Štev. 49 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v soboto 26. februarja 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XiVI Tihaja — IzvzemSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslšketin stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljaJo uredništvu. — Nefr?rkirani pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr»CaJo. — Izdajatelj fn od&. vomi urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij listi EdinostL — Tisk tisKarne Edinost. Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOS Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Ogfasl se rsčunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm t. — Oblast trgovcev ln obr.a!ko\ mm po 40 stst., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nih zavodov, mm po L 2. — Mali o^teil po 2» stot beseJa, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljijo izključni upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11^57. Ob organizaciji »Kmetskih in delavskih zvez 1. Program, ki so si ga postavile!ne s'užijo in ne hlapčujejo, tudi advo* >■ kmetske in delavske zveze«, je zares katskemu ne, niti diihvoskemu; zato one lep in idealen. Gre zato, da bodo ideje, načelno odklanjajo na pr. klerikalizem, ki so izražene v tem programu, zares t. j. nadvladje duhovskega stanu. S tem prešinile vse duše in proniknile v vsa pa, da zveze z vso srca našega ljudstva. Treba je širiti te tujejo klerikalizmu, ne pravijo, da so ideje potom predavanj, sestankov, sho* protiverske; nasprotno: Kmetske in de dov in tečaja*'. Program Kmetskih in lavske zveze se dobro zavedajo, da bo vsaka trajna reforma družabnega reda nemogoča brez moralne reforme naših duš in src, in prav zato pozdravljajo na? ii I svoje domovine. Turčija pa se obvezuje,. vzpostavi ti. Današnja konferenca ne \da sprejme sodelovanje drugozemskih predstavlja internacionale v zmislu ide^ kapitalistov in strokovnjakov, da se za? al a, ki nam je pred očmi. Dandanašnji gotovi njen gospodarski razvoj. j sploh ni nobene internacionale. (Odo* Ko so Turki prečitaK in obrazložili |b ravan je.) Prav tako kakor na kcnferen* svojo spomenico, je bila seja zaključena. I v Ženevi) in Moskvi je tukaj v resni? Popoldne se je vršila nova seja, na ka* ci zastopana samo tretjdna svetovega J___:__•__t • i____1 _ ___ 4. „ T\ r>)"\ Iptoi-in + .i VTdVrf, odločnostjo naspro^ tfri. so imeli besedo Grki. Slo je za sta* I proletariata. Na'oga konference bo, delavskih zvez mora postati trdna volja vsega našega ljudstva. Sporedno s tem teoretičnim poukom. ki mora ljudstvo prepričati, da se more čela, izvirajoča iz krščanstva, ki streme sedaj vladajoči gospodarski sistem do za dvigneniem morale v človeku, tal podreti in da treba zgraditi nov dru* 4. V kakšnem razmerju pa so naše žabni red, ki bo temeljil na ideji družab? »Kmetske in delavske zveze« z izobra* ne pravičnosti, mora stremeti tudi naše ženstvom? S tem, da so se naše »Kmet« uelo, smotreno in vztrajno delo. Govo= ske in delavske zveze« postavile na sa* d in dejanja. Naše načrte treba ures*j mosiojne no liter Osmi člen zvišuje sledeče pristoj* bine: I. pristojb ne na žlahtne kamene in dragocenosti sploh; 2. na parfume in na posebne lekarniške izdelke; 3. na steklenice vina, žganih pijač in mineral* nih vod. Pris' - Mne na omenjene pred-se pod " e. Ta določba velja za solnčno leto 1921. K temu členu je neki nosTanec predlagal, naj se obuačijo tujci, ki prihajajo v deželo z denarjem visoke valute, ter žive imenitno življenje dn po ceni. Ta dodatni predlog, toda v bolj omiljeni ob'iki, je bi*! sprejet in vlarla ima pooblastiTo, da sme v tem oziru kreniti, kar se ji bo zdelo primemo. Tudi ostali členi so bili sprejeti v viad* ni obliki. Člen 14 se glasi: Ta zakon sto* ->i v veljavo naslednjega dne po njegovi objavi v uradnem listu. S tem je bilo razpravljanje tega vaz* nega zakonskega načrta v sredo izčrp io in predsednik je napovedal tajno glasovanje. Pr. ,i. pa k glasovanje izvršilo, je prevzel besedo poslance Ga» sparotto (Rinnovamento) ter prosil mi* nistrskega predsednika, naj določi seio, ia kateri se ima razpravljati o reso) u * cijah, ki iih je predložil