, zaradi svojega neuklonljivega zna- čaja, MARJANA — Martina Leš- nik, pa iz samega veselja do zdrahe. Moški, ki nastopajo v tej kome- diji, so več ali manj žrtve ženske prepirljivosti. Med njimi je še naj- večja razlika. Popolnoma svoj človek je TOMAZ — Oto Mesarič. Ta je zmeraj doma, saj ni ribič. Zato zna bolje ravnati z ženskami kot z moškimi in si pravico išče na sodniji. ZOVANIN — Lojze Matjašič, je izrazito ljubosumen in oblasten. Nič manj ljubosumen ni PEPI — Mišo Damiš, le da je manj odločen kot Zovanin. Oba gospo- darja, Brežan in Kašljan, sta bolj ob strani. BREŽAN — Stane Hor- vat, predstavlja energičnega, KASLJAN — Franc Simonič, pa šlapastega moža. Zunaj tega klopčiča oseb sta dva: kompare JUST — Lojze Kostanjevec, ki je vseskozi poštenjak in niti malo smešna postava in tvori nekako zvezo med prepirljiva in tisto osebo, ki kakor nevidni lutkovni mojster na nitkah vodi osebe, ki se na odru prepirajo ter odmotava razplet do srečnega konca. To je „lustrisimo", SODNI PRISED- NIK — Mirko Vaupotič, v katerem lahko spoznamo pesnika samega. Iz niča nam plete tri dejanja prepira in se zaveda, da bi se vsemu dalo kmalu odpomoči — namreč s palico, toda potem bi bilo konec zabave, saj se zaveda, da je zdraho treba pripeljati do sprave in spravo je treba skleniti zato, da se prepir lahko spet začne. Takšno je pač življenje — in Goldoni ga nikoli ni želel niti mislil popravljati. O uprizoritvi sami lahko rečem le to, da besedilo komedije ZDRAHE NA VASI ni pretenzij za neko literarno vrednoto. V našem prime- ru gre za tipično igro za oder, saj zahteva od igralcev v prvi vrsti mnogo temperamenta in odrske živahnosti, predvsem pa pet zelo dobrih igralk. Besedilo je samo podlaga in nima neke konkretne teže ali vsebinske razvojne poti, saj se v glavnem prepletajo le manjši ali večji prepiri, ki vodijo celo v medse^jna obračunavanja. Vse ostalo kar je pomembno za oder pa morajo podati igralci sami v mizansceni, torej v situaciji in med- sebojnih odnosih in že v prej ome- njenih tipičnih karakterjih. Prisotna mora biti južnjaška klepetavost in brbljavost, živahnost in temperament, ki je tudi nam dobro znan in poznan iz naših malih obmorskih krajev, — saj so vaščanke pač tudi v naših krajih povsod enake. Komedija nima namena karkoli ali kogarkoli obso- jati, še manj, da bi popravljala kri- vice ali izglajevala zdrahe z lepim koncem — ne, vse to je le del vsak- danjega življenja v majhnem obmorskem mestu. Ob že omenjenih igralcih, nasto- pajo še: Nada Ljubeč, v vlogi krčmarice, Silvo Ilec, kot komandador in Alenka kot prodajalec pečene repe in sadja." Premiera komedije ZDIL\HE NA VASI bo v ptujskem gledališču jutri zvečer ob 19. uri in 30 minut. mš Režiser Franjo Potočnik, (foto: M. Ozmec) Prizor iz komedije Zdrahe na vasi 30 let organiziranega posebnega šolstva v ptujski občini v osnovnih šolah so v ptujski občini dolgo časa ugotavljali, da nekateri učenci ne zmorejo predpi- sanega učnega programa in da jih bo potrebno usmeriti v drugo obliko usposabljanja in izobraže- vanja. Takratni ljubki odbor je 1. septembra 1950. odločil, da je potrebno te otroke izbrati in zanje ustanoviti posebni oddelek — takrat imenovan pomožna šola. V skromnih razmerah in v eni izmed učilnic osnovne šole Tone Znidarič se je v tem šolskem Irtu začelo usposabljanje otrok, ki so nekoliko zaostali v svojem duševnem razvo- ju. Prvi začetki so bili seveda težki, brez ustrezno usposobljenih učite- ljev in lastnih prostorov, vendar je družbeni skupnosti bilo že takrat Ix)trebno dokazati, da je tako usposabljanje prizadete mladine potrebno. SpremeniU pa je bilo potrebno tudi odnos okolja do šole in njene dejavnosti, ker mnogi niso vedeli nič o vsebini in pomenu šole. Vse to pa pomeni, da v letošnjem letu praznujemo v ptujski občini že 30-letnico organizirane skrbi za naš^otroke, ki rednega učnega pro- grama in predpisane snovi ne bi mogli dojemati. S tem pa bi jim onemogočili nadaljnjo vključitev v življenje in delovni proces, ki ga s svojim znanjem in spretnostjo zmorejo. Ravnateljica osnovne šole Dr. Ljudevita Pivka v Ptuju Hilda Slekovec-Slivnik, ki nam je opisala razvoj posebnega šolstva v Ptuju, se m^ drugim spominja, da je vse do 1962 leta delovala posebna osnovna šola v treh oddelkih v okviru šole Toneta Znidariča. Po tem letu pa se je preselila v prostore 700 let starega minoritskega samostana, kjer se je šola razvila v popolno osemletko in tu domovala vse do letošnjega šolskega leta. En podatek tudi govori, da se je do leta 1955 šolalo v takratno pomožno šolo 107 učencev. O današnjih pogojih dela, ki so se s preselitvijo v prostore prejšnje ekonomske in administrativne šole bistveno spremenili, pa tovarišica Slekov- čeva pravi: ,,Učence sprejmejo na osnovi dokumentov, ki jih je pripravila komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov motenih v duševnem in telesnem razvoju. To pomeni, da prešolanje ni stihijsko in ni prepuščeno posamezniku kot je lahko to starš, okolje ali učitelj. Vpis v našo šolo je v rahlem upadanju, kar pa seveda ne pomeni, da se je to število otrok zmanjšalo. Tako imenovani mejni primeri, so sedaj vključeni v redno osnovno šolo v kateri so seveda potrebni posebne dodatne pomoči. da lahko osvojijo program redne osnovne šole. Težko je sicer govoriti o razno- likosti dela na naši osnovni šoli, ker je v predmetniku in učnem načrtu bistven tudi naš odnos do duševno prizadetega otroka in okolja v kate- rem živi. Naš otrok se razlikuje od svojega vrstnika po čustveni, socialni in intelektualni plati, zato moramo vsa odstopanja na teh področjih blažiti in korigirati. Tak otrok ne sme čutiti vsega tega kot breme, temveč ga mora skrb naše družbe in vseh nas — učiteljev razbremenjevati. Ravno zato temelji pouk izključno na indivi- dualizaciji učnega programa, pri obdelavi otroka pa sodeluje celotni strokovni team, ki dela na šoli. Imamo defektologe in specialne pedagoge, le za nekatere strokovne predmete imamo učitelje s predpi- sano izobrazbo, ki si pa morajo pridobiti še dodatno specialno pedagoško izobrazbo. Z letošnjun šolskim letom so se delovni pogoji resnično spremenili za nas vse, ki živimo in delamo na tej šoli. Pouk imamo pretežno v dopoldanski izmeni, dovolj mož- nosti in prostora za razne izven šol- ske dejavnosti. Ob tem pa je potrebno še reči, da jih kljub raznolikosti ovirajo učenci — vozači, ki so vezani na javna prevozna sredstva in težko prihaja- jo nazaj v šolo. Tudi strokovna obravnava otro- ka se je lahko močno izboljšala z dobrimi pogoji za delo socialnega delavca, medicinske sestre in občas- nimi prihodi psihiatra, ki vodi tera- pevtsko skupino. Vse to tudi močno izboljšuje naše vzgojno delo. Letos imamo tudi tri oddelke za delovno usposabljanje, ki ga opravljamo po programu prve in druge stopnje. V teh oddelkih so otroci, ki ne morejo osvajati pred- pisanega znanja, spretnosti in na- vad, ampak vse to lahko osvojijo le delno in se pozneje vključijo v aktivnosti delavnic pod posebnimi pogoji. Omeniti moram še kategorijo duševno srednje prizadete mladine, ki ni vključena v zavodsko oskrbo in ostaja brez usposabljanja doma pri starših. Za te otroke do leta 1974 nismo storili vehko in je bilo potrebno, da smo skupaj z zavo- dom dr. Marjana Borštnarja v Dor- navi in ob podpori izobraževalne skupnosti Ptuj začeli izvajati mobilno ortopedagoško službo, v katero je vključenih pet otrok od petega do 17 leta starosti. To je le prehodna oblika usposabljanja in pomoči staršem, dokler ne bo dani vsi pogoji za drugo obliko dela v delavnicah pod posebnimi pogoji." Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka obiskuje v letošnjem šolskem letu 206 otrok in 20 otrok oddelka za delovno usposabljanje. 135 s jih vozi iz celotnega območj . ptujske občine, 61 jih je v oskrbi dijaškega doma, 25 naših učencev pa je v rejniški oskrbi. V šoli so zadovoljni tudi s pove zavo dom—šola, ki gre v večjih oblikah kot so individualni razgc vori med starši, učitelji strokovno službo ter vseh obL ; roditeljskih sestankov. V letošnje, letu je zelo zaživel tudi svet starše> ki je sestavljen iz 21. članov i skrbno spremlja šolsko delo i. probleme, ki ob tem nastajaj Sprotne obravnave in dogovori \ te stike še krepijo, prenašajo pa tudi v krajevne skupnosti v kater , naši učenci živijo. 1; Lepi in svetli novi prostori končno tudi za učence prejšnje posebne Sole. (foto: L Ciani) Ravnateljica osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju Hikla Sle- kovec-Slivnik. (foto: 1. Ciani) PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE OBČINA ORMOŽ (I. nadaljevanje j I. Upravna razdelitev v letih 1850—1918 S prvo upravno razdelitvijo Vojvodine Štajerske iz leta 1850 je bilo območje dnašnje občine Ormož v sklopu okrajnega glavarstva Ljutomer, ki je bilo razdeljeno na tri sodne in davčne okraje: Gornja f^adgona. Ljutomer in Ormož. Takratni s(xlni in davčni okraj Ormož je obsegal samo .šest katastrskih občin več kot današnja občina Ormož. To sta bili katastrska občina Ilovci in Plešivec ter .soseski Polenci (kat. občini Polenci Prerad) in Zamušani (katastrska občina Zamu.šani + Tibolci). ki sta se kmalu priključili sodnemu in davčnemu okraju Ptuj 'n ludi danes spadata k občini Ptuj. Na območju današnje občine ^)rmož je bilo vseh sosesk, vštevši mesto Ormož« 32 in jih kaže karta 01. Nedvomno je med drugim pripisati tudi razgibani vinogradniški pokrajini, da so bile .soseske majhne; 10 ali 36 % sosesk je obsegalo Samo po eno katastrsko občino, 18 ali 56 % sosesk pa po dve katastrski občini. 4 soseske — Litmerk. Miklavž. P(xlgorci in Šardinje — so obsegale po tri katastrske občine. K .soseski Veličane je spadala tudi l^atastrska občina Plešivec. kije sedaj v občini Ljutomer. Podoben je primer s katastrsko občino Ilovci. kije sodila takrat k soseski Herman- Po površini sta bili največji soseski Šardinje — 2366 ha in Ormož — 2029 ha; najmanjši pa Jastrebci — 305 ha in Pušenci — 395 ha, tako je oila razlika med največjo in najmanjšo sosesko 7.7-kratna. Tudi po številu prebivalstva so si bile soseske precej različne. Najmanj ga je imela so.seska Pušenci (224), sledijo pa Trgovišče (242) in Ja.strebci (264). Največ prebivalstva so imele soseske Brebrovnik (1132), Sredi- šče (934). Šardinje (793) in šele na četrtem mestu je bila mestna soseska Ormož (754). Prve spremembe so bile opravljene že do leta 1857. In sicer je sodni in davčni okraj Ormož bil izločen iz okrajnega glavarstva Ljuto- mer in priključen okrajnemu glavarstvu Ptuj. Hkrati sta bili izvzeti iz sodnega in davčnega okraja Ormož soseski Polenci in Zamu.šani in pripojeni sodnemu in davčnemu okraju Ptuj. Soseska Mala vas seje preimenovala v Bratonečice. Iz podatkov v publikaciji »Pregledek o politični razdelitvi Vojvo- dine .