on in nekateri drugi poslanci, in sicer o postopanju vla* ^e napram reškim legijonarjem in o ba* ^oški luki. Začela se je doTga debata med vlado in raznimi poslanci, ki je bila ponekod re?o ostra in ki ie pokazala, da se ckži OioTifti le po milosti večine za silo. Giolitti ie naiprej odgovori1', da ne more določiti dneva, ker se nahaja zu* nanii minister z važno nalogo v interesu rtalije v Londonu. Kakor hitro se povr* r?e, se bo moglo razpravljati o omeni e* j nih resoh-eijah skupno z bilanco zuna*? ije politike. jo vsakem Lorala komisija odloži delo, pa je bil odklonjen s 199 glasovi večine. Socialisti niso gla* sovali. Tako je dobil Giolitti zaupnico, toda ta seja je dokazala, da sedanja vla* da ne sedi več na trdnem stolu. Končno se zaključi glasovanje o kruŠ* nem zakonskem načrtu, ki je bil sprejet z 254 g'asovi proti 58. Seja se je zakljo* čila ob 21'45. • o a Po dolgotrajnih parlamentarnih bojih je zbornica uzakonila žitni zakonski na* črt, ki je take silne važnosti za san a* cijo obupnega državnega proračuni. Toda tudi po sprejetju tega predloga bo znašala izguba pri kruhu še vedno pre* ko dve miljardi v letu 1920*21, zukiij / o kon določa, da se mora žito prodaja i po tisti ceni, ki jo ima domači /itni pri* de'ek. Povprečna nabavna cena doma* če.^a rekviriranega žita bo 160 lir za kvintal. Po tej ceni bo država prodajala konsorcijcm tudi inozemsko žito, ki pa stane po 220 lir kvintal. Pri kvintalu inozemskega žita bo torej država še naprej dopeče vati 61 'ir, kar znaša letno preko 2000 mili ono v lir. Ako upoštevamo še ostali primf.nj* primanjkljaja. Je pač jasno razvidno, b:lo treba pokriti še 9 miljard letnega primanjkljaja. Pač jc jasno razvidno, da smo še da'eč od bilančnega ravnove* sja v državnem proračunu. Žitni primanjkljaj dveh miljard bi se utgenil zmanjšati, ako bo lira pf skočila. Tudi je upati, da bo cena žitu v inozem* stvu padla; v tem slučaju bi ga tudi mi ceneje kupovali, če ostane valuta lire netzpremeniena. Če bi pa naša va'vta poskočila, bi se cena za nas še bolj zni* žala. Ako nastopita obe omen;eni izi^re membi, ki bi bila nam v prid, tedaj bi že takšen zakon zadostoval, da se od* pravi vsaka izguba pri kr hu. Vsekakor pa je sprejetje tega zakona velikanski napredek proti ravnoves;u državnega proračuna, in za to gre bre^s dvoma sedanja vladi priznanje. » t> o Na današnji seii se je pečala zbornica z vprašan iem reforme državne uprave, ki naj postane bolj prožna in manj draga. Značino za čase, v katerih ž*\ imo, so nekatere interpelacije socialističnih poslancev na vlado glede napadanja dr=> žavnozborskih socialističnih poslancev od strani fašistov. Poslanec Campanini je sam v zbornici povedal, da ie bi! brez pvooda tekom nemirov v Bari*ju areti= ran. in da so ga po'icijski uslužbenci ter orožniki pretepali. Skoraj vsak dan jc kakšen socialistični poslanec žrtev de* janskih napadov od strani fašistov. Ti dogodki govore prav jasno, kam jadra* mo. Domače vesti JmftB* kosa. Včeraj ob 4 uri ponoldne je I^dlhr' la po dolgi bolezni svojo blago dušo gospa Caharija iMarija, bivša vratarica v v>Nart>dnem domun, sti. nujnča v via dei Martiri št. 12. Izrekamo vsem sorodnikom svoje iikieno soža je. Pogreb drage pokojnice sc vrsi v nedeljo ob iz mrtvašnice pri sv. Justu. Zapopr&na lekcija. Attiiic Tarnam jc menda — če ae ne motimo — naš star tržaški raanec — seveda iz predvojne dobe. Kujti, kaker mnogi drugi, je tudi cn ob viharju ppravd svrjega življenja kosti — aa varno. Na varno— pravimo. Kt junačiti se je pccel tedaj, po vojni, proti nam Jugoslovencm. ki Gasparotto odgovaria na dolgo tcr!£mo f?