štajerske« smo ugotovili, da do leta 1868 ni bilo nobenih spre- memb. Žanimivo je le, da se je število prebivalstva v največji soseski Brebrovnik zmanjšalo od 1132 na 1008. medtem pa se je v Ormožu povečalo od 754 na 845. Tudi v obdobju 1868—19(X) smo lahko zasle- dili le nekaj manjših sprememb. Soseska Mihovci se je odcepila ixi soseske Lahonci in se priključila soseski Koračice. Ostane torej 32 sosesk, za katere smo zbrali nekaj podatkov v tabeli 01. Pregled političnih občin — so.sesk leta 1900 na območju danasi' občine Ormož kJ - - 5 =4 s o 5 S C. > >1 > - it ~ 2 2 a 1. Bratonečice 2 5 105 497 723 2. Brebrovnik 2 3 254 1.045 963 ' 3. Cvetkovci 2 2 101 550 119 4. Frankovci 2 2 89 527 78 " 5. Hardek ^ 2 2 57 380 46(. 6. Hermanci 2 2 108 453 47č r.r- 7. Hum 1 1 101 516 385 6' 8. Jastreba ] 1 61 263 183 ■•v 9. Kog 2 2 150 704 480 10. Koračice 3 5 211 869 1.115,/i: ll l-ahonci i 2 122 459 40- 12. Litmerk 3 4 170 780 78?Wr.- 13. Mihalovci 2 2 104 487 48? 14.0bre/ 2 2 150 977 1.46: V 15. Ormož i i 139 892 583 16. Podgorci 3 5 170 700 90' 17. PuSenci I i 35 205 294 18. Runeč 2 5 152 653 566 : 19. Sava 2 2 130 547 757 r. 20. Sodinci 2 2 115 547 501 21. Središče j 1 |87 1.125 1.14" S; 22. Sv. Miklavž 3 3 169 796 132 23. Salovci 1 1 59 329 66^) 24. Sardmje 3 5 204 935 1.385 iV" 25. Trgovie I 1 46 270 6(1X 'Si .' 26. Trnova 2 4 162 676 84(i ^^ 27. Veličane 2 3 129 536 444 28. Velika Nedelja 1 4 157 790 776 29. Vičanec 12 105 438 515 (Vičanci) 30. Viian 1 2 104 489 480 31. Vodranci 1 2 74 448 555 32. Žerovina 2 3 120 543 514 Skupaj 57 82 4.040 " 19.426 21.744 Nadaljevanje prihodnjič 10 - NASl DOPISNIKI 3. april 1980- TBDIIH MISLI O EDVARDU KARDEUU IlSem besedo, Sčem izhodiSCno idejo, ki naj bi osvetlila vsebinsko predstavitev besedila, idejo, ki bi z njo izrazil naie spoštovanje in občudovanje Kardeljevega življenja, ter globok zgodovinski pomen njegovega življenskega opusa. Mislim, premišljam, koliko lepega, pomembne^ in dragocenega nam je povedal on in kako nebosliena in siromašna je naSa beseda. Kadar govorimo o njem in vrednotimo njegovo življei^e in ddo. Spomnim se domislice znanega pesnika: ..Clovek je mrtev, kadar se ga nihče veC ne spominja!" Kardelj pa je živ in bo živel v naSem spominu. Toda ali res živi v naSem spominu zaradi svojih zaslug v preteklosti, zaradi svojih dragocenih žrtev? Ali res živi samo kot graditelj zgodovine, čeprav temeljev naSega političnega sistema. Manifesta na Cebinah, programa ZKJ, Ustave rq)ublike dela? Ali je s[)omenik, ki mu ga bodo postavOi v sre^Sču glavnega mesta slovenskega naroda in njegove svo- bodne države, res simbolično priznanje le za njegove zasluge v preteklo- sti? Ali bodo poimenovanja ljubljanske univerze, krajev in ulic, znanstvenih, vzgojnih in drugih ustanov po Edvardu Kardelju samo zahvala in častno in-iznanje Sperancu, Brodarju, Bevcu, Krištofu za delež v pripravljanju revolucije, v partizanskem boju in v zmagi za delež v obli- kovanju socialističnega sitema, s katerim je slovenski narod skupno z narodi Jugoslavije stopil prvič v svojo zgodovino kot enakovreden in svoboden subjekt v družbi narodov in ljudstev sveta? To seveda ne pomeni, da preteklost ni pomembna in da jo jc že zaradi veličine žrtev in boja treba nenehno {s-eučevati. Preučevati jo je treba zaradi tistega Kardeljcvskcga duha in tiste ustvarjalne moči, katerih sad je prevladaoča zavest, življenje in delo jugo- slovanskih množic, revolucionarna pridobitev lastne poti v socializem in že ustvarjene nove tistavne pravice naSih narodov in samoupravljalcev. Ali pa ni danes potrebno nekaj več kot samo občudovanje in spoštljiv odnos do te velike osebnosti naSe zgodovine več kot samo bolečina zaradi praznine, ki je nastala z njegovo smrtjo v vodstvu delavske avantgarde? Vsega kar je napisal, govoril, razmišljal in snoval v naSi samoupravni demokraciji Se zdaleč nismo uresničili. Kardelj je videl dlje in mnoge izvirne samoupravne institucije, ki si jih jc zamislil, so komaj začele delovati. Recidive odtujenosti so na mnogih področjih močnejše kot združeno delo in znanje. Partija se le počasi preobraža v Zvezo komunistov, prav tako politika v fronto in parlamentarizem v delegatski sistem. Zato Kardeljevo izročilo ni aktualno samo za naS sedanji trenutek, pač pa za sociahsucno prespcktivo prihodnjih prodov, ki bodo prevzeli zastavo naSe revolucije v svoje roke. Preobrazba delavskega razreda v osvobojeno človeStvo, preoblikovanje delavske stjranke iz politične v znanstveno organizacijo, svobodna menjava dela, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, pravico do družbenega razvoja, graditev novih družbeno- ekonomskih in kulturnih odnosov med narodi in ljudmi naše skupnosti in človeštva, ncuvrfčenost kot premagovanje blokovskih antagonizmov, ter edina realna možnost, ki lahko prq}reiči lokalne konflikte in svetovni vojaSki spopad, humana podoba socializma kot oblika osebne sreče in osvoboditev človeka in nj^ovega dela, vsi ti njegovi pogledi vizije, zamisli, preučevanja, analize, kritike, opozarjanja, vse to velikansko delo štiridesetih let, katerega je hotel in uspel v času, ko mu je telesne moči že razjedala neozdravljiva Izležen, strnil kot nekak testament v knjigo Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, vse to pred- stavlja marksistično napotilo za akcijo danes in jutri. In ne le jugoslovanskim komunistom, ampak tudi mednarodnemu delavskemu ^banju. Kardelj je z vsem svojim bistvom; žgoč izziv vsemu obstoječemu in preživelemu v svobodnem svetu, kajti za sovializem kot svetovni proces, za delovanje delavskih strank in naprednih gibanj, čeprav je minilo že četrt stoletja od StaUnove mrti še vedno značilna stagnacija ustvarjalne in svobodne marksistične misli, vpetost v prag- matizem s precenjevanjem države in podcenjevanjem ustvarjalnih sil množic ter zanikanje možnosti za kakršnekoli korake k razredni preo- brazbi družbe. V sedanjih okoliščinah je Kardeljeva smer razvoja prav gotovo ena najglobljih marksističnih analiz in tudi edina celovita izdelana alternativa socialistične graditve. Ne glede na to. kaj vse se bo še dogajalo pri nas in okob nas, ne glede na padce revolucij in gibanj, bo Kardeljeva misel živa v boju človeštva za Socializem, za njegovo humano in demokratično podobo. Predstavljal bo pomemben idejni opornik vsem tistim gibanjem in sila, ki prodira skozi razpoke starega sveta k socializmu in k novim odnosom. Pri vseh zgodovinsko pomembnih nalogah, današnjih in jutrišnjih, notranjih in zunanjih, mora biti odločujoče prisoten Kardeljev način analize, mišljenja, izkuSenj in opozoril. Kardeljevski pristop nas bo varoval skrajnosti, nepremišljenosti in improvizacij. Velike so nam tiste ideje, ki so izvedljive in izvedljive so samo, če jih lahko osvojijo množice. Vse te naloge, pa naj bodo še tako osrednje, bomo uspešno uresničili samo, če jih bodo jugoslovanske ljudske množice, naši narodi in imrodnosti začutili kot svoj lastni interes, kot razumevanje okoliščin, v katerih ustvarjamo, gradimo in politično odločamo. Prav zato ne smemo niti za hip pozabiti Kardeljeve misli, ki povezuie celotno življenje in delo v različnih etapah revolucije, a ta zamisel je zrast- la iz zaupanja in vere v moč ljudskih možic v delavskem razredu naše dežele, v sile socializma pri nas in v svetu. Naj končam z mislimi velikana Edvarda Kardelja: ..Mislim, da je začloveka vredno živeti le, če ustvarja. S tem izrazom ne gre razimieti velikih reči. Clovek je vreden toliko, koliko je s svojo ustvarjabio dejavnostjo kjerkoli in na kakršenkoli način dal generaciji, ki ji pripada. Ustvarjanje pa je boj, boj v malem in velikem, boj za zaostalo miselnostjo, boj v družl^nih odnosih. Vse življenje, ki smo ga preživeli je polno takšnega boja, vsak oa je dal od sebe tisto kar ie mogel dati. V resnici si ne morem predstavljati, da bi drugače živel." Branko Ljubeč 35 let tragedije pri Sagadinovi domačiji Letos mineva 35 let od tragičnega dogodka, ko je 12. aprila 1945 na Sagadinovi domačiji, v Srečah pri Makolah okupator zagrešil ostuden zločin v katerem je zgubilo življenje sedem borcev in aktivi- stov NOB. Sredi noči so nacistični vojaki vdrli v Sagadinovo domačijo, kjer je bila partizanska javka in zasilna bolnišnica. V njej je bilo ob napadu osem aktivistov NOB. Enemu je uspelo pobegniti, štirje pa so se skrili v kletni bunker hiše. Tri pa so Nemci ujeli, ki so jih po daljšem mučenju pred Sagadmovo domačijo ustrelili. Domačijo so zažgali, ne da bi vedeli, da so s tem vzeli življenja še štirim borcem, ki so bili v bunkerju pod zgradbo. V spomin na to tragedijo organizira Počitniška zveza občine Slov. Bistrica že nekaj let tradicionalno kolesarsko trimsko vožnjo v Sreče. Podobne akcije v lanskem letu se je udeležilo blizu 400 prebivalcev iz več krajev bistriške občine. Letos, ko se bodo 12. aprila spominjali 35. obletnice tragičnega dogodka pa načrtujejo, da se bo samo v okviru trimske kolesarske akcije udeležilo občinske svečanosti prek 500 prebi- valcev iz številnih krajev občine Slovenska Bistrica pa tudi občine Ptuj. Viktor Horvat PREDSTAVLJAMO IVANA ANDERLIČA Velik gojitelj kaktusov Lepa in nekako skrivnostna je ravnina pod Veliko Nedeljo. Po- tniku se že od daleč ustavi pogled na pobočju, kjer že več stoletij stoji grad, ki predstavlja danes velik kulturni spomenik. Ce se po- vzpneš na pobočje do gradu, za- gledaš pod sabo lepo kmečko hišo. Nedaleč od te hiše je zasteklena uta, ki se ob sončnem vremenu še posebej blešči. V tem rastlinjaku, kot sam pravi, se pogosto zadržuje naš Ivan, da omogoča bujno rast številnim rastlinam. Za naše bralce bomo Ivana Anderliča predstavili predvsem Del Ivanove zbirke malih kaktusov kot velikega gojitelja najrazlič- nejših kaktusov. O tem sem že dosti slišal prej, toda bil sem pre- senečen, ko sem ga obiskal v tem njegovem svetu bodic, kateremu posveča veliko časa in ljubezni. Z gojenjem teh tropskih rastlin se Ivan ukvarja že precej let iz čistega veselja. V m adosti je že začel zbirati te okrasne rastline, vse več in vse različnejših se mu je nabralo, vendar vse neguje z enako ljubeznijo kot tistih prvih dvajset pred davnimi leti. Danes lahko v njegovem ras- tlinjaku naštejemo več sto različ- nih kaktusov, ki se med seboj močno razlikujejo, nekateri pa le za komaj opazne podrobnosti. Nekateri kaktusi ostanejo vedno pritlikavi, odlikujejo pa se po le- poti svojih cvetov, ki jih ni moč primerjati z nobeno drugo vrsto cvetic. Ivan tudi izrabi vsako pri- ložnost, da svojo bogato zbirko še bolj obogati. Z razmnoževanjem posameznih redkih vrst kaktusov si ustvarja »kapital« za zamenja- vo z drugimi ljubitelji teh bodi- častih lepotcev. Gojitelji kaktusov morajo še posebej skrbeti za ,te vroče pu- ščave vajene rastline v zimskem času. Prav zato si je Ivan tudi uredil rastlinjak, ki ga lahko po- zimi primerno ogreva, saj ima v njem postavljeno peč, včasih pa tudi ogreva z elektriko. Njegova bogata zbirka kaktu- sov zbuja občudovanje, tako do- mačinov kot širše okolice. Mar- sikdo se ustavi pred njegovo hišo samo zato, da si ogleda kaktuse, zlasti še, če je tudi sam podoben gojitelj, da se pomeni z Ivanom, izmenja izkušnje pa tudi značilne primerke. Besedilo in posnetek: ' ' Viktor Rajh VSE VEČJA AKTIVNOST MLADIH V 00 ZSMS v zadnjem času lahko v Tedniku pogosto preberemo kaj o