^!1 pavijani Italije. To njegovo junaštvo končno izjavi da se bo strinjal1 z Gio* 'ittiievto predlogom le, če pride to vprašanje v razpravo pred ve'ikonočnis mi počitnicami, med tem časom n«j raz^ merevalna komisija na noben način ne prejudicira rešitev zadeve baroške luke. Razprava je postala zelo burna. Ga« sparotto in njegovi pristaši so vztrajali pri svoii zahtevi in položaj je postaial zelo kritičen. V tem trenotku je pr'sko* čil vladi na pomoč Nitti, kateremu ne bi bil Giolittijev padec v tem trenotku všeč, ter se zavzel le za prvo zahtevo, t. j. da pridi vprašanje v razpravo pred vc? l.koncčnimi prazniki. Giolitti je odgovori1, da sprejme Nitti* iev nasvet, toda v interesu dežele se vzdržuje vsake tozadevne razprave, da ne bi škodoval v tem trenotku ugledu zunanjega ministra. Kdor sedaj razgraja — je zaklical ministrski; predsednik —-kaže, da mu je domovinski blagor zad* nja briga! Ta vzklik je izva! pri nasproti nikih silen vihar, toda Gio!itti se ni dal ugnati, ampak rekel, da je 39 let član zbornice, in da torej ni tako kratkovi; uen, da ne bi odkril pravega namena današnjega nastopa, ki je politične na® rave in naperjen proti vladi. Gasparotto predlaga nekatere Izpre* membe k svojim resolucijam, zahteva pa, naj se vlada obveže, da ne bo raz» mejevalna komisiia pričela z delom, do* kler ne pride zadeva pred zbornico. Giolitti je nato odgovoril: Rapallska pogodba je bila sprejeta od senata in zbornice, torej se mora natančno izvr* siti. Če bi se obvezal preložiti izvršitev, bi prekršil pogodbo. Zato odklanja Ga* sparottov predlog. Poživlja Gasparotta, naj dobro formulira svoj predlog; nato je zbornica glasovala najprej za prvi del, nato za drugi del predloga. Prvi del, ki zahteva, da se mora raz* piava O omenjenih resolucijah vršiti pred velikonočnimi prazniki, je bil spre* jet z vsemi glasovi brez socialističnih. Druži del, ki zahteva, naj razme;evalna označuje glasilo republikancev, >L' Emancipazione , s perečim sarkazmom. Ni ga bilo na spregled, ko je Italija rabila bojevnike v strelskih jarkihl Sedaj na se junači in hoče — pravi rečeno glasilo — da bi Italija postopala s »vrjiml jugoslovenskimi državljani z — avstrijskimi metodami! Sedaj je "junak, ki rešuje Italijo — sedaj, po vojni, ko ni zanjo nebene nevarnosti več. — »L' Emanc:pa ione« daie g. Attiliju tako - le temeljito in zasluženo lekcijo: Italijanski vojaki niso krvaveli le za zmago Ita'ije in za odrešitev Trenlina in Trsta, ampak tudi za novo človečnost, za svobodo v*eh narodov. »Ravno v imenu tistih idealov, ki smo ne razvnemali zanje v trdih letih vcjiic, zahtevamo danes za Slovane, ki so postali državljani Italije, liberalno ravnanje, kakrlnega narod z liberalnimi tradi-djamS ne more odrekati. In Italijani so narod z liberalnimi tradicijami. Zahtevamo, da zadobe Slovani, ki bodo živeli v mejah Italije, uver|emV, da žive v ItaliU in ne v kaki na glavo prestavljeni AvstrijL In to ravno zato, ker smo &e borili proti Avstriji — proti ti p.ti Avstriji, Id ne &me zopet oživeti, niti ne v junaških možganih dr. Atilija Tamara! Tore-j: ne prbijat Slovanov, ne jih izganjati! Naj žive? z vsemi pravicami in z vsemi dolžnostmi, kakor drugi državljani Italije! Če pa bi Slovanom kdaj prišlo na niisel, da bi hoteli nastopati proti Italiji, bomo vsikdar pripravljeni, podati dokaz, da Je Itaii-ja sicer liberalna hi civilizirana dežela, vendar ne dežela evnuhov. In če bi zla usoda hotela, da bi prišlo do tega, tedaj bomo zelo radovedni, pri katerem poslaništvu ali delegaciji &e bo grozni doktor — potikal, želeč. da pohrusta štiristo tisoč Slovanov — na omaki svoje hiperinteligmee!« — Mi bi pripomnili, da smo tudi mi pred par dnevi irrazill r*to misel, v po'omiki proti Kstu »Era« z oziram aa njene večne grožnje radi činov, ki bi jih mi — utegnili storiti kdaj v bodočnosti! Saj nas ima — smo refcll — Italija v rokah, saj bo mogla naperiti svoje zakone proti nam! S takimi podtikanji »e funači sedaj tudi g. doktor Attilio Tamaro — v varnem zavetju nevojnih časov: ne s puško v roki v strelskih jarkih, ampak v mirni sobi a svojim peresom. No, dobil je dobro zapoprano lekcijo. Na-j ta jo zatakne za zrcalo, a v zrcalu, ki mu ga drži »Emancipm-zione« pred oči, more videti ne ravno prijetno sliko svojega — junaštva. Trst — svobodna luka? »Era« je zače'a med tržaškimi listi prvačiti z donašanjem nenzacif Tako je bil ta Ust prvi, ki je vrgel v avet vest. da v Rimu resno bavijo z mislijo, da se Trst proglasi kot svobodna luka, da se mu povrne stari privilegij, ki mu ga je Avatriia v svoij slepoti odvzela. Vrstil sc je članek za člankom, ld so dokazovali — i» »trna u. »EDINOST« V Tffltc. da* 26. februarja atttncljeno — Icolikc koristi bi imelo to trgovk | Nesreč«. * orožjem. Včeraj popoldne se je pred- druJtvo. Ne cepte ijudi, ker edino tako boste po- mesto, čc bi »e ta misel uresničila. »Era« je napo- stavil ca reši!ni postaji Julijan Mazraetneili, stanu- : kazali, da ste zares nožje, kš Želijo dobre svojemu* vedala celo, da sc to zgodi skero: ko pride italijan- joč v ulici Giustinelli it. 1. Prišel si Je zdravit rane,' Qurodu, — Opazovalec, akt kralj v Trst na slavneeti povodom ancksJje. ki jo je inel na levi rok. Na zdravnikovo vpražanje, £ra« je priredila tudi tozadevnao ankete, kjer so kje da je debii rano, jc Julijan odgovoril, da se je ee oglasil« razne sodbe, za in proti. Zelo razumljivo igral s samokresom, da jc velika večina za svobodno luko. In one- Gospodarstvo mu malemu Številu tistih, ki so se izrekli proti, niso merodajni toliko gospodarski razlogi — ki bi morali fciti odločilni ob takem vprafenju — ampak pomisleki nacionalne narave. Boje se namreč zc ita'ijan&ki značaj mesta, to j"t pritoka neitalijanskih življev, če bi Trst postal svobodna luka. Drugi tržaški listi se drže bolj rezervirano. rPi-ccoku pa trdi vedno, da Se sicer res nekaj razmišlja, ali iz Iz Divfcče, Prejeli smo: Čudne razmere vladajo v te; ie mali vasici. Prej smo imeli vsakovrstna društva, sedaj nam pa gre vse drugače. Ljudstvo tcii in vzdihuje: »Kam žjuo došli! Imeli sxao pevsko, bralno društvo in cela vas je bila pri Sc- ttftjšžmm&sf In um^firnsf Kubafov koncert. Zc dr.'go nismo sliSali Tria£ani kciu- i© vse, kar je živega; sedaj pa se tako izbrane in rzberne glazbe, kakor nam jo je nudil Kubitov koncert. Res so gosli plemenito godalo, priprrsto in vseobsežno, in ako jih vzame v r< ko mojster, pove z njimi vse, kar heče i?,kladate"j povedat. N-crbert Kubžt pa je mojster, kajti česux tega da ne bo nič. Mi se nismo bavili s to vc-stjo,' imeI že "m, to je pridobil v Ševčikovi šoli, iz ker tudi mi ne moremo prav verjeti. In to že iz katere je izšla že cela vrsta sijajnih violinstcv, med tehtnega razloga, ker bi sc uprle druge italijanske katerimi gre Kubalu brez dvema od ično mesto, luke, opravičeno boječ se zase ve'ike škede, če bi Trst užival tako ugodbnGst. Prilika nam je bila te dni, da smo govorili o tem z nekaterimi uglednimi italijanskimi trgovci. Tudi ti nc verujejo. Menija, marveč, da se je ta vrst vrgla v svet s kakim posebnim namenom politične naravi. Ali da sc hoče ne smemo niti ganili. Na prejšnje zabave nc sme mo niii misliti!* Najbolj žaluje mladina po telovadbi, ko s^ ne sme več v telovadnico pokazati. Otroci pohajajo po vasi brez šo'e, naša gosp-oid'tna uć'teljica je vedno bolna. Prejšnje čase smo imeli v Divači učitelja in učiteljico, ki nista bila bolna, sedaj pa uboga mladina postopa po vasi brez pouka. Divača plačuje ogremen davek; zaradi tega zahtevamo, da s.e nam da dve tclski moči, kako; smo jih poprej imeli — Vaščanl Kd^ir ga slišal v filharcnoničiii dvorani, ia se bo getovo pridružil tistim, ki ga primerjajo s Kubeh-krm, Že prva tečka, Mozartov koncert v D durju, je naznanila, da imamo pred seboj mojstra, ki zn« združili z globokim občutkom in nebeško blago-zvGČnostjo tudi strogo in tečno tehniko. Vsaka pe>-ustvariti s tem povoljno razpoloženje za sla vnesti teza je pričala o absolutni sigurnosti in tehnično aneksije, ali pa odvrniti po--oroost tržaške javno- j najtežji odstavki so šli mojstru gladko izp:xJ tok, sti od drugih neprijetnih vprašanj. Ds. pa se nas ne da lic ostale težkoče -pos'ušalcu prikrita: ni jih op* bo krivo unislo, moramo naglasiti, da soglašamo S tistimi, ki menijo, da bi bila proglasitev Trsta za svobodno luko neizmerne važnosti sa razvoj trgovine tega emporija ob Adriji. , Z*beUžeoo bodi! Te dni jc počilo v Sv. Križu pri sočaati akordi. Kakor pri kla-sičnih točkah, ki s-? matično gotovostjo i« sigurnostjo igral Trstu nekaj strelov proii i-b<>ervm.koin<, ki fo se bile na vzperedu, tako jc prišla tudi pri mod- rnih kjer je bil tempo zelo hiter, a ob enen vračali menda z nek; ekspedicijo nekje v Furiamji. sk'adbah do polne veljave občudovanja vredni, čutkom. da. so navzoči že pri prvi trčki rekii: Vesti iz Notranjske Iz Idrije. Pianist Srečko Kumar j«? priredil dva