delu posameznih OO ZSMS. O tem mladi veliko pišejo, o svojem delu, organiziranosti in podobno. Vsakdo pač želi, da je njegova organizacija med boljšimi. Iz tega lahko sklepamo, da se mladi trudijo in vlagajo veliko časa in napora v delo osnovne organiza- cije, da bi se tako uveljavili in pritegnili nase večjo pozornost. V tem letu so se prebudile tudi nekatere ^ruge OO ZSMS, nastali so novi aktivi, ki v preteklih letih nismo slišali o njih ničesar ali pa tu in tam kakšno besedo. Kaj naj to pomeni? Mar se je mladinec ali mladinka naveličal enoličnega življenja, povezanega z stalnimi problemi v šoli in doma v svoji družini, si je mladina zaželela sprememb. Kot vemo je pri vsaki OO ZSMS kar precej razgibana aktivnost na vseh področjih, zlasti na kulturnem in športnem področju. V krajšem rečeno, vse več mladine se vključuje v delo. Pri OO ZSMS in pri njihovih aktivih je prišlo tudi do nekaterih sprememb. V svoje letnem preg- ledu dela so kritično ocenili svojo aktivnost, ki jo bodo morali v naj- krajšem času izboljšati. Veliko OO je izvolilo nova vodstva v upanju, da bodo v naprej še aktivnejši. Ne pozabimo pa na njihove programe dela za leto 1980, ki so skrbno pripravljeni in bodo mladi morali vložiti veliko truda, da takšne programe v celoti uresničijo. Velika udeležba mladih je pri raznih tekmovanjih in srečanjih na športnem in tudi na kulturnem področju v počastitev meseca mladosti. Seveda se bodo ta sre- čanja nadaljevala do samega praz- nika mladine, torej do Dneva mladosti, oziroma 25. maja, rojstnega dne tovariša TITA. Ce pogledamo vse naloge mladih, ki so si jih zastavili, lahko sklepa- mo, da bo leto 1980 razgibano z njihovo aktivnostjo. V veliko spodbudo vnaprej za njihova uspešna dela jim bodo lastni uspehi, zlasti uspešno izpeliane naloge. B. Z. PRIZADEVANJA ZA RAZŠIRITEV KNJIŽNICE Prostori so, ni pa denarja za ureditev V zadnjem času je bilo že mnogo povedanega pa tudi napisanega v zvezi s problematiko Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju. Že uvodoma lahko zapišemo, da so največje težave prav v pretesnih in tudi nefunkcionalnih prostorih, zaradi katerih knjižnica ne more opravljati svojega kuhumega in prosvetljenskega poslanstva, kot si želi kolektiv ljudske in Studijske knjižnice. Med drugim naj omenimo, da je Se posebej pereče vprašanje mladinskega oddelka, ki ima sicer bogat knjižni fond, nekaj več kot 12.000 knjig, ki pa se stiska v mejhnem prostoru in ni prostora za čitalnico, da bi tako lahko razvijali razne oblike dela z mla- dimi bralci. Pretesno postaja že tudi skladišče, oziroma arhiv študijskega oddelka. Vodstvo knjižnice je v sili našlo izhod tako, da so nabavili deset zaprtih knjižnih omar, v katerih so spravljene knjige. Omare pa so postavili kar na hodnik študijskega oddelka, ki pa je hkrati tudi razstavni prostor. Vodstvo knjižnice si zato zadnje čase prizadeva, da bi pridobili dodatne prostore. Pri razreševanju te problematike so se sicer rojevale razne variante. Nazadnje so našli kot temu pra- vimo ,,zasilno rešitev" s tem, da so pridobili prostore, kjer je prej domovala osnovna šola dr. Ljude- vita Pivka, ki se je preselila v stavbo ESS. Prostore pa je potrebno preurediti, za kar bodo zopet potrebovali precejšnja finančna sredstva, še posebej, ker je treba napeljati tudi centralno ogrevanje, saj drugače prostori za knjižnico niso uporabni. Povrh tega je preselitev študijskega oddelka knjižnice nujno terjalo tudi podjetje za PTT promet, saj se ta oddelek nahaja v njihovi stavbi. Podjetju za PTT promet so ti prostori nujno po- trebni zaradi montaže avtomatske telefonske centrale za novm tisoč številk v Ptuju. Številni naročniki telefona na to že nestrpno čakajo nekaj let. Čeprav knjižnica že ima nekaj denarja za preselitev in preureditev prostorov, se je nazadnje zataknilo pri odobritvi investicijskega kredita, ki bi ga naj dobili pri KB Ptuj, kajti v sedanjem času namreč banka ne odobrava kreditov za financiranje negospodarske dejavnosti, ker se pač nahajamo v času stabilizacijskih ukrepov. Upati pa je, da se bo naposled tudi našla rešitev, kako financirati ureditev prepotrebnih prostorov za knjižničarsko dejavnost, še posebej, ker so uspeli, da bo na- bavo in montažo centralnega ogrevanja sofinadral tudi Mino- ritski samostan in sicer s soude- ležbo, ki znaša 56 odstotkov skupnih stroškov. S tem pa se torej stroški same knjižnice zmanjšajo za nekaj deset milijonov dinarjev. Pričakovati je, da bo Kulturna skupnost občine Ptuj imela pri razreševanju sedanje situacije, ko je knjižnici naposled uspelo pridobiti dodatne prostore posluh, da jim bo tudi v letošnjem letu namenila manjkajoča sredstva, da bi lahko pričeli z urejevanjem na novo pridobljenih prostorov. Naj omenimo, da jim je Kulturna skupnost občine Ptuj že lani namenila 600.000 dinarjev, kar pa seveda še zdaleč ni dovolj, da bi lahko vsaj v sedanjem času v Ptuju rešili prostorsko stisko ptujskega knjižničarstva v splošno zadovolj- stvo, zlasti pa zadovoljstvo vseh, ki koristijo usluge knjižnice. Naj k temu dodamo, da ima sedaj ptujska knjižnica že nad 100.000 knjig, kar pomeni, da pride ena knjiga in pol na prebival- ca celotne ptujske občine. Samo v lanskem letu so nabavili 6550 novih knjig, to je eno knjigo na deset prebivalcev. Najbogatejša je seveda Studijska knjižnica, ki ima okrog 70.000 knjig. Pri tem naj zapišemo. da so lani vsi trije oddelki; ljudski, mladinski in študijski izposodili kari 84.650 knjig, med njimi je bilo 49.580 leposlovnih. Ce to povemo drugače, pomeni, da so dnevno izposodili 282 knjig in revij. Vseh obiskov pa so zabeležili kar 41.400. Morda se ustavimo še pri tem, da je knjižnica pripravila v lanskem letu 11 samostojnih razstav in dva literarna večera. Knjižničarji pa so med drugim sodelovali tudi pri pripravi dveh razstav; to je ob 30- letnici ptujskega folklornega drun štva in pri razstavi ,,Ptuj in njegovi otrociV Vse te razstave so bil^ dokaj dobro obiskane. Ogledala si jih je predvsem šolska mladina, zlasti s podeželja. Naj omenimo, da je knjižnica v lanskem letu dostavila v izposojo sto knjig tudi štabu Mladinske delovne akcije v Dornavi. Velja tudi zapisati, daje Ljudska in študijska knjižnica pričela na novo urejevati domoznanstveno zbirko. Zbrali so podatke o pomembnih osebnostih Ptuja, o ptujskem tisku, kar vse bi naj bilo uporabljeno za Slovenski geograf- ski leksikon, medtem ko je bil za bilten Umetnostno zgodovinskega društva v Ljubljani izdelan seznam publikacij, ki so izšle v preteklem letu. Poleg tega pa je knjižnica odposlala 94 novih knjig v hrvat; skem in srbskem jeziku Narodni biblioteki Ulcinj kot solidarnostno pomoč. V tem zapisu nismo zajeli dejavnosti podeželskih knjižnic, k' so bile prav tako aktivne, pa tudi n« šolskih. O tem bomo poročali kdaj drugič. Tokrat naj samo omenimOf da imajo na celotnem ptujskem območju, skorajda v vseh večjili krajevnih središčih svoje knjižnice^: Prav tako pa ni na območju ptuj- ske občine šole, ki tudi ne bi imela svoje oziroma šolske knjižnic^ • Svoje knjižnice imajo že tudi ^ nekaterih delovnih organizacijah i" j ustanovah. ; Franjo Hovnik ? Kako se seznanjamo s poklici Se nekaj mesecev in učenci 8. razredov bomo rekli OŠ »Srečno, hvala!« Vnaprej čutim, da bo nekaj prelomnega v mojem ži- vljenju, kajti po osnovni šoli bom stopila na novo življenjsko pot, ki me bo vodila in spremljala velik del mojega življenja. To je po- klic, se pravi, nekaj se izučiti (postati kar si želiš in kjer bi rad pokazal svoje sposobnosti. Spregovorila bi o tem, kako se na naši šoli seznanjamo z različ- nimi poklici, ter o poklicih, ki nas zanimajo. Priznam, da imamo precej možnosti za seznanjanje s poklici, kajti na naši šoli je bilo že nekaj predavanj, ki so jih pripravili delavci raznih podjetij, pripomogli pa so seveda tudi učitelji. Pa gremo lepo od začet- ka! Pred nekaj meseci, ne vem natančno, kdaj so prišli predstav- niki ptujske UJV, ki so predavali in se pogovarjah s fanti o pogojih za šolanje na tej šoli, o zanimivo- stih. Pred nekaj tedni so prišli prav tako predstavniki iz gradbenega podjetja GRADIŠ. Pripovedova- li so nam, kakšne gradbene stroke izučijo. Prikazali so nam tudi film, ki je bil zelo zanimiv. »To je delo za fante,« smo jezikale punce, čeprav je bilo veliko zanimivega slišati od obeh inženirjev in videti tudi marsikaj iz ozvočenega filma npr: da to ni lahko delo, da je razmeroma umazano, toda kdor rad opravlja svoj poklic, ga to sploh ne moti. No in tudi dekleta smo končno dobile nekaj zase. V petek, 22. februarja je v Mariboru bil odprti dom Zdravstvene šole. »Kako odprti?« Boste vprašah. Zdravstvena šola se imenuje po partizanski bolničarki, ki je bila zelo aktivna med NOB in vse svoje delo je posvetila ranjenim borcem. To je bila Juga Polak. Letos smo počastili obletnico njene smrti prav 22. februarja, zato je bila zdravstvena šola tega dne odprta ter je povabila vse zainteresirane osnovnošolce ma- riborske regije na ogled šole. Dekleta, ki se zanimamo za poklic medicinske sestre smo obiskale to šolo. Ogledale smo si vse kabinete od prehrambenega, ginekološkega, farmacevtskegj^ kabineta anatomije...Meni je os. talo veliko vtisov od tega ogleda, pa čeprav se še nisem dokočn« odločila za ta poklic. Na koncu smo imeli tudi zanimivo preda, vanje, ki gaje imela tov. ravnat«, Ijica in njena pomočnica. Pop«, Ijali sta nas po poteh, ki jih u šola premore. Zlasti sta povdarj, li, da ta šola ni lahka, vendar, f^ se učiš in pridno delaš, dosežej svoj cilj. Moja odločitev o nadaljnjem šolanju se ni dokončna, ker bi bila rada en dan eno, drugi dan spet drugo. Toda žehm si, da bi sj izbrala pravi poklic, ki bi mi bil vedno v veselje in da bi s pokli, cem dos^la svoje cilje in lepe uspehe. Želim pa si tudi in n« samo želim, hočem, da bi tudi drugod po svetu imeli take možnosti za šolanje, kot pri nas in da bi se mladina v svetu vs« bolj izobraževala tako, kot se izobražuje v naši socialistični družbi. Marija StrafeU OŠ Markovci 8/V Delo AIVID Kidričevo člani avto moto društva v Kidričevem so v petek, 28. marca na rednem občnem zboru položi- li obračun svojega dela v minu- lem obdobju. Iz prebranih poro- čil je bilo moč ugotoviti, da so poslovali in delali uspešno in da imajo člani zaupanje v svoje društvo. Novi bodoči vozniki si v učilnicah nabirajo potrebnega strokovnega znanja, ob izkušenih šoferjih AMD pa se praktično usposabljajo za varno vožnjo. Razprava na občnem zboru je bila kritična, člani so objektivno pohvalili tisto, kar je bilo dobro in tudi kritično obravnavali ne- katere probleme, ki jih je treba odpraviti. Skupna ocena je biii da je njihovo delo v minuli mandatni dobi uspešno. Ob kon- cu so si še izvolili novi upravni ir nadzorni odbor. F. M, ^^Kllf ^ - 3. april 1980 DRUŠTVA IM ŠPORT -11 VARČEVANJE Ify TELESNA KOLTOBA Nekoliko težko je govoriti o neposrednih primerih varčevanja v telesni kulturi če vemo, da to področje družbenih dejavnosti ima prej veliko premalo kot dovolj sre^tev. Kljub temu pa tudi ne gre trditi, da se varčevati tudi v