koncerta v našem mestu. V soboto 19. t. m v dvorani hotela Didic, v nedeljo 20. t. m. v gledališču. Priznati moramo, da je res umetnik. Bethovcn in zil, kakor jih tudi mojster ui opazil. Akordi to sa Ch'^pm sta skoraj najtežja skladatelja za glasovir, prelivali tako čisto in gladko, s tako mehkobo in 1 ahko ima kateri spretno« in gibčnost v prstih, zopet s tako ie. kostjo in odločnostjo, oktave ao da pobira vse note, a izraziti pc-mo-n skladbe ■je bile tako polne in jasne, kakor so -bili zvočni u» težko, zato treba vetjih studij. Kumar je z maie- tudi tam, m tako z oE> Finska dovolila proit uvoz italijanskih liu^eov HELSINGSFORS, 24. Finska vlada je z nedavnim odlokom dovolila prost uvoz italijanskih limonov. V kratkem bo dovoljen tudi uvos pomaranč. Kranjska železna industrijska družbe. V finančnih krogih se govori, da se b, da je g. Grbec ozratil pr>>d v dvorani svetoivanskega Narodr.ega doma. Slavni se je lzraževala v pri^.rčn'in ploskanju, je š'a v is'i kfjicertiit, ki si je pridobil sloves viclinskeva \-ir-tuoza tia številnih koncertih na ČeSkem in Slovaškem, je usiregel želji uaših glazbenih krogov in priredi v Trstu še en koncert, tokrat pri Sv. Ivanu. Začetek se je določil ob 5 pop., da se tudi občinstvo iz bolj oddaljene okolice lahko udeleži kr-— meti njeni kakor Kuba tovi neoporečni virtuomosii. Vesti Iz Corižke h- Dne 16. t. m. smo pokopali Al. Sar- doča iz Slivnega. Mož — kemaj 44 let star — z«.- •i'-ladbo kaj hoče izraziti, zakaj je bila zložena, orčinrtvc lažje sledi proizvajanju. Pri tem amv, spoznali v Grbcu komponista za večja dela, posebno sc mu ie posrećio v okraskih pri spremlje- Prisotnih j« bilo tudi o»eni zastopnikov bclgij&kih tovarn, dveh Švicarskih, treh angleških in treh italijanskih. — Povprečna cena nemškiii tovarn je bila 4'11 pesetas (španski denar) za kg lokomotive; dečint 9o> Angleži zahtevali 4'74; \rsa drugi »o zahtevali še višje cene. Necici so se zavtrali dobaviti material v osmih mesecih, medtem ko so ZAVAROVALNA DRUŽBA proti požaru išče vpo-eobne potnike akviriterje za slo\^nske pokrajine na Goriškem. Stalna pJaea, visoka provizija Ponudbe na iMetropole-t via Rastello, Gorics. 326 ŠTEDILNIKE za vzidanje vseh vrit ima v za'ogi Maks Križe, Postojna. DVA MIZARSKA POMOČNIKA aprejme v trajno delo. Franc Čelan, Postojna. 322 3 KUČE sa vrtom, prikladne sa gostionu, pr^daj'.i «e. Cijena od 30.0CC do 100.000 lira. Upitali pri Vukelić Pave, trgovin* cipala. Opatije*. 31V HIŠA ENONADSTROPNA blizu nabreiinske jm-utaje, z 7 sobami, 2 kuhinjama, 2 •hrambam--, kletjo, vodovoden ter z malim vrtom, ce pro-la. Več se izve pri F. Nemec v Nabreiisii. 316 certa. V^ored bo brez dvoma privabil ra-.-notaK, ^ušča ^cv%z dv,ema sinovoma. Bil ,e plemen ta strokovnjake kakor nestrokovnjake. Pokažimo tnr-j- ve-^no m vsakomur na usJugo, dober družinski itm na goslih m tint: bratskega naroda evoio Ijn- «feJ« t ™ ^ T bežen do gla be ter gc^ti-ljubnost in hvaležnost a vanju pe«mi. Mlada go«>odiČna Kral-j je zapela vec i ' , .. . „ pesmi. Nrn nastcP je bil drugačen, kakor sc sploh ^vab 10 mesecev dasa. Radi tega ,e kažejo solistmje. Navadno »e nakitijo, da kažejo vse. kar jc njihovo in kar je morda izposojeno isii POZORi Kdor hoče kupiti rrvi siran^c, oglavj.-(Haiitre), opasivnicc, vrvi za zvonove in stolpe-ne ure, sploh vse v mojo stroko spadajoč« potrebščine naj sc obrne na ftiarozoai**'* \TY»*an v Postojni. Alojzij Vagheka, vrvar. 312 bila dobava 1 lOtih lokomotiv poverjena Nemcem. — Hitrost, s katero dobavljajo Nemci že'ezniški vrcer za V i-—— material, je napravila v Madridu velik vtis. Vse to nastop. Na-a solistka pa nastopla doka«, Kuoat. 4. e) Suk: »Piršem Jjubavi«, b) Smetana: »Slep^-a«, Resizh. 5. Pa^anini: »Darce 1} k je legel in ni več vstal: podlegel je plj čnicL naša „gesa in srce, ne pa za naše oko. Pri Sattner-Tako izgubljamo d-bre in krepke može. Seveda ne j^vem oratoriju je prišla v Ljub'jano tuja pevka, smemo prezreti, da igrajo pri tem posledice vejne ^ se je aapra\ila kaker za navadno gledišče, a ko prece-jšnjo vlogo, ker vsako telo jc več ali manj so. prišU hitri lepi okraski pri polovni noti, jih je ošibelo in nima tiste od-pern«- sile. ki j-e neobhodno ,i-ar preskočila, p^t-m pa na zgornjem »g« ritardi-p-trebna, da pramagaiuo vsako bolezen. Zato pa ra]a, da je orkester mor?! zastajati in kritiki so bodimo previdni m varujmo so! Preostalim izreka- rckii: svojo površnost hoče pokriti s čudno obleko mo naše iskreno scžalje. | Je pa tudj ^ &u Qasirpila domaČa moč, nčenka Njihova skrb. Neki gcrišld listič poroča o nedelj- G'asbene Matice v Ljubljani, ki je pa v svoji p* des sorcieres«, KubdL — Začetek točno ob 5 po- skem obisku tolminskih učitelj Cenikov in o zabavi, ražnosti preci -no in natančno z občutkom poldne. — Vstopnina: Sedeži: 7 lir, stojišča: 4 lire. ki so jo priredili v Marzinijevi dvorani. Pravi, da je zvršila. Takrat smo rekli: glejte, koliko diamantov biLo petje izborno. Ob enem pripeminja, da imamo Slovenci! ZbrusLrno jih, pa bomo imeli do- zaaj-j vsi učenci rškodziikcvega zavoda« perfektno mačih umetnikov na preostanek. Tak zbrušen dia-italijanski. Verianiemo. Drugo vprašanje je, kako mant je tudi gdč. Kralj. Z občutkom brez pret'rarja se goji njihov matemi jezik. Soditi po učiteljskih je krasno pela, da so ji poslušalci gromovito pio- močeh, Id so nastavljene na tem zavodu, je našim skali. Spremljal jo je na glasovirju g. Kumar do- šolskiaa cblastvom s'ovea^ki jezile fp-ostranska stv&j, vrSeno tc<čno. I© kadar j-e bilo lortiEsimo, je pozabil. Uradne v^tu Natečaj za Iraško. Finančno nadzomištvo razglaša. da se začasno podeli razipečevalnica monopolov (trafika) ii. 184 v Trstu, Sa ita Gretta 30. Osebe, ki se petečujejo rato, ia bi ijm bila poda- . . , , . .. . Ijena. morajo predložiti odnesno prošnio finančne- Ž^viio je, da govonjo učena »pertektno itaii- da je spremljanje le ozadj«, ki naj dovržaje petj*. mu ravnateljstvu do 25. marca 1921. Prednost imajo, j ..x , .... . cn, ,e tu bc-mo opozor jeni vsaj te- konjskih tatvin. Pri Mariji Celje so ukradli pred dtn dni prej. bodo gotove prišli tudi tisti, ki so bili kratkim dva konja iz hleva, v katerem, je -spalo ti- sedaj zadržani. Le preveč skromni ne bedimo! SIo- srio noč več ljudi. Po peti v Brda so vzeli pri Ko- venci sjik> nadarjen narod, k talesitu D&j pride Se balarju ke voz s seboj. — Tudi v Višnje viku so pridnost in povsod ae laliko pokažemo, osobito ukradli konja in ga odpeljali proti stari italijanski g. Kumar, kajii Chopina L: g-ave igrati, tako težke meji. — O vs"-h slučajih je temu, ki tatove izsledi umotvore z lahkoto premagati ni daac- vsakemu, obljubljena nagrada 500 lir. j Zatorej na svidenje! Iz Marije Celje poročajo, da tU prišla pred ne-1 Ofehk« nam poročajo: Na aeaozeti, ki je last davnim časom tam v neko hišo dva zlikovca ob e- Jakcba Kristana b Orehka pri Prestranku, so iz- III. — Trst, 23. februarja 1921. Crufiv^K« v«stl Tržaško po^-ebno drniivo pri Sv. Jakoba znanja, da se bo vrši' redni občni zbor v nedeljo dne 6. marca cb 4 popoldne po navadiicm dnevn-tu redu. Prostor se bo naznanil v soboto zvečer pred občnim zborom pri od bo rovi seji. Iz tržaikeia živiJenla Preprečena tatvina, Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v manufakturno trgovino, ki je last tvrd k e Brunner, v ulici Mazzini it. 12L Pred trgo^ vino }e stala neka favna kočija, na katero po nameravali na'ožiti tatovi ukradeno blago. Ali sreča Km ni bila mila. Patrulia stražnkc-v. ki ie videla, • ... . _..«. . , . -----------«»------ - -----»—---»---->---- ■ kako možakarji nakladali v koč"jo blago, je raz ^ F^đčeU, če ima^ ka, ponarejenega denar^ toliko ohranjen, da se t«kc vlečejo k,kor prediv- gnala Predrzne tatove. Tatovi so .pustili na zneste. Rc* ^ T f J ^ ie4i V™*™' za 30.UU<. lit blatfa ra obleke. 1več T ^ ^ ? ■ skega borSta, na vogaiu, kjer ae cepi pe^t iz , ... . . . . , .. y Fir drugih hišah eo so oglasih, a so odnesli Orekka v Matenjovađ, ki eic*r kakiti 50 metrom ^ K preI « He *aan|šo vsoto in žepno uro. IstOako so tam v prnti Orehk:: pri neki vodi Hrr.