takšnih razmerah ne da. Zato je telesnokultuma skupnost občine Ptuj pripravila program var- čevalnih ukrepov, ki bodo veljali v tefn in prihodnjih letih. Namreč, akcije varčevanja ne more trajati le eno leto. Tako je smernice varčeva- nja potrebno upoštevati tudi pri pripravi programov za naslednje srednjeročno obdobje. V telesni kulturi bomo v prihodnjem obdob- ju veliko več pozornosti namenili delu z delegacijami, gre zlasti za kvalitetnejše obveščanje, ki je po- goj za (^očanje. S tem bomo verjetno uspeli zagotovid boljšo udeležbo in kvalitetnejšo razpravo na sejah skupščine, saj nesklepč- nost povzroča izgubo sredstev, ki bi jih lahko koristneje uporabili, tako v sami interesni skupnosti kot tudi delovnih organizacijah. Naslednje področje, kjer bo skupnost poskušala uvesti var- čevalne ukrepe je združevanje športnih panog v enotna društva, ko je pred leti bilo športno društvo Drava s svojimi sekcijami. Bolje to potrebno izkoriščati objekte z zmanjšanjem porabe energije, tako za razsvetljavo ko( tudi ogrevanje, gre zlasti za zimsko obdobje. O analizi športnih panog, na podlagi katere hi se odločili za nanose, ki jih bomo kot tekmovalne obdržah vnaprej, govorimo že dolgo. Mogoče celo predolgo, saj v skoraj vsaki panogi težimo za čimboljSimi tekmovalnimi dosežki, rezultati pa so nam več ali manj znani. To je področje, ki ga bo zelo težko urediti, ni pa rečeno, da se ga ne da. S širjenjem prioritetnih šport- nih panog, kjer je prioriteta le na papirju, gotovo ne bo Slo. Tako se moramo odločiti med tekmovalnim delom in rekreacijo. V prednosti je prav gotovo rekreacija. Sedaj pa niti še ne vemo kaj je rekreacija in kaj tekmovalni šport, teoretično je vse jasno, praktično pa se to pri nas močno prekriva. Tako se zlasti na na sejah skupSčine telesnokuhurne skupnosti izgubljamo v megli z dokazovanjem potrebnosti ne- katerih športnih panog, zlasti prioritetnih, kjer to sploh ne bi smelo biti vprašanje. Tu pa se vračamo na prejšnjo trditev, da želimo na vseh področjih le tekmovalne dosežke. Tako dokazujemo, da si z množičnostjo, ki jo tako radi poudarjamo, še nismo na jasnem. Zato tudi ni nič novega, če je telesnokultuma skup- nost v varčevalni program zapisala črtanje vseh množičnih akcij in prireditev, ki so daleč od množičnosti in velikokrat same sebi namen. V programu prav gotovo pogrešamo navedbo teh akcij. Izvedba stabilizacijskih ukrepov pa je v rokah osnovnih telesnokultur- nih organizacij, ki morajo ukrepe upoštevati v svojih letošnjih in prihodnjih programih. S tem name- nom je teiesnokulturna skupnost pripravila posvet s predsedniki vseh osnovnih telesnokulturnih organi- zacij v ptujski občini, da bi se pogovorili o teh vprašanjih. Udeležba je bila kljub pismenim obvestilom s povratnico skromna. Kljub temu pa upamo, da bodo programi res varčevalni, čeprav velja še enkrat poudariti, da za telesno kulturo dosedaj še nikoli nismo zbrali dovolj sredstev. Tako je ogromna večina dela na amater- ski osnovi, verjetno ne bi našli področja, kjer je toliko amater- skega dela. Pa kljub temu tudi na telesnokulturnem področju prihaja do velikih razlik, materialnih seveda. Za primerjavo navedimo le številne — ijade, kjer potrošimo znatna sredstva, po drugi strani pa odklonimo programe teles- nokuhurne skupnosti. Tako se včasih moraš vprašali, ali sploh ve- mo kaj hočemo na telesnokultur- nem področju, ali nam je sploh jas- no bistvo telesne kulture? V redkih primerih lahko odgovorimo pritrdilno. Dejstvo je, da je množična telesna kultura, pa res množična, ki zajema vse starostne kategorije delovnih ljudi in občanov, najboljši ukrep in največji prispevek k varčevanju. Zdravi in telesno sposobni verjetno ne izgubljajo delovnih dni na bolniškem dopustu, prav gotovo delajo več in bolje. Tako se ne bi spraševali kako omejiti izostanke z dela zaradi bolezni, resne ali pa tudi namišljene in naštevali ogrom- ne zneske, ki jih na ta način izgubi- mo. Pravgotovo so sredstva za telesno kulturo manjša že od teh izgubljenih sredstev, da o ostalih ne govorimo. Zato pa bo verjetno se- daj že čas, da tudi telesna kultura pride med prednostne družbene dejavnosti, oziroma da dobi tisto mesto v družbi, ki ga mora imeti. Vendar pri tem ne glejmo le materialne osnove za to področje dela, češ previsoka prispevna stop- nja. Cez leta se nam tanka rezina sredstev in neprimerno delo lahko še kako obrestujeta, v negativnem smislu seveda. 1. kotar Pred novo tekmovalno sezono Na pobudo podkomisije za karting pri AMZ Slovenije je bil v organizaciji AMD Ptuj prvič organizirani skupni trening slovenskih tekmovalcev — kartinistov na Kartodromu v Ptuju. V lepem .sobotnem dopoldnevu se je treninga udeležilo le 28 tekmovalcev v vseh treh kategorijah. ^ Odziv tako malega števila daje pomisleke ali karting v Sloveniji nazaduje in kje so vzroki, saj jih le teden dni loči od pričetka državnega prvenstva, ki bo v Grobniškem polju pri Reki in je tudi za to tekmovanje prijavljenih 75 tekmovalcev. Za AMD Ptuj bo nastopilo 11 tekmovalcev in to 4 v juniorski konkurenci. 4 v kat. 100 ccm in 3 v kat. 125 ccm. Po opravljenem .skupnem treningu so tekmovalci vozili trening tekmo. Pri juniorjih je zmagal domačin Hvala pred Pepelom in Pečolarjem (oba Celje). V kat. 100 ccm je zmagal Roier iz Postojne pred Ireno Lavrič—Moste in Gorencem iz Vrhnike, v kat. 125 ccm pa Lisjak iz Pirana pred Živ- cem—Moste in Kraljem iz Celja. Na skupnem sestanku, ki so se ga udeležili vsi tekmovalci so predstavni- ki AMZ Slovenije tolmačili Se pravila in novosti Športnega pravilnika. Tekmovanje v pikadu v petek, 28. marca je bilo pred klubom mladih v Ptuju izredno živahno. V okviru tekmovanja v počastitev meseca mladosti, so se mladinci in mladinke pomerili v pikadu. Tekmovanja seje udele- žilo trinajst ekip iz raznih krajev ptujske občine. Vsako ekipo je sestavljalo po pet tekmovalcev, vsak tekmovalec je imel na voljo pet metov, od tega sta bila prva. dva poskusna, ostali trije pa so velja i kot uradni. Vrstni red ekip: Prvo mesto OO ZSMS Rogoznica II ekipa 49 točk. drugo mesto je osvojila ekipa OO ZSMS Franc Osojnik iz Ptuja s 44 točkami, tretja je bila ekipa OO ZSMS Bratje Reš s 37 točkami, četrta je bila ekipa gimnazije s 33 točkami, peta je ekipa OO ZSMS Rogoznica I ekipa z 31 točkami, .šesta je ekipa Kluba mladih I ekipa s 30 točkami, sedma je ekipa OO ZSMS Zagojiči z 23 točkami. Osma je ekipa Destrnika z 21 točkami, deveta je ekipa OO ZSMS Perutnina Ptuj z 19 točka- mi. deseta je ekipa OO ZSMS Mlekarna Ptuj s 17 točkami, enajsta je ekipa OO ZSMS Olga Meglič s 15 točkami, dvanajsta je druga ekipa Kluba mladih s 5 točkami in zadnja trinajsta ekipa OO ZSMS Tržeč brez točk. S tekmovanjem in udeležbo smo lahko zadovoljni, čeprav bi lahko bila ta še številnejša. Škoda je le. da so nekatere OO ZSMS vzele prej to tekmovanje preveč neresno, vendar pa seje izkazalo prav obratno. Ta .športna zvrst je vzbudila precejšnje zanimanje med mladimi. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal, ostali dve pa diplome. Danilo Klajnšek Dvoransko prvenstvo v atletiki za srednješolce Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in SŠD na ptujski gimnaziji sta pripravila dvoransko prvenstvo v atletiki za srednješolce. Doseženi so bili dobri rezultati, pri suvanju težJce žoge pa že nekaj let prevladujejo učenci iz pt>klicne kovinarske in kmetijske šole. Tako je bilo tudi letos, saj so pobrali kar vsa prva štiri mesta v tej disciplini. V ekipnem tekmovanju pa sta bili najboljši ekipi gimnazije, tako v ženski, kakor tudi v moški konkurenci. O tekmovanju lahko zapišemo še lo. da je bilo dobro organizirano in je potekalo brez zastojev. REZULTATI MLADINKE 30 m: Alenka Šolar, gimnazija in Brigila Mohorič. gimnazija po 4,8; Romana Levičnik, GUS in Marjana Zidarič GUŠ po 4.9; Pepca Kolednik gimnazija 5,2; TEK — 400 m: Marjana Radanovič gimnazija 1:12,3, Majda Belšak PKKŠ 1:14.3. Mateja Bombek gimnazija 1:15,2, Danica Luk- man gimnazija 1:16.4. Metka Toplak gimnazija 1:18,9; SKOK V VIŠINO: Aida Juras gimnazija 151 cm, Milena Bele gimnazija 148 cm. Irena Butolen GUS 140 cm, Ines Arenčič gimnazija 130 cm; SKOK V DALJINO: Jasna Pavlin gimnazija 440 cm, Sonja Sirmšek GUŠ 410 cm. Anica Hren GUŠ 4(X) cm, Ines Cerne gimnazija 390 cm. Suzana Rimele gimnazija 385 cm; SUVANJE TEŽKE ŽOGE: Sonja Novak, gimnazija 8,23 m, Smiljana Babič GUŠ 7,98 m, Darja Brodnik gimnazija 7,31 m, Veroni- ka Vidovič PKKŠ 6.67 m; REZULTATI — MLADINCI 30 m: Matija Zoreč gimnazija in Milja Pavličič PKKŠ po 4.2, Željko Zorko gimnazija 4,3, Slavko Kolarič. PKKŠ 4.5; TEK — 400 m: Silvo Jupič GUŠ 1:06,5, Damjan Samoljenko gimnazija 1:07.4, Dušan Zemljarič gimnazija 1:08,0, Alojz Hanželj PKKŠ 1:08.4. Stanko Hauplman GUS 1:08,6; SKOK V VIŠINO: Rado Beranič 175 cm, Dušan Vrabl GUŠ 165 cm. Zoran Petrenel gimnazija 165 cm, Milan Skok 160 cm; SKOK V DALJINO— Branko Kamenšek gimnazija 533 cm, Edvard Zupanič GUŠ 518 cm, Bojan Petek gimnazija 514 cm, Franc Vnuk gimnazija 506 cm; SUVANJE TEŽKE ŽOGE: Drago Mazera PKKŠ 12,78 m, Jože Rajh. PKKŠ 21,88 m, Alojz Glazer PKKŠ 11,82 m, Marjan Šimenko PKKŠ 11.26 m. EKIPNI VRSTNI RED: MLADINCI: 1. mesto gimnazija 506 točk. 2. mesto PKKŠ 390 točk. 3. mesto GUŠ 178 točk. EKIPNI VRSTNI RED: MLADINKE: I. mesto gimnazija 690 točk. 2. mesto GUŠ 470 točk, 3. mesto PKKŠ 202 točk. Danilo Klajnšek Festival košarke 80 v okviru pionirskega festivala košarke 1980, ki je tekmovanje .šolskih športnih društev osnovnih šol in selekcij do nivoja območnih reprezentanc za pionirje in pionirke, je bilo minulo soboto v športni dvorani Mladika v Ptuju prvenstvo območja številka štiri, na katerem so sodelovale ekipe košarkarjev in košarkaric iz Ormoža, Slovenske Bistrice in Ptuja. Prvenstvo je vzorno organiziral košarkarski klub Drava Ptuj. Do.seženi pa so bili naslednji rezultati: Pionirji: Ptuj — Ormož 97:6, Ptuj — Slovenska Bistrica 55:32 in Slovenska Bistrica — Ormož 39:33; Pionirke: Ptuj — Slovenska Bistrica 71:15. Na.prvenstvu območja je bila izbrana tudi reprezentanca območja, katere nosilec je K K Drava Ptuj. Tekmovanje v okviru festivala je organizirano po stopnjah, tako bo že v drugi polovici aprila tekmovanje tretje stopnje, v katerem se bodo srečale reprezentance območij Mari- bora. Ptuja in Pomurja. MG Prijateljsko srečanje košaricaric v športni dvorani Mladika v Ptuju je bilo v soboto, 29. marca prijateljsko srečanje košarkaric ptujske Drave in Libele iz Celja. Zma- gale so domačinke z rezultatom 57:54. Največ košev za Dravo so dosegle: Širec 17, Horvat 4, Pajenk 11, Vogrinec 12. Dobrijevič 5. Kukovec 4, Komik 2 in Petrovič 2. MG Smučarski izlet na Roglo Športne organizacije na področju krajevne skupnosti Kidričevo so izvedle smučarski izlet na Roglo. Nosilec te rekreativne aktivnosti je bil Partizan Kidričevo z veliko podporo ostalih društev. To je bila prva organizirana akcija, ki je uspela po udeležbi stoodstotno. Ne moremo pa tega trditi z vidika udeležbe pripadnikov vsakega društva, kluba, namreč nekateri iz posameznih društev, klubov še niso spoznali, daje tak način v dani situaciji primeren za športno rekreacijsko aktivnost vseh občanov. V letu 1980 bo »Partizan« Kidričevo ponovno oživel Sok) smučanja na Primožu s pomočjo OŠ Vuzenica Pri tej akciji je prišlo do izraza, da le s skupnimi močmi lahko uspešno organiziramo množične telesno-kulturne in druge dejavnosti. Največ članstva se je udeležilo iz vrst Planinskega društva Kidričevo, Partizana Kidričevo. Iz ostalih vrst je bila udeležba simbolična, pa vendar spodbudna za nadaljnjo skupno organiziranost Nekje v sredini vzpenjajoče smo imele težave s prevozom, kajti sneg. ki nas je presenetil v debelini 20 cm je prisilil zanesljivega šofeija Merca. da je moral montirati verige. Ni nam bilo odveč narediti kak.šen kilometer pešačenja, kajti s tem smo se izognili morebitnim nevšečnostim. Tudi na smučiščih nas je ovirala nova odeja snega, vendar smo kmalu naredili toliko smučin, daje tudi ta ovira odpadla. Izleta so se udeležili posamezniki tudi brez smuči. Le-ti so prepešačili smučišča in spodbujali predvsem tiste, ki so bili nekoliko manj spretni na smučeh. Konec dober, vse dobro, saj smo .se vrnili brez najmanjše poškod- be. čeprav smo bili priča poškodbe šolarja iz Središča, ki so ga morah odpeljati z rešilcem v bolnišnico. Prijetno in nadvse rekreacijsko razpoloženje je lep dokaz, da takih akcij primanjkuje in da bo potreb- no s podobno organiziranostjo nadaljevati. Smučarski Tzlet so omogočih: CERTUS TOZD Ptuj, Planinsko društvo in Partizan Kidričevo, predvsem pa udeleženci smučarskega i/icta. Podobnih akcij v kraju načrtujejo več. kajti v kratkem bo izlet na Boč. GA 12-NASlDOPISrUKI 3. april 1980 — TEDNIK IZLET V NARAVO Šel sem v naravo, v mladi gozd ob potoku. Prišel sem do večjega grma in opazil v njem dobro skrito gnezdo. Videl sem ptička, ki je zletel iz gnezda. Pogledal sem v gnezdo in videl v njem dve drobni jajčki. Vedel sem, da jih je znesla ptička in jih o najbrž še več. Iz jajčk bo potem izvalila mlade ptičke. Vali tako, da sedi na jajčkih in jih greje s svojo toploto tako dolgo, da iz njih pričivkajo mladiči. Podobno je tudi pri domačih kurah, le da se njihovim mladičem pravi piščan- čki. Šel sem naprej ob potoku in videl v njem plavati ribice. Na- prej na livadi so rasle lepe spomladanske rožice, mačice na grmu pa so že rumenele. Cez nekaj dni sem se spet sprehajal tam. Takoj .sem opazil, da ni nekaj v redu. Nekdo je polomil grm in razdrl ptičje gnezdeče. Livada je bila potepta- na, rožice potrgane. V potoku je bilo polno nesnage in ribice so izginile ... Dino Kolarič, 2. b. OS Olge Meglič BLIŽA SE POMLAD Zunaj že rastejo zvončki, ki naznanjajo, da se bliža pomlad. Ptice se že pripravljajo za gnez- denja, letajo in žvrgolijo. Otroci nabirajo zvončke in trobentice. Travniki zelenijo, na vrtovih pa je vse več cvetja. Prebudili so se zimski zaspanci. Čebele obleta- vajo cvetje. Ljudje že čistijo travnike, nji- ve. Vozijo gnoj, orjejo in sadijo. Otroci se igrajo na travnikih, nabirajo zvončke, trobentice, mačice in vijolice. Mamici sem prinesla te cvetice. Zelo se je razveselila. Sabina Mihalinec, 2. b OS Olga Meglič Na sprehodu — linorez PRIČAKUJEMO POMLAD Zime nimam rada. Danes je še mrzlo. Popoldne bo že pomlad. Spomladi bo mnogo cvetov. Pomladi se veselim. Anita Kovačič Vijolice cvetijo na sončnih travnikih. Vijolice Smo danes videli, imajo vijoličast cvet. Tudi žafran je vijoličast. Žafran je strupen. Sandi je utrgal žafran. Podlesna vetrnica je bela. Zvon- čke sem prinesla v šolo. Sedaj so v vazi. Tudi zvončki so beli. Trobentice so rumene. Posadi- li smo jih na šolskem dvorišču. Tulipani so rdeči. Rastejo na vrtu. Tulipane goji mamica. Anita Kovačič Spomladi so dnevi daljši, zato pa noči krajše. Spomladi bodo drevesa spet zelena. Danes se bo pričela koledarska pomlad. Po- mlad je lepa, ker sije sonce. Spomladi bomo vsi veseli. Po- mlad bo jutri. Marjeta Pristovnik Pozimi smo .se smučali in sankali. Jutri se začne pomlad, ki bo trajala ves april in maj. Pomladi se veselim. Spomladi imam tudi rojstni dan. Vesna Hromiš, vsi učenci I. razreda OŠ Majšperk BIL SEM BOI.AN Počutil sem se zelo slabo. Začela me je močno boleli glava in dobil sem vročino. Mami seje ustrašila in vprašala: »Sašo. kaj ti jc''<' Potem je poklicala zdravni- ka. ki je kmalu prišel. Zdravnik je rekel: »Strogo ležanje« in še dodal, da moram jemati zdravila, ki mi jih je predpisal. »Štirinajst dni bo moral ležati« je še povedal mami in ji dal podrobnej.ša navodila, tudi kako in kak.šen čaj moram piti. Obiskal me je moj najboljši prijatelj, sošolec Aleš Jamnik. Se en dan je manjkal do roka ležanja. ki mi ga je predpisal zdravnik. In prav tisti dan je pri.šel zdravnik in rekel, da sem zdrav. Z mamico sva od veselja poskočila. Drugi dan .sem šel v šolo. Pred vrati meje čakal Aleš. Stopil sem v razred in vsi sošolci so vstali in me obstopili. Gnetli so se pkrog mene. da sem komaj dihal. Nato je prišla tovarišica in rekla: »Živel Sašo!« Sašo Fenos, 2. b razred OŠ Olga Meglič Ptuj MOJE DEŽURSTVO NA HODNKU Ta mesec je na šoli dežuren naš razred. Med dežurnimi sem bila tudi jaz. Dežurala sem v sredo. Hodila sem po šolskih prostorih. Dežurati sem morala celih pet šolskih ur. Čas seje zelo vleke . V razredu pri pouku mine hitreje. Brala sem knjigo, malo hodila sem in tja, nato je pozvo- nil zvonec. Naslednjo uro sem malo pomagala čistilki. Med dežurstvom sem morala enega učenca zapisati v zvezek, ker seje pretepal. Ob četrt na šest sem šla domov. Naslednji dan sem .si prepisala snov od sošolk. Simona Benčič, 4. c OŠ »Tone Žnidarič« Ptuj DImitri Ivanovič, 6. b PRI ZOBOZDRAVNIKU Ko .sem bil star štiri leta, meje prvič zabolel zob. Bolel me je zato. ker je začel gniti. Bolečine pa čutimo zato. ker nas s tem telo opozarja, daje tam, kjer nas boli. nekaj narobe. Z mamico sva potem šla k zobozdravniku. Bo- lečina ni in ni hotela odnehati. V čakalnici je bilo mnogo ljudi, mene pa je bolelo, ko sva čakala. Bik) me je strah, ko me je sestra poklicala v ordinacijo. V ordinaciji sem sedel na visoki stol. Okrog mene je bilo polno aparatov in raznih priprav: iopatke. klešče itd. Zobozdravni- ca mi je z električnim svedrom očistila zob. zraven pa ga je hladila. Za nagrado sem dobil plombico. Tudi strah pred zobno ambulanto me ni več. Tomaž Bezjak. 3. b OŠ »Tone Žnidarič« Ptuj MOJA TETA Moji teti je ime Kristina. Doma je v Radencih. Včasih pride k nam. Prinese mi bombo- ne in kekse. Imam jo rada. Valerija Ilešič. I . r. OŠ Vitomarci MOJA MAMA iN JAZ Maja je začetek mojega življe- nja. Je prva, ki me je vzljubila in veliko naučila. Noč in dan bdi nad mano. zato Korie pred mano beži. Kdor pod skrbno materino streho živi, mu življenje težko ni. Vedno občudujem mamo, kako zna lju- biti svoje starše, svojega moža in naju z bratcem. Spoštuje in ceni vse ljudi, vsako bitje, tudi sovražnika. Moja mama je stroga, vendar tudi čudovito dobra. Ne mara nesoglasij, zato jo vselej prizade- ne, če se z bratcem prepirava. Bratec ni hudoben, le nagajiv je in me kaj rad vznemirja. Zgodilo se je nekega dne. Z bratcem sva sva se spet prerekala. Mama je tiho odprla vrata, obstala na pragu in naju poslušala. Ko se je bratec z besedami najbolj zaganjal vame, se je oglasila: „Ali sta že kdaj pomislila, kaj lahko zaneti prepir? Bes, hudobi- jo, sovraštvo. Sama zla. Ali so to človeške vrline?" Umolknila sva, silno mi je postalo nerodno, sram me je bilo.Mamine bes^e so se boleče zarezale vame. Sklenile sem, da se nikoli več ne bom prepirala. Toda bratec ima neugnan jeziček, s katerim me večkrat požgečka, da mu moram vrniti, seveda tako, da naju mama ne sliši. Rada imam svojo mamo, saj je tako plemenita. Dan za dnem se trudi, da bi bila njena diužina srečna. Nesebično razdaja svojo veliko ljubezen, zato želim, da bi vsi otroci sveta imeli dobre in plemenite mame. Mama, tebi pa želi tvoj otrok, da bi ga varno vodila skozi življe- nje in ga srečno pripeljala do cilja. Kjerkoli se bom mudila, povso^, bom v mislih s tabo, ljubeča mama. » Marija Vesenjak, 7. a OŠ Franc Belšak Gorišnica NA KOLINAH Bil sem na kolinah pri stari mami. Čeprav je že pomlad, ponekod še imajo koline. To jim omogoča skrinja za zmrzovanje. Prvič sem videl kako koljejo prašiča. Mesar ga je zaklal in ga razrezal na kose. Tudi jaz sem pomagal. Naredili smo klobase in kašnice. Na kolinah sem se veselil. Zvečer smo se mastili s kašnicami. Jaz si še želim takih kolin. Friderik Kramberger, 2.b OŠ Olge Meglič MOJA MAMA JE DELAVNA ŽENA .Mnogo je žena na svetu, ki se jim /ačne delovni dan že zgodaj zjutraj m se jim konča pozno zvečer. Moja mamaje kmečka žena. Vsako jutro mora že zelo zgodaj vstati. V hlevu nakrmi krave, jih pomolze, nakrmi svinje in kokoši. Zbudi nas četrt na šest in nam skuha zajtrk. Preden odidem od doma, mi nalije mleko, ki ga od- nesem sosedovim. Dela tudi na polju, ker imamo tri njive. Mora pa tudi pomagati drugim, da nam drugi pomagajo s traktorji ali drugimi stroji obdelati polje in ji ni treba delati vse ročno. Če mame ni ves dan domov, nam že zjutraj pripravi kosilo. Ko pride domov, mora spet v hlev opravljati živino. Doma nas je šest, tako ima še POMLAD Pomlad se prehuje i: zimskega spanja, vsak o lep.li bodočnosti sanja. Iz sanj se prebujajo zvončki C ve teč i, vrtovi so polni, lepi. duhteči. Iz zemlje so vzklile trobentice zlate, mačice poganjajo glavice kosmate. Sonce pripeka na okna nam vsa, iz spanja prebudila se narava je vsa. Marija Petek, 7. a OŠ Ormož mnogo dela v hiši. Kljub temu pa najde za nas čas zvečer, da se še pogovarjamo. Zato sem ponosen na SVOJO mamo m je ne bi zame- njal za nobeno drugo. Zvonko Krušič, 5/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj KOLESARSKO TEKMOVA- NJE Vsi vemo, da b<5 5. aprila občinsko kolesarsko tekmovanje. Na to se pripravljamo tudi učen- ci osnovne šole Vitomarci. Vsak torek in četrtek se vozi- mo z avtobusom v Ptuj na šolo Toneta Žnidariča. Tam najprej pregledamo napačno rešene te- ste. Za tem se pripravimo na nove teste. Ko končamo, si odnesemo na poligon vse potreb- ne predmete in začnemo z vož- njo. Start se začne z vožnjo med keglji, nadaljuje z osmico, v kateri moraš metati kroge. Po končani vožnji se pelješ na des- ko, nato se pelješ po polžni vožnji. Spet je tu deska, po njej se pelješ na mostiček. Na vrsti je slalom in prenašanje žogic. Zape- lješ se skozi »vratca« in s krogom končaš vožnjo. Takšen je potek vožnje. Seve- da se ob tem nabirajo kazenske točke. Med vožnjo ne smeš prevoziti nobene črte, z noge ne smeš stopiti niti enkrat na tla. Če česa ne opraviš, že imaš 40 kazenskih točk. Tako nam poteka vaja V kole- sarjenju. Ob pol šestih zvečer se izmučeni spet vrnemo z avtobu- som domov... Edita Kostanjevec, dopisni krožek OS Vitomarci MLAD! OB mETNICIŽELEZmCARSKE STAVKE Poleg ostalih jubilejev revolucionarnega delavskega gibanja, bo letos tudi vrsta proslav in prireditev ob 60-letnici železničarske stavke, ki se je začela 15. aprila 1920 in se je nadaljeval^ tudi še po znanem pokolu stavka- jočih delavcev na Zalc^ki cesti v Ljubljani, Proslave in prireditve ob 60-letnici železničarske stavke bodo trajale skozi vse leto. Njihov glavni namen je — usmerjenost k oživljanju revolu- cionarnih tradicij, s prikazom pogojev, razmer in procesov v vseh obdobjih naše revolucije. S tem bo tudi mladim lažje predočiti vlogo delavcev — železničarjev skozi vso revolucijo. Vedeti je treba, da je prav iz vrst železni- čarjev izžlo mnogo vodilnih komunistov na Slovenskem, da se je v številnih železničarsk-ih družinah ohranila ta borbena tradicija do današnjih dni. Med drugimi oblikami obeleževanja revolucionarne poti naših železničarjev je bila tudi pobuda, da so učenci osnovnih šol na to temo tudi pisali spise in jih pošiljali železniškim transportnim organizacijam na svojem območju. Tako nam je Železniška transportna organizacija Maribor, sekcija Pragersko poslala tri prispevke pionirjev z naSega območja, ki jih tudi objavljamo. Pragersko nekoč že mnogo let je preteklo od takrat, ko so utihnili zadnji streli med NOB. Ostale pa so žrtve in ruševine. Tudi naš kraj je doživel med vojno bombardiranje, saj smo bili pomembno železniško križišče. Od takrat pa do danes se je v našem kraju mnogo spremenilo. Skozi naš kraj so elektrificirali progo. Ob postaji pa stoji parna loko- motiva „Katica", ki nas spominja na preteklost. Denis Soba, 3/c, OS Pragersko Železničarji V boju za svoje pravice s tem človekom, starim železničarskim mačkom, smo se pogovarjali o železnicah, o takratnih delovnih razmerah, o delavcih in še o marsičem, povsem slučajno. Prišel je na obisk in z mojim dedkom sta se živo spomi- njala dogodkov iz prve in druge vojne. Bila sem prisotna, ko je beseda nanesla na delavce in o takratnih borbah, ■ na katerih je sodeloval tudi sam. Poslušalia sem: „Takrat je bilo res nemogoče. Živeli smo v taki revščini, da so bili otroci velikokrat lačni. Pa tudi za golo življenje ni bilo denarja! Midva z ženo sva si zelo prizadevala, da bi vsaj malo izobljšala naše razmere. Takrat je tudi drugim delavcem prekipelo. Na železiiici smo vedno negodovali, tiho smo netili upor. Tudi po vsej Jugoslaviji so se delavci in železnii^ji upirali. Organizirah smo se in decembra 1918. leta ustanovili Splošno železničarsko organizacijo za vso Jugoslavijo". Nato ga je prekinil dedek: „Ti, ali niso žandarji in policija nič besneli?" „Oho, počakaj no! To še pride kasneje. Pogajali smo se tudi z vlado. Za takrat smo dosegli s ,,Protokolom sporazuma" veliko, vendar ga niso niti delno izpolnjevali, saj nismo dobivali redno mezd. Potem pa so ti go- spodje še znižali že tako majhne osebne dohodke nas železničarjev, kljub zvišanju življenskih stroškov. Takrat pa nam je bilo dovolj. 15. aprila 1920. leta je ponoči izbruhnila železničarska stavka po vsej Jugoslaviji. Tudi drugi delavci so imeli dovolj tega zatiranja. Seveda je gospoda takoj poslala nad nas, stavkajoče, orožnike, ki nas kljub žrtvam niso uklonili. Nas je vodil trden in svetel duh, vera v svobodo in boljše ži- vljenje. Strokovna komisija je nato določila 3-dnevno generalno stavko. Stavkali smo vsi zatirani. Takrat so pošiljali nad nas policijo in orožnike, vendar brez pomena,' saj smo bili enotni, složni v eni misli „konec zatiranja". Enotnosti in tovarištva pa nič ne poruši. Tiste dni so tudi na Zaloški cesti v Ljubljani padle žrtve. Policija jc streljala na mirno množico. Mislili so, da nas bodo štrli s streljanjem, z nasiljem, vendar je to bilo le prelivanje olja na ogenj. NaSa zavest je bila še trdnejša, kljub žrtvam. Zdi se mi, da so nas klici umirajočih vzpodbujali, nas hrabrili. Takrat smo se železničarji povezali, kot še nikoli prej." Tu je Jože za hip prenehal s pripovedovanjem. Pogledal si jc svoje žu- Ijave roke, njegov z gubami posejan obraz je prekril zasanjan nasmešek. Spominjal se je tistih težkih, s krvjo zapisanih dni v naši delavski zgodo- vini. „Veš, Jurij", je dejal dedku, „teh dni ne bom nikoli pozabil. Nikoli ne bom pozabil teh zavednih ljudi, ki so s trdnim in odločnim obrazom šli v boj. To so bili ljudje... Joj, kaj pa govoričim?" se je prestrašil po nekaj trenutkih, ko je zamišljeno zrl pre^e. Potem je nadaljeval: ,,No, potem je prišla vojna. Seveda smo se vsi železničarji takoj vključili v organiziran odpor, saj se nam je v vseh teh dosedanjih nenehnih bojih utrdila narodna in razredna zavest. Središče upora slovenskega zatiranega naroda je bila eno leto Ljubljana. Dobro smo se organizirali in ustanovili železniški, partijski, frontovski in narodno zaščitni bataljon. Veliko aktivistov je odšlo v partizane in kljub aretaci- jam smo nadaljevali boj. Tako smo se borili, vendar ne brez žrtev. Padla sta sekretarja KP na železnici Tine Rožanc in Peter Romavh, v boju jc padel Janez Demašar pa Klusov Joža. Mnogo jih je padlo v partizanih, mnogo zavednih življenj je zgorelo v krematorijih, v plinskih celicah... Ta vojna leta so bila najhujša. Razdejanje je bilo po celi dovmovini. Od stare Jugoslavije so ostale le ruševine. Vendar smo zgradili lepšo in boljšo novo komunistično in samoupravno Jugoslavijo, kjer ni bogataSev in ne revežev, ampak smo vsi ljudje enaki in smo samoupravijalci. Tudi na železnici jc bilo razdejanje popolno. Porušenih je bilo 230 km glavnih prog, 85 km postajnih tirov, uničenih je bilo že mnogo kretnic, predorov, mostov, postaj... Vendar smo pri obnavljanju domovine, še posebej pa pri obnavljanju železnic prijeli za lopate vsi in obnavljali vozni park. Ustanovili cmo delovne odbore in tako s skupnimi močmi odstranili najhujše ovire. Kmalu se je promet spet ustalil in se normaliziral. Potem smo s pomočjo železnic obnavljali še druge objekte." Malo je prenehal s pripovedovanjem: „Hja, zdaj sem vama pa vse povedal. Ampak prav jc, da vemo za borbe med vojno. Mi železničarji smo se borili v mestih pa v partizanih, vi kmetje, Jurij, pa ste se na deželi borili za svoje pravice. Vsak na sovji strani, skupaj pa smo si priborili to svobodo. No, potem smo s svojimi rokami zgradili to, kar imamo danes. Parno lokomotivo je zamenjala električna, sploh je sedaj potovanje z železnico mnogo udo- bnejše. Seveda smo železničarji tudi danes zelo aktivni. Prizadevamo si, da bi čim bolj sodelovali z drugimi prometnimi panogami." Nasmehnil se je: ,,No, pa sem vama povedal tole krvavo železničarsko zgodovino! Vesta, čeprav sem sedaj že v zasluženem pokoju, še vedno rad obiščem svoje prijatelje iz železnice. Borba nas je združevala in smo dobri prijatelji. Drug ob drugem smo šli v boj in sedaj smo drug ob drugem v svobodi. Ponosen sem, ko se peljem po železnici, ki smo jo gradili s svojimi rokami." S temi besedami je Jože končal to pripoved. Letos (1980) praznujemo 60-letnico železničarske stavke na Zaloški cesti in 35-letnicp osvoboditve. Veliko let je minilo od tistih krvavih dni, vseeno pa bodo ostali ti dnevi še kako pomembni za našo bodočnost, za vedno bodo ostali zapisani v naših srcih. Mi mladi vemo za velik doprinos železničarjev k osvoboditvi, zato bodo padli in živi heroji iz železnice vedno ostali v naših srcih. Z njimi smo ob njihovem praznovanju! Marija Drevenšek, 7/b, Osnovna šola, Hajdina S skupnimi močmi v boljše dni Delavskemu razredu, zlasti železničarjem je po končani prvi svetovni vojni bilo iz dneva v dan težje. Od svojega borega zaslužka so morali vse več odštevati. Kljub velikemu negodovanju, oblast ni spremenila življenj- skega standarda, saj so nekateri morali zaradi stavk v zapore in na sodišča. Nemir je naraščal, kmalu za tem se je vsa delovna Jugoslavija, petnajstega aprila leta 1920 dvignila. Na Zalc^ki cesti v Ljubljani je buržoazija streljala na množico delav- cev. Padle so žrtve, železničarji so sedaj postali še enotnejši. S skupnimi močmi so krenili na pot razrednega boja in dosegli pomembne uspehe. Vendar še vedno niso imeli svojih pravic, ki so jih zahtevali v Sporazumni pogodbi. Tudi v NOB se železničarji niso predali sovražniku, saj so bili pomembni obveščevalci vsem borcem. Vrtkrat so partizani rešili ljudstvo pred usodnimi dnevi v taborišču. V bojih so padale pomembne ose^, a jih ni strto uiMnjc v boljše dni. Vlada je zato petnajsti april proglasila za Dan železničarjev. Letos bodo praznovali šestdeset letnico dogodka na ZaloSki cesti. Po vojni je bilo treba obnoviti veliko železnic. Na pomoč železničarjem je pristopilo skoraj vse ljudstvo zlasti mladina. N^teto pridnih rok je prebilo delovne dneve na progah. Stare lokomotive so zamenjale nove, sodobnejše in hitrejše. Lahko se vozimo udobno in bolj zanesljivo kot na cesti. Železničarjem ni treba opravljati težkih del, saj le redkokje vidimo parno lokomotivo. Tako kot se je razvijal modemi čas, tako se jc razvijala železnica. Slo- venija je vsako leto bogatejša za železniško progo, električni vlak in drugo. Prav gotovo se bo čez nekaj let po železnici odvijal večji del prometa, saj je najcenejša. Lahko si le želimo, da bi bilo čim manj nesreč in da se vojna ne bi ponovila. Vsi smo ponosni na preteklost in sedanjost naših železničarjev. Doka- zali smo, da se tudi majhni narodi znajo boriti proti velikim in si ustvariti srečo v Titovi Jugoslaviji. Jelka Kokol, 7. razred, OS Franc Osojnik, podružnica Grajena fEDNIK -3-aprili980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 HrZRL SEVER- ČLANICE: PP DRAVA-KOKA 16:13 (9:7) Prva zmaga v nadaljevanju Rokometni stadion v Ptuju gledalcev 300, sodnika: Josip in Branko Miškulin (oba Zagreb); pp Drava: Sitsenfraj, Vršič, Cer- pe 5, Ivančič 2, Kelenc, Vičar 1. [Slovak 3, Galun, Lepej, Mumlek 5, Kmetec, Farič Koka: Hajduk, Repič, Veinovič, Canjuga, Stefanič 1, Cicak 2, jsjovosel 5, Surjak 3, Pintarič, But- 1(0 2, Krizman, Spiljak; Sedemmetrovke: PP Drava 2(1), Koka 4(3); Igralke rokometne ekipe PP Drava so v soboto zvečer dosegle prvo zmago v nadaljevanju tekmo- vanju v severni skupini druge zvez- ne rokometne lige. Srečanje je bilo borbeno in tipično prvenstveno, slišali smo veliko pritožb na ra- jun sojenja. Toda, tudi če so pri sojenju bile napake, te niso vpliva- le na končni izid, saj je zmaga do- mače ekipe popolnoma zaslužena, po prikazani igri in zamujenih priložnostih pa bi lahko bila še višja. V prvem polčasu je bila igra enakovredna. V začetku so se bolje znašle domačinke, za tem gostje, nato je sledilo obdobje enakovred- ne igre. Proti koncu prvega dela si je domača ekipa z zadetkoma Ivančičeve in Cernejeve priigrala dva zadetka prednosti in to pred- nost obdržale. Začetek drugega polčasa je bil popolnoma v znamenju domače ekioe. Z menjavo mest in točnimi streli Novakove in Cernejeve je PP Drava povedla z 12:7, 14:8 in 15:9, nato pa se ji je ustavilo. Ob večjem številu napak v domači obrambi in napadu so gostje razli- ko znižale na 15:12. V tem obdob- ju je domača ekipa zastreljala se- demmetrovko (Mumlek) in ni izkoristila kar treh čistih nasprot- nih napadov in strel s črte šestih metrov. V teh primerih se je izka- zala vratarka Hajduk. Dobro mi- nuto pred koncem je Mumlekova dosegla 16. zadetek za PP Dravo, končni izid 16:13 pa je v zadnji minuti postavila Cicak. Ostali izidi v tej skupini druge lige: Ina—Alples 13:15, Za- met—Olimpija 12:14, DI Tro- kut—Velenje 8:6, Rudar—Slavo- nija Dl 23:13 in Podravka—Dja- kovo 30:7. Zmago proti Koki se je PP Drava s predzadnjega 11. mesta povzpela na deveto, v prihodnjem kolu pa gostuje v Velenju. 1. kotai S sobotnega srečanja, ki je privabilo precej več gledalcev kot običajno (foto B. Rode) ABSOLUTNO PRVENSTVO PZJ V PTUJU Tudi tokrat odlična organizacija Ptujske toplice so bile tokrat že drugič zapored prizorišče kvalitet- ne plavalne prireditve, nastopa najboljših jugoslovanskih plaval- cev in plavalk, ki so se pomerili za posamične naslove v vseh discipli- nah in skupni uvrstitvi. Takoj velja poudariti, da je prireditev, čeprav zahtevnejša od finala pokala PZJ, ki je bilo pred mese- cem dni pravtako v Ptuju, tudi tokrat potekala brezhibno, organizacije in izvedba sta bili odlični. Takšno mnenje, smo v nedeljo zvečer ob zaključku lahko slišali z vseh strani, od številnih udeležencev in gostov. To ponovno potrjuje odlične organizacijske sposobnosti članov in sodelavcev plavalnega kluba Ptujske toplice, ki so bili organiza- torji prvenstva. Tekmovanje je bilo dvodnevno. Oba dopoldneva so bila na sporedu predtekmovanja, zVečer pa finalni obračuni in podelitve medalj. Naši najboljši plavalci in plavalke na tem tekmovanju niso dovolili pre- senečenj in potrdili mesto med potencialnimi kandidati za nastop na letnih olimpijskih igrah. Tako so največ naslovov osvojili Maja Rodič (Fužinar Ravne), Vesna ^parovič (Mladost Zagreb), Borut 'n Darjan Petrič ter Vesna Praprotnik (Triglav Kranj) ter Nenad Miloš in Žarko Mitrovič (Crvena zvezda Beograd). V kon- tnem seštevku točk iz posameznih (disciplin je pri moških premočno zmagal Triglav iz Kranja pred f^ladostjo in Partizanom, Triglav je bil prvi tudi pri ženskah, drugi ^ ravenski Fužinar in tretji Partizan iz Beograda. Skupni ^agovalec je prepričljivo postal Pk Triglav, drugi je Partizan in 'retji Fužinar. Na prvenstvu je ^delovalo 137 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 klubov, ki so posiaviu luai Kopico repuDusKin in državnih rekordov v vseh starost- nih kategorijah. Kot zanimivost velja omeniti, da je nastopil tudi tekmovalec PK Ptujske toplice Franjo Rozman, ki je v disciplini 100 m kravi osvojil 22. mesto. V ekipi PK Branik iz Maribora pa. sta nastopila tudi Ptujčana Samo Glavnik in Dorka Sajber. Odrezala sta se dobro, vendar se v finalni del nista usf)ela uvrstiti. 1. kotar fotografije: B. Rode Start Del zastopstva Triglava iz Kranja (^/''oljSe na 800 m kravi: z leve — Praprotnik (Triglav, druga), §eparovič '■"'adost. prva) in Rebolj (Triglav, tretja); Tekmovanja v počastitev meseca mladosti CIRKOVCF: V domu krajanov je potekalo kvalifikacijsko tekmovanje v počasitev meseca mladosti za območje Dravskega polja in sicer v treh disciplinah: košarki, šahu in namiznem tenisu, v košarki je prvo mesto osvojila ekipa Cirkovc. kije v finalu premagala ekipo Hajdine s 34:15. v namiznem tenisu prav tako ekipa iz Cirkovc. kije v finalu premagala ekipo Apač s 3:1. v šahu pa je prvo mesto osvojila ekipa Kidričevega. MAJSPFRK: Za območje Haloz pa bo kvalifikacijsko tekmovanje v počastitev meseca mladosti v stiboto 5. aprila ob 9. un v malem nogometu. Organizatorji želijo, da bi se tekmovanja udeležilo čimveč osnovnih organizacij ZS.MS s tega območja, ne glede na to. če so se predhodno prijavile ali ne. Danilo Klajnšek Ptuj dvakrat na sedmem mestu \ Dom/aiah je bilo minulo nedeljo republiško hilropotezno prvenstvo mest m krajev, ki se gaje udeleži' > kar 84 ekip. med njimi 46 moških. 17 ženskih in 20 mladinskih. Predstavniki in predstavnu i Ptuja so nastopili v vseh treh kategorijah. C lanska ekipa Ptuju jc osvojila sedmo meslo. Vrstni red je naslednji 1. Maribor 45. 2. I.esce41.5 3. Celje 40.4 Trbovlje 39.5, 5. Domžale in 6. Ljubljana po 37. 7. Ptuj 34.5. točke itd. I kipa 1'iujaje nastopila oslabljena, saj sta manjkala Scruga in ("ič. Posamezniki v ptujski ekipi pasodosegli naslednji rezultat: Polajžar l4iočk i/21 partij. Bi)hak 13 (21) 1'odkrajšek 13 (21). Majcenovič 10,5(21), Skarja 13(21). Kne/evič 11.5 (19) in Danjko 0,5 (2). Claniee Ptuja so dosegle delitev sedmega do osmega mesta. Zmagale pa so 1 esce pred Ljubljano in Domžalami. Predstavnice Ptuja so dosegle naslednji pi>samczni rezultat: Vaupotič 11.5 (16). Pavlin 4 (8) in Horvat 5 (8). Mladinci Ptuja so osvojili deseto mesto med dvajsetimi ekipami. Velja pa poudariti, da je bila ekipa pravgotovo naj. lajša, saj nobeden iz ekipe ni starejši od 14 let. nastopajo pa lahko mladinci do 20. let starosti. Zmagali so Mariborčani pred Celjem in Jesenicami. V ptujski ekipi so nastopili Majcenovič, Brglez (dosegel je najboljši posameični rezultat). Bezjak in Zmavc. 1. kolar Občinsko prvenstvo za pionirje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je pripravila občinsko prvenstvo v rokometu za pionirke in pionirje osnovnih šol. Tekmovanje v obeh konkurencah je bilo zelo zanimivo, čeprav pogoji za igro niso bili najboljši. V mislih imam preozko telovadnico Mladika. Pa vseeno so se mladi tekmovalci izredno borili in pokazali soliden \rokomet. REZULTATI Pionirji: OŠ Hajdina: OŠ Ivan Spolenjak 6:3 OŠ Olga Meglič: OŠ Gorišnica 8:18 OŠ Markovci: OŠ Franc Osojnik Ptuj 6:11 OŠ Tone Znidarič Ptuj: OŠ Olga Meglič Ptuj 15:5 O.Š Hajdina: OŠ Franc Osojnik Ptuj 8:6 OŠ Gorišnica: OŠ Tone Znidarič Ptuj 10:4 OŠ Ivan Spolenjak: OŠ Markovci 5:8 OŠ Tone Znidarič: OŠ Franc Osojnik Ptuj 13:14 OŠ Gorišnica: OŠ Hajdina 9:7 Vrstni red: Gorišnica, Hajdina, Franc Osojnik, Tone Znidarič, Markovci. Ivan Spolenjak in Olga Meglič Ptuj REZULTATI Pionirke: OŠ Tone Znidarič: OŠ Hajdina 8:5 OŠ Markovci: OŠ Juršinci 5:6 OŠ Ivan Spolenjak: OŠ Olga Meglič 15:6 OŠ Franc Osojnik Ptuj: OS Markovci 15:6 OŠ Tone Znidarič Ptuj: OŠ Ivan Spolenjak 5:9 OŠ Juršinci: OŠ Franc Osojnik ptuj 6:11 OŠ Hajdina: OŠ Olga Meglič 5:4 OŠ Tone Znidarič: OŠ Juršinci 5:12 OŠ Ivan Spolenjak: OŠ Franc Osojnik Ptuj 5:7 Vrstni red: Franc Osojnik, Ivan Spolenjak, Juršinci, Tone Žnida- rič. Hajdina. Markovci in Olga Meglič Ptuj. Danilo Klajnšek Elkroj:Aluminij2:0(1:0) Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so gostovali v Mozirju, kjer so se pomerili z domačim moštvom. Srečanje so po enakovredni igri izgubili. Domači so bili boljši nasprotnik v prvem in v začetku drugega polčasa, gostje pa v zaključku tekme, kjer so si ustvarili nekaj priložnosti, ki pa jih žal niso realizirali. Domači so prišli v vodstvo z zadetkom Hrena, ki je s strelom glave premagal gostujočega vratarja. V drugem polčasu je domači napadalec, Kopošar z lepim in na- tančnim strelom premagal vratarja Škrgeta. Tekma je bila odigrana na izredno težkem igrišču. Blato in voda sta bila ovira za vse akterje lepe prvenstvene tekme, ki jo je vodil dobri sodnik Rupret iz Ljubljane. Aluminij je igral v naslediiji postavi: Skrget, Hadler. Kokot (Fruk), Dončec, Panikvar, Pazčinac, Š^krjanec, Šmigoc, Kozoderc. Kuret in Krajnc. Danilo Klajnšek Regijsko prvenstvo v šahu ZTKO Ptuj in OŠ Tone Žnidarič v Ptuju sta pripravila regijsko prvenstvo v .šahu za starejše in mlajše pionirke in pionirje. Na prven- stvu je nastopilo okrog 170 tekmovalcev, ki so se izredno borili in niso bili pripravljeni popustiti niti za malenkost, pa čeprav so nastopali od osme zjutraj, do dveh popoldne. V vseh kategorijah je bilo izredno razburljivo, še posebej pa v kategoriji starejših pionirjev, saj se vse do zadnjega dvoboja ni vedelo, katera ekipa je zmagala in se tako uvrstila na republiško prvenstvo. Lep uspeh je dosegla ekipa OŠ Gorišnica, kije v kategoriji starej- ših pionirjev osvojila prvo mesto. Mogoče je to nekatere presenetilo, vendar pa ne tiste, ki vedo. da imajo na tej šoli 5 lig, v katere je vključe- no več kot 70 mladih šahistov. Vsi ti pa zavzeto delajo pod vodstvom tovarišev Ivana Voršiča in Vlada Viherja, ki sta povedala, daje odloči- lo da .so imeli v ekipi več izenačenih igralcev kot drugi. REZULTATI — MLAJŠI PIONIRJI: OŠ Bratov Polančič 21 in pol točke. OŠ Gorišnica 19 točk. OŠ Vladko Majhen 17 točk... 5. mesto OŠ Grajena 13 točk. REZULTATI — MLAJŠE PIONIRKE: OŠ Brata Greif 17 točk, OŠ Oplotnica 15 točk. OŠ Bračičeva brigada 15 točk ... 5. mesto OŠ (iorišnica 11 točk in 7. mesto OŠ Grajena 1 in pol točke. REZULTATI — STAREJŠI PIONIRJI: OŠ Gorišnica 20 točk, OŠ Franc Rozman Stane 19 in pol točke, OŠ Crešnjevec, 4. mesto OŠ Tone Žnidarič Ptuj 15 točk. itd . . . REZULTATI — STAREJŠE PIONIRKE: OŠ Maks Durjava 20 točk. OŠ Grajena 18 in pol točke. OŠ Bračičeva brigada 17 točk, 4. mesto OŠ Gorišnica 11 točk. Naj zapišemo, da so mladi šahisti igrali na 2 x 20 minut, glavni sodnik je bil Milan Šeruga ob pomoči Tatjane Vaupotič in Iva Klariča in daje bila organizacija zelo dobra. Danilo Klajnšek 14 - ZA RAZVEDRILO 3. april 1980 - TB|>WIK f EDNIK -3apri'1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Komaj je iz smučišč na Boču izginil sneg in so zimski smučarji pospravili svoje ,,dilce" najbolj vztrajni pa odšli na višja smučišča po drugih krajih Slovenije, je Boč zadihal novo življenje. Pa zakaj ne bi, saj je ta planina že od nekdaj privabljala številne ljubitelje gorskih predelov, pa naj bo to v zimskem spomladanskem pa tudi v drugih letnih časih. Postal je prava ,,meka" štajerskih ljubiteljev planin. V zadnjih letih so z zgraditvijo avtomobilske ceste privabili v svoje okrilje tudi ljubi- telje planin z manjšo mero kondi- cije, saj se lahko z avtomobili pri- p)eljejo prav do planinskega doma, kjer jim znajo člani planinskega društva Poljčane pripraviti pravo planinsko vzdušje. Tistim, ki pa se le odločijo zaužiti vse lepote tega štajerskega gorskega lepotca imajo priložnost povzpeti se na stolp in- iz natanko 1000 metrov nadmorske višine, ob lepem vremenu pričarati vse naravne lepote tega dela Slovenije. Člani planinskega društva Poljčane so ponosni na svoj planinski svet, saj je prav gotovo med najbogatejšimi tako po favni kot flori v severovzhodni Sloveniji. Teh lepot pa seveda ne čuvajo za sebe, čeprav prizadevno skrbijo, da bi narava ostala kolikor je le mogoče v svoji prvotni p)odobi in tako privabljala še večje število obiskovalcev, med katerimi že sedaj ne manjka ljubiteljev planin iz Slovenije. Vse uspešneje pa se še posebno s prenovljenim planin- skim domom vključujejo v planin- ski turizem. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prvi letoišnji obiskovalci se vračajo z vrha Boča zadovoljni in v prepri- čanju, da ga bodo kmalu zopet obiskali. Močno poškodovan zadnjidel avtobusa. Na zadnjem levem sedežu je sedel pokojni Janez Mere. Foto: J. Bračič Pretekli vikend je na cestah ožjega območja ptujske občine minil zelo tragično. Kljub temu, da nenehno opozarjamo na previdno vožnjo, predvsem v prometnih konicah, sta pretekli petek in sobota, 21. in 22. marca najbolj črna v letošnjem letu. Zaradi člo- veške neprevidnosti so ugasnila tri- življenja, več oseb pa je bilo ranjenih. PODLEGEL PRI TRČENJU TOVORNJAKA Z AVTOBU- SOM Zelo huda nesreča se je zgodila v petek opoldne na Mariborski cesti v Ptuju, na istem ovinku, kjer je pred leti ugasnilo šest mladih ži- vljenj. Tokrat je prišlo do trčenja med tovornim avtomobilom, ki ga je upravljal Janez Polanec, voznik pri ptujskem MlP-u in avtobusom Komunalnega podjetja Ptuj, ki ga~ je upravljal Franc Korošak. Avtobus je peljal iz smeri Kidriče- vega proti Ptuju, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal tovor- njak sredi ovinka. Zaradi nepravilne vožnje sta se vozili naj- prej oplazili, za tem pa je tovor- njak s prednjim delom trčil v zadnji del avtobusa in ga močno poškodoval. Pri trčenju je bil hudo ranjen stalni potnik na tem avtobusu Janez Mere (52) iz Dornave pri Ptuju. Zaradi hudih poškodb je med prevozom v ptujsko bolnišnico podlegel. »C ESTA SMRTI« ZAHTEVA- LA ŠE DVE ŽRTVI Ni še dolgo tega, ko smo pisali o kritični točki v križišču med magi- stralno cesto Ptuj — Macelj in lo- kalno cesto v Spodnji Hajdini, že je cesta smrti zahtevala dve novi žrtvi. V soboto 22. marca ob 7.15 je prišlo do zelo hude prometne nesreče izven naselja Draženci na magistralni cesti Ptuj — Macelj, okoli 500 m od nadvoza Selške ceste v smeri proti Podlehniku. Iz smeri Maribora je proti Zagrebu peljala voznica osebnega avtomobila nemške registracije Draginja Mihajlica iz Zemuna, začasno zaposlena v ZRN. S svojim vozilom je začela prehite- vati tovorni avtomobil in verjetno zaradi blagega zavijanja ni opazila nasproti vozečega avtomobila, ki ga je upravljal Radovan Bubanko iz Zagreba. Prišlo je do silovitega čelno — bočnega trčenja, pri čemer je obe vozili zaneslo s ceste. Na kraju nesreče je podlegla sopotnica Blanka Bubanko (31) iz Zagreba, njen soprog, voznik avtomobila Radovan Bubanko pa je za hudimi poškodbami podlegel v ptujski bolnišnici še isto dopoldne. Huje je bila po- škodovana še sopotnica Andjelka Bubanko (66) ter sopotnik Janko Bubanko. V avtomobilu, ki je po vsej verjetnosti nesrečo zakrivil sta bila le lažje poškodovana voznica Draginja Mihajlica in njen soprog Mijahlo Mihajlica. Na vozilih je za okoli 140.000 din materialne škode. M. Ozmec Zaradi silnega čelno-bočnega trčenja je obe vozili vrglo s ceste daleč drugo od drugega. Foto: M. Ozmec Literarni natečaj za mlade v počastitev 27. aprila — dneva OF slovenskega naroda in 10. jubilejnega pohoda po poteh revolucije je osnovna organizacija ZSMS Franc Kramberger iz Rogoznice razpisala literatni nate- čaj na temo: TITOVA POT —POT REVOLUCIJE — POT SVOBODE IN SAMO- UPRAVLJANJA — POT NEUVRŠČENOSTI. Natečaja se lahko udeležijo vse osnovne organizacije ZSMS v šolah, krajevnih skupnostih in TOZD ter posamezniki. Udeležen- ci natečaja lahko sodelujejo z deli iz posameznih področij, ki jih zajema naslov, kot: KS v času NOB, Slovenske gorice med NOB, pohod po poteh revolucije, samo- upravni sistem v naši socialistični samoupravni družbi — v KS, v TOZD, v šoli, vloga TITA pri graditvi politike neuvrščenosti, itd. Natečaj traja do 20. aprila, pri- spevke pa bo ocenila komisija za idejnopolitično delo pri OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica. Nagrade bodo podeljene v mesecu maju — ob dnevu mladosti. Vsa ostala pojasnila o natečaju daje OO ZSMS v Rogoznici. Mladi z vašim odzivom potrdite vašo pripadnost naši samoupravni soci- alistični družbi. -OM KNJIGOVEZNICA - ZLATOTISK OTO AŠENBRENER Ptuj, Prešernova 18 Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil, v nove poslovne prostore v Prešernovi ulici 18 v Ruju in se še vnaprej priporočam. Vezava: uradnih listov, kartic revij, časopisov, diplomskih nalog in vseh knjig, z zlatotiskom Izde! ujem: koledarje, čestitke, tulce in mape za diplome, mape za telefonske imenike in opravljam vsa knjigoveška dela. Uradne ure vsako sredo od 12. do 16. ure. Delo opravljam kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah! Informacije: tel. 062 772-213 Se priporočam! Ko se oziramo po kmetijskih površinah, opazimo med posamez- nimi njivami, travniki ter nasadi velike razlike. Nekatere površine so lepo obdelane, poljščine primerno oskrbovane in dajo tudi dober pridelek. Mnoge sosednje njive pa so opuščene, zatravljene, videti so, kot da nimajo lastnika. Zakaj tudi te njive niso zasejane z žiti, posa- jene s krompirjem, zelenjavo ali kakšnimi poljščinami? Mar imamo hrane dovolj? To prav gotovo ne, saj vemo, da v svetu še vedno velika množica ljudi strada. VeUko kmetijskih površin obde- lujejo starejši ljudje, ki nimajo svojih naslednikov, nihče jim pri težjih delih ne pomaga. Zato od njih ne smemo pričakovati preveč. Kljub svoji starosti obdelujejo zemljo po svojih močeh. Nekaj kmetijskih površin imajo v lasti tudi nekmeti, v večini prime- rov pa so prav te slabše obdelane ali celo neobdelane. Iz leta v leto se na takšne površine seje koruza, ki zah- teva najmanj ročnega dela in oskrbe in s tem manj stroškov. Kolobar je na takih površinah popolnoma zanemarjen, gnojenje pa slabo, — zlasti z organskimi gnojili. Struktura zemlje se zato iz leta v leto slabša, manjšajo se seveda tudi pridelki. ,,Zemlja nikoli ne izgubi na de- narni vrednosti, zakaj bi si jo to- rej" odtujil, naj zraste kolikor pač hoče, menijo mnogi. Prisoten, je tudi velik vpliv deagrarizacije, to je odhajanje ljudi s podeželja v mesto. Marsikdo je takšnega mnenja: ,,Zakaj bi se mučil na kmetiji, ko pa bom v mestu več zaslužil, pa še siguren de- nar bo vsak mesec!" Takšno mnenje prevladuje pred- vsem pri kmečki mladini, ki vidi v mestu lepše in boljše življenje. Prav zaradi deagrarizacije ostane marsi- katera njiva neobdelana, saj ni tistega, ki bi se ,,mučil" na njej. Se in še je rierešenih vprašanj v našem kmetijstvu, kot na primer neusklajeno razmerje cen med kmetijskimi pridelki in reproduk- cijskim materialom itd., ki pa se vse prepočasi rešujejo. Marsikdo, ki je pred odločitvijo, ali naj ostane kmet ali pa gre v službo, se zaradi naštetih težav v kmetijstvu raje odloči za drugo varianto. Do kdaj tako? Marjan Janžekovič SNL:DRAVA-IZOLA0:0(0:0) Mreži sta ostali nedotaknjeni Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 200, sodnik Nikolič (Ljubljana) Drava; Golob. Malek. lement. Mazera. ČuS. Matič. Fmeršič. Bezjak, Vognnec. Kelenc (Gabrovec). Vrabl: l/ola: PiSiar. Jelinčič. Javsenac. Lovrenčič, Gregorič. Gustinčič. Ipsa{Hučič). Ivetac. Kolarec (Radman), Scotto. Bonin; Rumeni karton; Vogrinec (Drava) — preostra igra; Nedeljsko srečanje med Dravo iz Izoloje bilo zanimivo, v domači selekciji pa seje močno poznala inlsotnost kar Štirih standardnih igralcev, ki niso nastopili iz samo njim znanih vzrokov. (iostje so se predstavili kot čvrsta in dobro pripravljena ekipa, ki je zelo nevarna v hitrih nasprotnih napadih, katerih nosilca sta Scotto in Bonin. To so ptika/ali že takoj v začetku srečanja. Tako so morali domači igralci veliko po- zornt>st nameniti igri v sredini in obrambi. V (}rvem deluje bilo srečanje dokaj enakovredno z nekaj priložnostmi vendar vratarja nista dovolila presenečenja. Podobnoje bilo v drugem delu, vendar st) bili gostje bolj.Si nasprotnik. V tem delu sta se v domači ekipi izkazala odlični vratar Golob in zanesljivi in borbeni Matič. Tudi ta podatek potrjuje, da se gostje niso samo branili. V celoti gledano je neodločen izid realen, Skoda je le. da gledalci niso videli zadetka, čeprav priložnosti ni manjkalo. Takoje bil napadalec Izole Bonindvakrat sam pred vratarjem Ciolobom. domači srednji napadalec Vogrinec pa pred go- stujočim vratarjem PiSlarjem. V sredini drugega dela je Vrabl z lepim strelom že premagal PiSlarja. vendar je zadetek na črti preprečil Gregorič. Ostali izidi v enotni slovenski nogometni ligi; Mura — Ilirija 6;0. Unior — Slovan 0;4. Šmartno — Vozila 6;0. Triglav — Mercator 0:5 in Lendava — Železničar 0;0. V vodstvu je Mercator s 24 točkami, Drava pa je z II točkami na sedmem mestu. V prihodnjem kolu gostuje v Kranju. Pred srečanjem članskih selekcij so mladinci Izole premagali Dravo s 4;2. 1- kotar Pišlar posreduje pred Vogrincem (foto B. Rode) Brigadirji MDA - 4. aprila zbor! Vskladu z letošnjim delovnim programom je svet Kluba briga- dirjev »Franc Belšak-Tone« ob- čine Ptuj, sklical drugi zbor bri- gadirjev lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih ak- cij. Zbor bo v petek, 4. aprila 1980 ob 18. uri v Narodnem domu v Ptuju. Brigadirji se bodo zbrali ob svojem prazniku — dnevu mla- dinskih delovnih brigad Jugosla- vije, ki se praznuje vsako leto na dan prvega aprila. Na svojem zboru bodo briga- dirji sprejeli program prostovolj- nega dela na mladinski delovni akciji »Slovenske gorice '80« in na lokalnih delovnih akcijah v krajevnih skupnostih. Ob rojs- tnem dnevu tovariša TITA bodo obiskali Jasenovac. Kozaro, Ba- njaluko in Bosanski Samac, zato bodo sprejeli program brigadir- skega potovanja pod naslovom »Po poteh borbe in dela». V Bo- sanskem Samcu, kjer sta leta 1947. gradili mladinsko progo Šamac-Sarajevo prva ptujska MDB »Franc Belšak-Tone« in tretja ptujska MDB »Heroja Lacka«, se bodo z mladino ome- njene občine dogovorili o traj- nejših oblikah sodelovanja v pri- hodnje. Skratka, na drugem zboru bri- gadirjev občine Ptuj bo govora o konkretnih nalogah in obvezno- stih članov Kluba brigadirjev ob- čine Ptuj v letu 1980. Zato vsi brigadirji mladinskih delovnih akcij ZBOR! pg Rodile so: Olga Krajnc, Tibolci 32 — deklico; Stanislava Erhatič. Se- nešci 60 — Dušana; Nada Stre- lec. Jadranska 11 — Denisa; Slavica Toš. Trnovska vas 10 — dečka; Marjeta Sitar, Bezjakova 2 _ Mojco; Veronika Nahber- ger. Kvedrova 3 — dečka; Dani- ca Kučnik, Markovci 45 — dečka; Marija Gajzer, Kidričevo 22 — dečka; Marija Drolc, Vel. Brebrovnik 90 — Mojco; Irena Pajek. Slovenska 46, Središče — Tanjo; Majda Hazimali, Stojnci 23 — dečka; Elizabeta Sužnik, Placar 32 — deklico; Nina Boro- vič. Kettejeva 13 — Gregora; Terezija Jus. Žetale 1 — Stanisla- va; Matilda Horvat. Selška 4. — deklico; Helena Viher, Gradišče 9 — dečka; Majda Kocbek, Grajenščak 39 — Ksenijo; Roza- lija Cafuta. Podlehnik n. h. — deklico; Silva Brodnjak, Skorba n. h. — Matija; Bernarda Lozin- šek. Grajena 34 — deklico. Umrli so: Jakob Žižek. Dom upokojen- cev Muretinci 45 roj. 1901. umrl 22. marca 1980; Franc Toš, Vitomarci 49, roj. 1914, umrl 22. marca 1980; Janez Avguštin, Stogovci 23, roj. 1907, umrl 2. marca 1980; Rozalija Zatler, Nova vas pri Markovcih, roj. 1904. umrla 24. marca 1980; Ivanka Gajzer, Stogovci 24, roj. 1902, umrla 23. marca 1980; Marija Potočnik. Skorba 41, roj. 1895, umrla 25. marca 1980; Marija Simonič, Vintarovci 59, roj. 1900, umrla 26. marca 1980; Ivan Hržič, Senešci 59/a, roj. 1940. umrl 27. marca 1980; Leopold Murko, Biš 15, roj. 1943. umrl 28. marca 1980; Marija Kocmut, Budina 28, roj. 1885. umrla 23. marca 1980;. Poroke: Janez Rogina, Pobrežje 167 in Bcrta Kelc. Pobrežje 167; Branko Medved, Šikole 51 in Zdenka Smolič, Celje, Klane 90. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost flADIO-TEDNIK 52 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- SEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- rdčnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.