^ jc na o^leć in včerajšnjim zvečer je prisopihal v južno postajo to- blizini ukradli neznanci dva konja iz hleva. Ko- aa prodal verni vlak. Ko je vla.k ustaril, je ugotovil vlako- odpeljali proti Brdom. — Če to čujcrao, se______'_____________:__ vodja, dr, manjka zavirač Vincenc Frances^hiii.! ,am rce ž{vimo v rečnih in roiruin- Pol ure kasneje so telefoniral U Devina, da se t:iniIj rukovnjaških časih. Noč jih da, noč jih vza- » » T. P^laf: 1:i: ^ i?,£: ^ ^»30 Gerolimicb .......................1925 Libera i nestina ••ooo#aoo»ooooa 643 Llcyd a a • oooaoooooovao O al/ 60 Lus>ino .............. . . , 199« M- rtinolich eoeo.aaa.oa.oao. Ocean ia ...................440 Premuda , . ................458 Tnpcovich ...» 4S'» Ampelca ............................T^O Cement Dalmatia »00...00a9a09<, 386 Cement Spalato................... Tuj« valuta na trza^kacu trgaj; V Trstu, dne 75. februarja 1921. fl. M Masi J G. Umu Mavrictja WackviEia Ha*letittikE Trst, kL Isrre Wm 32. Mzlm 2S-63 Velika izbira majolič'*il] In železnih paoi znaraK^ „Premier e*©-črnskih ognjišč in št?dilnikrjv lastila izdela, plošč iz litega že.'eza razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. m Sume m deHels za preprsloj:Ue i Trakovi, mošVe in ženske roga i:e ro^ci, či ti o a čevje Br il. Ecla, Li t. taktični glav* i iki, ga, dišeča mi a, kiatacvzmefne zap «nke it»1e in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni pap r. pismen papir i. t. d. S NScoio 19 GSACOMO LE»/1 S. Nico o ii ni i«f Neprepečatene kro-;e avstiijsko-neinSke krone čežkosloViSkc krone . , dinarji . ....... Icji . O o O O O O . i marke ....... dolarji . . . . „ . . francoski franki „ „ „ . švientski franki . . . , angleški funti papirnati . flngftSki funti, slaii o c rubJi ...... , napo'eo-J •»...,< so ga sprejeli v 9. oddelek. „ I marljivo društvo in bil večkrat "ab tatinski unevnik, V-če raj pri belem dnevu ec o-drr!i neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Jakoba Tessarolo, h. javno pohvaljen Kante, po L 5: N. N.. A. Griin, Cibic Kari, Štrukelj 4 50 5. 0 4.25 4.75 3i.5o 35 73 50 - 74.25 35 50 — 36 .<> 44 5 45 25 26.65 26 95 J97 5«»—19» 2"J 452 — 454 106 106 50 116.--117.— 13.--14. 92- 93 - II« 91MBi| : Via S. I št. %% t Švicarski tečaji ŽENEVA, 24. Lira 23 625. marka 9*875, adi svojega deloma. Kaj pa sedaj? Nekdaj tako Josipma Pertot Sos*,' Dav. Furlan. Fran Ž^Ie, k-OIlil 1*3185, aag!" fllllt 23'43, fr. frank :vetc-«e društvo spi m ae da cd sebe nobenega Tereza Kalin, Katarin- Puntar, Bukovec, A loj jj I 43^-75 d«>Iar 3 Palnello ji Garibaldi. tatvino na poLicifr 'latOv-i so du nam-' aje v to društvo. Via ta stvar pa so jc ialc-stno goj ia Ufiaj Antonija, po L 2; N. N.. Pepka Punlar, rec odnesli za 900 ur blaga. | končala. Mavhmjd, kaj vam neki pade v glavo! Lukža Josip, Foriunsi Bukovec. Pavla Bole, A dele H&na preiskenra. Včeraj popoldne bo frvriili Vsaka gostilna torej niora imeti svoje društvo — to Ukmar, Jožefa Gerlanc, Brisček, N. N., Rauber, 'jmi niki prciclcavo v gostilni, ki j« U-i P., v ulici je vaše geslo! Mavlmijci ne misJiie, da boste na- Albert, Valentin Cibie, Bukavec Andrej, Lukiia, De nota št. 11. V go^tlni niso našli nič sumljivega, predcvuli, ako ne krenete na drugo pet. Poslu- N. N., N. N., Ivan Regent, Josip Potočnik in Jo- Kato^»o preiskali tudi goste. Pri delavcu Marina šajte samo .take ljudi, cd katerih lahko pričakuje- sip Furlan, po L 1: Lojrka BriSček, Marija Mislej, Donr.ta našli brivno britev in peldesellireii t«, da jim je pri srcu edinole važ in narodov »kup- Katarina Martclanc, Marija Ban, Marija Milič. Aa- ponarejta bankovce. Odvedli so ga v zapor v ulici ni blagor in ne lastni žep. Vi pa gostilničarji, vo- tonija Košuta L 5, Elizabeti Čeme 51 cent. Skup- Coroneo. I ditslji, opustite rt are intrige- in oživite tiaro no L 134. (Po pomoti zakasnelo.) PODLISTFK TUJINEC <7>) F a ne le e-^zno ti, ampak tudi vsi drugi so sc dn urili med sebo^", k alt 01 da &o tc i*ic rodbine, in kaz?.le so se med njimi doslej covid jive veri simpatij, »pcnnaov; skupnih miJi ia čutatvovanja. Pa tudi številni sluge v dvorcu »o bili ž njimi eno. Stanko je poiskal Mado, da bo vsaj pole>; ene^a, sebi bližnjega Človeka, in našel jo je na nekem enalem dvorišču med kriloma dvorca z mlajšim Sadi j evim sinom in nekimi dekletci, kjer so &e pripravljali, da napravijo gugaluico. — Ne, tu ni bila sekira, marveč v onem drugem stebru pri zidu, ravno pod klinom! — kričala Mada. mahajoč s kosom vrvi v roki Stanke je obstal, ko je videl, da £a niso opazili, ter sedel v oddajno senco, ijopleteno z gostim dračjem neke rastline pFesavke. — A, kaj se eipominjaš ti, prosim te, ni, da mora biti ravno tako kot je bilo poprej! — je reke! Brutio ter začel vrteti leseni steber. Mada in druga dekletca so mu pomogale in podajale, kar j« zahtevala, in skoro je bila guga'nica gotova: iz nekoliko železnih kljuk, starega ■jadra iz? kosa vrvi. Vsi bo vokKknJli veselo in prodno eo ae začeti _ gugati, ao copeli neko pesmico, po kater« (akta kakor na kak nenavaden govor m p^^ilaH bi ga paj bi nihali {oazHivo, veleč mu: — Kako lepo govorite vi v Prva je skoči!a v gugalnlco lepa Črnka, ki vi jo j c Stanko zapomnil že od prihoda vsled njenega zvonkega smehr. in velikega rumenega cveta v črnih laseh. Ena tovarišic jo je zagugala, a Bruno je iznenada objel Mado ekolo pasu, ker jo je hotel položiti na krilo prestrašene črnke. Mada sc fe branila z zvcnkka in veselim smehom, otepajoč se v njegovem naročju; ob enem pa ae ga je z rokama, opri-jemaJa okoli pasu, da ne bi padla, Stanko je gledal tužno njihovo zabavo kakor kak starec ter se prisiljeno smejal iz svetega skrivališča. In občutil je slična čutstva kakor da bi bil Vlaho žajimi; no videl je, kake nedolžna je ta njihova zabava In da le nada'jujejo, kar ao delaH kot otroci. In njihova mladinska objestnost ga ni srdila, marveč mu je gnala srečo iz srca in solze na oči Njihov veseli smeh ie privabil tudi drugo mladino k gugalnici in začeli so se pehati okolo nje. V« so bili odičeni z razUčnim cvetjem, & v rokah eo imeli veje, posute z rdečimi cveti De je bik> to na kakem drugem mediti m ako ae bi se pc mali med deboj, Stanko bi se bil goto-vo pomešal žnjimi in delal isto kar so delali oni Ali vsi eo govorili drug drugemu *ti« in se vedli tako, kakor da so v svoji hiši On pa ni mogel biti tak, ker ni bil, kar «0 oni Čim bi »pregovoril med nfisnJ, bi vsi obmolknili književnem jeziku! — No, Stanko bi bil rekel Bog ve kaj, samo da bi ee mogel razgovarjati žnjimi v tistem ljubkem dubrovaškem oarečju in & tistim akcentom, ki se mu js zdel kot ljubavna muzika. Pa tudi rato, da bi se tudi v tesn ae razlikoval od njih. In če bi ga prosil, naj govori, samo da bi čuli pravilni književni jezik, občutil bi mesto zadovoljstva vsled pehvaie samo to, da je tuj tudi po govoru in da no spada v njihovo družbo. — Ali kam spadam jaz prs.v za prav? — jc razmišljal tedaj grenko sam pri 6«bi Bil sem nt-davno v Zagorju, v l iH in tudi v Bosni, ali tudi tam sem bil tujinee. Saj mi je rekla Andjelija v Sablja i" jih: iA najmanje za vas, ker ste tuj človek in kdo ve, odkod ste se priiepli?« Gledal je Mado, veselo in brezskrbno, ljubeznivo, milo in domačo napram vsakomur. A vedel je, da bi bila istotaka tudi napram Vlahu, če bi bil tu. Pa zdelo se mu je povsem neumno, da jc mučil sebe in njo »radi tiste rdečice«, ko bi se moral zbegati vsak hip, na vsako njeno kretnjo, pogled ia vskllk, ki jih izzivijajo v nji ne samo mili ljudje, ampak tudi mile stvari Čakal je mirno povratka VUhovega iz mesta in izginila je njegova bojazen. — Kajti v resnici n» bom opažal in občutil nič drugega, razun tega, kar vidim in čutim sedaj, ia tako vedno od dne dc dne, in kasneje. Slednjič ee je spomnil, kako grdo da bi bilo. ako bi opazfl, d« jih opazuje ne efcrivnem, pak se jim je približal, prizadevajoč da ga ne opiiHjo odkod prihaja. MU OGLASI s« račcnajo pc> Z£> sloiiaii besede. — mzii* prisfoibiaa L 2.— Debele: črke tiO sSoiisk baseda NsjEaaši&a pristojbi«« L 4,—= Kdo? ilče si^be plač« poJovičeo eeno. VlNCTOt v ulic! Mcdia £r. 41 toči izborno vipavsko viao iz fimarij po L 4'40. Za obilen obisk se priporoča lastnik Alojzij Vouk. 327 SLUŽKINJA za vsa hišna delii se sprejme proti dobri plači. Gostilna Spangher, Barkovlje 42. 330 GLASOVIR vsakega moJ^Ia, tudi po-k\nrjeTi, kupi začetnik, tudi izven Trsta. Giuliuz-i, poitni predal 113 Trst 7, 329 Naznanjajoč na o preselitev Iz Via Fr£!icesco 9 v ui. C .rfcn«© st, m si d^vuljujeTio ob tej priliki op zoriti m & ceu], gg. trgovce in go t hićarje • S izredno ugoden n: