s^fiSB ri , .t ■- -.i .t Največji dsromld dnevnik v Združenih državah V^ja za m leto - . . $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: 00STLANDT 2376 Ii&slofeiu^ ' Entered u Second CImi Matter, Bepteabcr 21,1903, at the Post Office at How York, g. T., midtr Act of Congress of March 8, lini! i J il Tke largest Slovenian Daily a tke Unfted States. limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 175. — ŠTEV 175. NEW YORK, THURSDAY, JULY 28, 1987. — ČETRTEK, 28. JULIJA 1917. TELEFON: OORTLANDT 287«, VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Odmevi dunajskih demonstracij. VIHARNI PRIZORI V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU STRAŠNE RAZMERE V ANGLEŠKIH PREMOGOVNIKIH Član delavske stranke Frank Varley je naprtil vso krivdo za neznosne razmere v premogarski industriji pohlepnosti podjetnikov. — Konkurenčni boj med lastniki. — Ustrahovanja delavcev. LONDON, Anglija, 27. julija. — Neznosne razmere v angleški premogarski industriji je ostro kritiziral v poslanski zbornice Frank Varley, premo-gar iz Mansfielda. GEN. SANDINO ZOPET AKTIVEN ARETACIJE NEMŠKIH KOMUNISTOV V Berlinu je aretirala policija 700 komunistov. Dolže jih poškodovanja lastnine in napada na uradnike. — Proti komunistični stranki. Socijalisti pod vodstvom dunajskega župana Seitza so bili skrajno ogorčeni vspričo obdolžitev kan-celarja Seipela. — Čuti je bilo klice: — Laž! — Kancelar je rekel, da je bila slabost občinske u-prave odgovorna za izgrede. DUNAJ, Avstrija, 27. julija. — Včeraj je bil o-tvorjen avstrijski parlament in vnela se je debata glede odgovornosti za izgrede dne 1 5. julija. Obdolžitev: "Vi lažete!" je vrgel v obraz časti -ljivega avstrijskega kancelarja, monsignorja Ignaca Seipela, dunajski socijalistični župan Kari Seitz. Od prvega trenutka naprej je bilo jasno, da bo seja zelo viharna. Prvi govorniki so bili izpostavljeni medklicem in žaljivkam vseh mogočih vrst. Pri otvorjenju debate je kancelar Seipel jasno pokazal, da se zaveda, da je izvojevala vlada zma* go nad socijalisti, moralno in fizično in da se hoče v polni meri poslužiti tega dejstva. Socjalistični govorniki na drugi strani pa so se posluževali v večji meri čustvenih spominov kot: "Pet in sedemdeset pokopanih pri enem pogrebu!" in obdolžitev, da se je izkazala vlada celo kot hujša kot pa je bila predvojna monarhistična vlada, ki je dovolila vsaj preiskavo po vsakem konfliktu med policijo in prebivalstvom ter kaznovala krivce. Kancelar Seipel je povdarjal, da so bili dogodki onega krvavega petka vstaja, ki bi se brez dvoma razvila v revolucijo, če bi vlada tako odločno ne nastopila. — Potom te vstaje, — je nadaljeval Seipel, — je bila Avstrija ranjena od svojih lastnih državljanov, ne pa od inozemcev. Komunisti so se poslu-žili zmede v svoje lastne svrhe, a niso instigirali vstaje. Odgovornost za krvoprelitje ne počiva na vladi, temveč na socijalističnem županu Seitzu, ki ni dovolil vladi poklicati vojaštva. Z ozirom na obravnavo ter oproščen je treh mo-narhistov in napol-fašistov, ki je dalo povod demonstraciji, je izjavil Seipel, da je bila vlada pripravljena sprejeti reformo za porotna sodišča, če- meseca 4,290,000 angleških funtov.e™""1' - - neP™™no ponav ^ • i i . T-i i. , , v zvezi s komunističnimi de- prav ni pravorek pri tej obravnavi povzročil res i Francoskl embar?° (p^poved monstracijamL Posebno izza - ničnih izgredov, ki so bili posledica namenoma11 u™!? tujefa Francijo) dov na Dunaju je policija gj^ -i j • . , .V, , ., jo bil enostavno obrambno dejanje . vpnzorjemh dejanj ljudi, koph namen sta bila rop'Proti „bi8aju anK,cških la Jikov:p'Tna nT»m eks ki 80 bili obtoženi da stavka, ki je prekinila železniški, brzojavni in tele-'" ™ T delavcf - umorili nekega policijskega ser- r i • - i i . t \ .ustrahovanja m kaznovani« de- - , . J • , fonski sistem. ReKel je, da se da primerjati tako lavcev so bila hujša kot kdaj po-Zmllt^Tob^™ stavko z ugasnjenjem luči v gostilni, v kateri se vr-,W S strokovnimi organizacija-'^ kaz° ši pretep, kajti s prekinjenjem komunikacij so se z goba™ ?ovi svoji utemeljitvi glede odločitve, razširile po inozemstvu najbolj gorostasne novice, bin'LeT^ daThko'^L ^^ Opozoril je na dejstvo, da so se z večjo naglico izpolnile napovedi članov delavske stranke glede u-čmkovanja daljšega delovnega časa pri poostren ju konkurence t?r zmanjšanju življenskih standardov delavcev kot se je v splošnem pričakovalo. — Na Škotskem, — je rekel parlamentarni zastopnik premolar jev, — so proizvedli premogar-ji aprila meseca tekočega leta v primeri s februarjem leta 1026 dva in pol stota na šifto več in dobili po 1.06 pence za šifto manj. Isto velja tudi glede drugih okrajev, kjer so proizvedli več ter dobili Dt,nT... .. ...___ . BERLIN, Nemčija, 27. julija. — 111 s1*1 -it • • i-i • i ; Sedemsto komunistov, ki so se Se nikdar poprej ni bilo izpla-; v . ' , ... , - . vračali v Berlin s tovornimi avto- cane toliko zavarovalnine proti ■ , , i * • • . . mobili od neke demonstracije v nezaposlenosti kot jo izplačujejo . __ , .... sedaj v Notinghampshire. število I^ ^urga, je bilo aretira- 72,024 premogarjev tekom maja VC6r*? ^»^aj ko so dospeli v 1 Nauen. Močan oddelek berlinske I policije jih je poslal v policijski glavni stan. General Sandino je izno-vi napadel iz zasede a-meriike mornariške vojake. — "Vstali" so bi-li zavrnjeni s težkimi izgubami. NA RUSKEM NI TERORJA Sovjetski generalni pravdnik je rekel, da ni povečana polnomoč tajne policije. — Pravico do sod-nijskega postopanja je še vedno veljavna. — Iz- javil je, da tvori edino izjemo posebno vladno povelje. MANAGUA, Nicaragva, 27. julija. — Mornariški vojaki Združenih držav in orožniki, so bili zopet izpostavljeni ognju nerednih sil ge- MOSKVA, Rusija, 27. juli.—Generalni pravdnik sovjetske unije, Krilenko, je včeraj odločno zanikal obstoj 4 novega terorja" v Rusiji in vesti, da je dobila sovjetska tajna policija posebne polno- moci. Krilenko je rekel, da je postava nerala Sandina. En mornariški vo-,"5 leta 1922, ki je regulirala šta jak in več orožnikov je bilo ra-jtus prejšnje Čeke dala policiji pra-njenih. vico naprositi v slučaju potrebe Spopad se je završil v bližini,80 vjetska v,ado za dovoljenje, da San Fernanda, nekako dvajset milj. nastoPi običajnih sodni jskih od Ocotala, majhnega mesta, kjer Post°Panj proti ljudem, ki so o-je pred par dnevi par mornariških !suml-jen' »groženja varnosti dr-vojakov in orožnikov s pomoč jo zave- obstreljevalnih aeroplanov uničilo | Ta Pitava iz leta 1922 je bila kakih 300 mož pod poveljstvom jizvedena v slučaju oseb, ki so bile |Sandina. [usmrčene dne 8. junija, a ugotovi- Sandino je vprizoril poskus, da,1(>' ki je bi,° izdano iz KremlJa en | napade iz zasede čete majorja •dan pozneje ni niti za las poveea-Flovda in le malo je manjkalo, da lo Polnom<*» policije, se trni to ni posrečilo. Dobro manevriranje je hitro usposobilo Postava iz leta 1922 je še vedno veljavna ter določa, da mora hiti ameriškega majorja, da je porazil y?ak aretirane<* predstavljen sodi- meseca 1924 v Durham, je padlo na 31.324. — Te številke iz enega samega okraja, — je vzkliknil Varley pro-to vladnim klopem, — nudijo idejo strašne tragedije, ki se odigrava v sedanjem času v premogarski industriji te dežele. Pred vsakim rovom prosijo za delo. Varley je mnenja, da bi bilo mogoče nuditi nekaj odpomeči kooperativnih prodajnih zadrug, a je nadaljeval: — Bolezen, ki gloda ob srcu angleške premogarske industrije, je konkurenčni boj, med lastniki pre- Komuniste so obdolžili uničenja tuje lastnine in pretepanja javnih uradnikov, ki so jih skušali zadržati. Voditelje so pridržali za obravnavo, a večino ostalih so izpustili, potem ko so ugotovili njih identičnost. Soglatno z radikalnim listom Die Welt am Abend so bile aretacije del vladnega načrta, da pospeši sprejem proti-komunistične postave, ki naj bi prepovedala obstoj komunistične stranke. Neglede na . . T j to, če je trditev resnična ali ne, je mogovmkov samimi. Izvoz premo-' , - , , 'J v t . . , ' „ 'ventlar res, da ima vlada namen ga je znašal januarja 4,092,000 , , . . , , . , .... .' ' . ,napraviti konec spopadom in iz-ton, za katere so dobili februarja' ^^ j- ioonnnn i -i u ^ * .gredom, ki se neprestano ponav- imi, kar se jim poljubi. rekel na škodo Avstrije. U ZZTiZ^bC"" ' "J"i°b'odtbi- * predsedujf:i Ob zaključku je rekel, da se mora socialistična) Pet in devetdeset odstotkov pre- ^rrz^^: Stranka ločiti od temnih elementov, kojik namen i® P" - r——-----com se je nahajal na poti iz vec mesecev trajajočih razpravah Kantona v Hongkong, odločila obnoviti petletni kontrakt | , _ z ameriškim finančnim izveden- '^j^jJj^ |H irtlflfitfOY ALAHABAD, Perzija, 27. juL V nekem poročilu iz Teherana-se Vevo^iloln glasi, da se je perzijska vlada po Ug^ w je nahaj; napadajoče sile. Vprdzorjeni bodo napori, da se izsledi tolpo Sandina ter se glasi, da se bodo tudi aeroplani udeležili akcije, katere se pričakuje v najkrajšem času. * General Augusto Sandino, edini pribočnik liberalnega generala Moncade, ki je zavrnil uravnavo, katero je sklenil polkovnik Stimp-son, je napadel majhno skupino mornariških vojakov in orožnikov ]»ri Ocotala v nedeljo, dne 18. julija. Tekom junaške obrambe, trajajoče sedemnajst ur, v kateri so pomagali obstreljeval ni aeroplani, se je posrečilo mornariškim vojakom poraziti "vstaše", ki so pustili na bojnem polju tristo mrtvih in sto ranjenih. Ko je bila njegova armada razpršena. se je umaknil general Sandino v oddaljen del Nicaragve, odkoder je izdal izzivalno proklama-cijo, v kateri je s strogimi izrazi obsodil predsednika Coolidga ter se bahal, da bo zopet zbral svoja sile, s katerimi hoče zavojevati trdnjavo Tiscapa, ki se dviga na griču nad Managuo. Oddelek majorja Floy da je bil odposlan, da ojači posadko v Oco-talu ter je pri tem srečal skupino Sandina. Egipčanski kralj ▼ Parizu. šču ali pa oproščen v teku dveh mesecev. Če je bila obdolžitev resna, ali v teku dveh tednov, če je bila obdolžitev manj resna. Krilenko je s tem razblinil v nič govorice, krožeče v inozemstvu, da je v Rusiji na tisoče ljudi, ki so ponedolžnem zaprti za nedoločeno dobo. Dostavil je, da ni resnica, da so ječe nabito polne in da bo v teku par dni navedel natančno število ljudi, ki so bili aretirani v zadnjih par tednih, v primeri s številom aretacij, v isti dobi preteklega leta . Eksekueije in aretacije izza, u-mora Vojkova so preplašile vsako buržuazijsko srce v sovjetski uniji. Ljudje govore, in vlada hoče, da šepetajo in govore. Niti najmanjšega dvoma pa ne more biti, da pretiravajo, ker so napolnjeni s strahom. Sedanji položaj se da primerjati s položajem pred enim letom, ko je bil vprizorjen pogon proti "špekulantom", ki so poceni kupovali blago iz vladnih skladišč v Moskvi ter ga drago prodajali v. oddaljenih vaseh. Vsak privatni trgovec je hodil takrat naokrog v strahu in trepetu in število aretacij se je v domišljiji teh ljudi podeseterilo. Amerikancem se mogoče zdi ta metoda čudna, vendar pa deluje, kajti Rusija je bližja Aziji kot pa Amerika. SPORAZUM MED K0MPANIJ0 IN USLUŽBENCI Stavka nad pod in nad-uličnih železnicah v New Yorku je bila v zadnjem trenutku preklicana. — Odslovljeni člani unije sprejeti nazaj na delo. Vsled intervencije občinske u-prave je bila preklicana prometna stavka, katero so proglasili organizatorji zveze pouličnih žlezniear-jev ter Ameriške delavske federacije. Tekom konference, ki se je pričela v torek popoldne ob treh v občinski hiši, so organizatorji izjavili, da so pripravljeni preklicati poziv na stavko, če bo Inter-borough preklicala odpust gotovih delavcev. Enajst motornikov je bilo odpuščenih, ker so pripadali v Amalgamated Association in ker niso hoteli poučevati stavkokazov. Proti vsem pričakovanjem in prejšnjim izvajanjem je sledil »James Quackenbush, glavni pravni zastopnik Tnterborough kompani-je, pozivu župana Walkerja ter jo prišel ob štirih popoldne v občinsko hišo. V več kot pol ure trajajočem pogovoru z organizatorjema Coleinanom in Shea-o je izjavil Quackenbush, da bo skrbel za to, da bo odpust enajstih mož preklican. Soglasno z izjavo župana sta se nato ob šestih zvečer obe stranki obvezali, da bosta pokopali bojno sekiro Sele bodočnost bo pokazala, kako se bo to izvedlo v praksi. — Strokovni voditelji so mi zagotovili, — je rekel župan Walker, 1— da bodo priporočili preklic po-zivo na stavko in da ne bo vsled tega prišlo do nobenega prekinje-nja v obratovanju. To se tiče tako LONDON, Anglija, 27. julija. — Egipčanski kralj je zaključil svoj je ustrelila včeraj svojega očma, obisk v Londonu ter se je napotil v Par«. Razen zastopnikov vlade se je zbralo na kolodvoht tudi veliko število dijakov. Deklica ustrelila očma. PORT "WORTH, Texas, 27. jnl.i Petnajstletna učenka Ruth Hugan R T' kot B' M" T Vsi stavkokazi, ki so že domnevali, da. bodo v New Yorku na stro- 40 let starega delavca Masona. Policiji je izpovedala, da ga je ustrelila iz strahu, da bo resno poško* doval njeno mater. ške I. R. T. preživeli vesele ease%, si bodo morali sedaj poiskati dela drugod. vana Amerikanka, ki je stanovala nad policijsko icem MillsPau?hom kot generalnim postajo na Lichtenfeldgasse. V tem pismu je ----- vila, da je bila policija se preveč popustljiva, ko je nomočmi. Millspaugh je nastopil-Preval« Daily He- zavračala liudskn drkal Inutn trimM^n; jfcnmrf pwoJto, da so bile v severni LONDON, Anglija, 27. julija. — Nadalje je navedel policijsko poročilo, da je ime-K? ™"tra ^^ Kon-^V^t^ - ■ — - 1 J trakt poteče septembra meseca. lo dvanajst mrtvih in štirideset ranjenih ljudi ka* ženske rekorde, dočim je dosti mrtvih in ranjenih! NAROČAJTE SE NA pripadalo komunistični stranki. i "GLAS NARODA"! proti-faiistov. Dolže jih zarote aa strmogiavljenje vlade. V tadajih pat dneh je l»«je m-mo t Milana aretiranih aedemde- To je aescim, ki pokala, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini iaplaftilo omačenega zneska, bodisi ? dinarjih ali liraL Podatki so veljavni do prokliaa, ki se po potrebi objavi na ton mestu. Ne jnaaw, da Vaas bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko* fiat in nafto — n—ljivo ter točno postrežbo. mn. Ma. Wp. Dinarji Lire • • * 800 | 9.10 Ur ...... 100 . ..... $ 6.10 1,000 .... 9 18.00 Ur ...... 900 . ... S,D0C .... | 40J5 Ur ...... 300 . ... IbOOO .... $ 8S.00 Lir ...... B00 .. .... |28.75 ... |0,000 ♦»00 Ur ...... 1000 . .... $66.80 1JU»»W> m warn maarjer an pa Dvatiao« Ur posebni podatki. Pristojbina xa mm —urttlfc Jnr v JagosiaflH te BaHJI n* kafcar It s a M ali ma* 75 trn-for; od.9* da na m > ei FRANK tAKSER STATE BANK 02 CortUadt Stte«, imcsonun« r NefiXorK, N. HM GLAS NARODA, 28 JTJL.192T GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ' Frank Sakser, president. Louia Benedik, treasurer. Bendniž premoga. i Place of business of the corporation and addresses of above officers. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, X. Y. »GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ...........„............$6.00 Za pol leta ________________.......$3.00 Za četrt leta ___________________________$1.50 Za New York t* celo leto....$7.00 Za pol leta .......-----------—------$3£0 Za inozemstvo M celo leto ..$7.00 Za vol leta .................. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikom. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ aorje (stiskplne stroje) Za 20 atmosfer pritia&a, predno se je mogel dr. Bergius preseliti iz kemič-Pred dobrim letom so časopisi lo. Nemčija na pr., ki črpa iz last- nega laboratorii» v tovarno, kjer javljali senzacijonalno vest, da se nib vreleev le eno dvajsetino po- n»daljeval Poskn8e na debe,°-je nemškemu kemiku dr. Bergiusu trebne nafte, jo je morala uvoziti Vsa &oniln» 0,Ja ~ nafta- ben posrečilo najti metodo pridobiva- lansko let za 2 milijardi in 800 mi- cin ,in Podobm) — 80 v «lavneTn nja bencina iz premoga. lijonov mark. Letos jo bo uvozila sP°iine »?U»ka z vodikom, ki jim Poslej bo torej mogoče pridobi- za približno 4 in pol milijarde in «to Pravimo ogljikovodiki. Ber-vati bencin iz navadnega premo- v par letih bo narastel uvoz na 10 *ms Je toreJ »kal nacin- kako bl ga, ki se nahaja več ali manj v milijard, kar je tudi za nemški go- v »ajpnmitivnejSi obliki, vsaki državi, dočim je narava ob- spodarski kolos ogromna pasivna torej P^mogu, dodal zadostno darila z nafto, iz katere se doslej Številka, Če bi te številke prera- množino plina vod.ka, kar s teh-pridobiva bencin, le nekatere po- čunafi v tone, bt se ne mogli na- nicniml ,zrazom imenujemo hidri-krdjine. Žalostno je, pa pri tej čuditi, kje se sploh vzame toliko ran3e- stvari to, da se nafta ne dola kar nafte: V tolažbo" pa naj nave- Prem0^ kl S8 nameravamo vte-sprot-i. Vrelci nafte niso kakor stu- demo, da porabi Alnerika 25-krat ^ P° Bcrgrasovi metod. D o p i s. Peter Zgaga | Današnja mJadina je prezgodaj 7 Kast Selena, ISont. Bilo je v petek 15. julija ob pol osmi uri zvečer. Ta dan se je na mreČ vršila takozvana žogo-igra "base-ball" in ta dan je bil usode-] Xekateri doganjajo, da je to poln za nam poznanega in nadvse prav' zatrjujejo, da je na- priljubljenega, 22 let starega inla-.robe* Stara teta je prišla v mesto ter je bila vsa vesela sestrinih otrok. » ibolnišnico. ali po treh urah jc iz-j denci, ki jih narava sproti zalaga toliko nafte kot Nemčija in da P™ dobro zmelje v nekak fm pre-] mini0 W in bodo tekli dokler bo sijali, soln- tudi Anglija ne zaostaja daleč za ™gov Potem se pripravijo dlhn'1 dU80|ln "1,rn0 ce. Nafto črpajo iz zalog, ki so se Ameriko. Ta ogromna upraba naf- vo,lke množine vodika, ki se pn- v osrčju naše zemlje tvorile milijo- te sili vsako posamezno gospodar- dobiva na ta način, da se pusti u- GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876._ SACCO IN VANZETTI V pit-lili dveh tednih bo izrekel governer države Massachusetts končno razsodbo v zadevi Sacca in Vanzetti-ja _ dveh Italijanov, ki sta obdolžena roparskega umora, katerega baje nista završila, ampak sta bila pahnjena v ječo in že šest dolgih let v ječi strašno trpita vsled svojih radikalnih nazorov. Oblast je zavzela v nujnem slučaju ozkosrčno in enostransko stališče. Tako je bilo naprimer Saccu in Vanzettiju neprestano za petami dvanajst vladnih detektivov, ki so sestavili natančen zapisnik o svojih opazovanjih, toda oblast noče tega zapisnika objaviti. Če so bili detektivi res kaj prida in če so točno vršili svojo dolžnost, bi morali videti oba obtoženca, ko sta se udeležila roparskega napada. Toda tega niso videli iz enostavnega vzroka, ker se ga nista udeležila. Detektivski rekordi ne vsebujejo najbrž niti slutnjo o njuni soudeležbi in baš zastrantega jih oblast noče objaviti. Nadalje je bil s Saccom vred zaprt več mesecev neki detektiv, ki ga je kot so-jetnik izpraševal samo o njegovih političnih aktivnostih in ga ni nikdar vprašal, če je bil soudeležen pri napadu. Obramba ima močne protidokaze. Toda Fullerjevo obotavljanje in cincanje fckoro jasno dokazuje, da je oblast zatrdilo sklenila izvršiti nad obtožencema justični umor. ZNAČILNA TRISTOLETNICA Vkratkem bo praznovala Amerika značilen jubilej. Minilo bo namreč tristo let izza časa, ko so odkrili petrolej v državi New York. To odkritje je bilo temelj današnjega industrij alnega razvoja in moderne tehnike. Petrolej in njegovi soprodukti vedno bolj izpodrivajo paro in drugo gonilno silo. 01) priliki tristoletnice se bodo vršile velike slav-nosii. Če bosta na slavnost povabljena tudi gospoda Sinclair in Dohenv ter razni drugi oljnati magnati, zaenkrat še ni znano. deniča in spretnega žogoigralca.' Frank Riglerja. Kakor že omenjeno, so ta dan igrali žogo, in usoda Tudi otr°c« jo radi meli. Poje hotela, da je bil po nesreči za- seb»0 devetletni Tonček, det od žoge v glavo za desnim use-' Ko sta se "fkega včera izpreha-; som. Odpeljan je bil nemudoma v Jala- otroško-zaupno vprašal: ;- j — Kako. teta, da nimaš nič o- dihnil svojo blago dušo. v Gospodu zaspal. | — Štorklja mi jih noče prinesti, Tu zapušča žalujoče stariše. dva,— J«* odvrnila teta. brata in eno sestro, omož. Smith,] — No, — se je zamislil fantek in Dokler boš v štorkljo ne boš nobenega imela. čela tehnika iz njih izdp+no črpa- se zruSi kadar mu od zunaj i ti, da bodo ogromne zaloge, ki so nejo opore. Svetovno gospodar- P° ceveh v autoklave' to so po 8 se nabirale v milijonih let, v raz- stvo kot eelota pa stoji pred brid- ™ dolge ležeče jako micne valja-meroma kratkem času popolnoma kim spoznanjem, da bo treba v «* T>osodc, ki vzdrže ogromne pri, izčrpane. (najkrajšem času nafto izdelovati tiske. • Da, ko bi človek znal pronikni- in ne samo črpati, kajti tudi naj-| V vsaki autoklavi se da vteko-ti v skrivnost podzemskih delav-'večji rezervoar ni brez dna in se «niti 6000 ton premoga na leto. V nic, bi odkril recepte, po katerih! erikrat izprazni, prirodne sile izdelujejo nafto! Po-j Drugič je nafta silno vaz autoklavi prihaja na eni strani Da je bil priljubljen, nam pr;- ... , . so razstavljene kratke simrtne hla-ča pogreb, katerega se je skoraj ,______=1 .____ vse mesto udeležilo. Pogreb se je Po i?Jožbah ncwyorskih trgovin > razstavljene kratke šjmr če za moške in za ženske. vršil dne 10. julija iz hiše žalosti v cerkev Ev. Cirila in Metoda, zatem pa na šest milj oddaljeno "Ressureetion" pokopališče, Helc- uu^vniu t a | iiiujn lia Vlit ol i (I Lil t stisnjen vodik, na drugi pa zmlet .'na\ .J?"®', tem bi lahko zgradil veiikanske'vidika"gospodarjenja s pogo^ko1 PremoP' z že pridobljeni-"'iružino^s " ^ nJP?°V° tvornice in bi dragoceno nafto energijo sploh. Današnja doba iz-.mi 0,.J1 v neka^° testo- w se da ' z velikim pritiskom po ceveh poti- katero vse sočustvuje. Končno pa: Dragi mi Frank, — lila go je večinoma enako, samo cena je različna. Ženske hlače so dosti dražje kot mOske. Je že tako: mož mora globoko v žep poseči in plačati, če žena hlače nosi. * Otroci se pogovarjajo. V njjho- prodajal na debelo. Mogoče bi sejkoriača tri glavne vire energ.je.. - . • : ;-- - počivaj in sladko spa vaj v mirui mu posrečilo, da bi čas, ki ga po- Ti so: premog, nafta in vodne sile A autoRiav l o cetrturnem ameriška|v,h lzjavah Je ^»boka modrost Premog in uafta nam dobavljata^'učinkovanju vodika na premog je | Deklica: - Danes sem videla mehanično eneržijo z zgorevanjem Proces končan. Nastali produkti - T ^ ^ ^ Jtvojega očeta. Kaj pa ima na ee- lu 7 Debelo, krvavo marogo. trebuje narava, nadomestil s silo, z energijo, in proces, ki traja v zemskem naročju tisoče let, skrčil na en dan, slično kakor pri izdelovanju umetnih dijamantov. Narava dela na blestečem kamenčku stotisoče let, človek ga napravi v par urah. Toda žal, da je umetni kamenček iz človeške roke tako neznansko majhen, da smojem upravemu namenu "okin-ču" ne more služiti. Res lahko napravimo na milijarde dijaman-tav, ne moremo pa napraviti niti Orlova niti Kohinoorja. In mogoče bi se ta nerazrešljivi "toda" spet pojavil, kadar bi hotel človek proizvajati nafto po istem načinu, kakor jo proizvaja narava. Mogoče bi se tedaj spet pokazalo, da se čas vedno in povsod ne da nadomestiti s silo. Človek .vendarle še ni naravi kos. Le izjemema more proizvajati nekatere neobhodno potrebne sirovine, ki mu jih narava sama ne nudi v zadostni količini. In nafta je eden najbolj nazornih primerov take neobhodno potrebne sirovine, brez katere bi bilo življenje v današnji obliki in v današnjem tempu nemogoče. Vsak nov avtomobil in motor je " —---- - - »oči;;« nlin dvakrat Ini- Družfhi Tvoji, pa izrekam svoje in ženeta pretežno večino vseh P''n'. raf VeCJR.1kU isUreno sožalie strojev, ki so danes v obratu. Vod- nIne mocl od ^icajnega svetilne- 1SKreno sozaiJe- ne sile so šele neznatno izrabljene, P1,na< da,Je ^"zasta mešanica _ a tudi tedaj, ko bodo zajezene že raznih gorljivih olj in nazadnje še vse reke in potoki, bodo mogle ostanki nepredelanega premoga in felefonika zveza vodne sile kriti le neznaten del ce- P«P*,a- Vs» U Produkti se dado se lotne potrebe po energiji, ki jo bo- nadalje "Porabljati. Proces se na mo tudi v daljni bodočnosti še čr- ta način še bolJ P°cenl- P,m na f>r- pali v pretežni meri iz premoga in se "»,OTabl za P^vajanje vod.ka, -- nafte, ki jih je torej treba čimbolj deloma za autoklava- BERLIN. Nemčija. 27. julija. John Lessar. med New Yorkom in Berlinom. Fantiček: — Oh. tisto je materino znamenje. * Ko je slavni satirik RabHais ležal na smrtni postelji, sp je v j»rcd-sobi posvetovalo deset -»lavnih zdravnikov, kako bi mil bilo mo- goče rešiti življenje. I Nekaj časa je poslušal njihovo ekonomično izrabljati. Današnja * ** T' ^"menti s kratkimi radijski-' ^ zbraI vsp RV0 Slika te ekonomične izrabe pa jc loma s premogovnim prahom m se m; valovi v Ameriko so dok««l..| » J zaklicH] • silno klavrna, da ne rečemo nre-^-ponovno potisne v autoklav, kjer uste v P°sebne shrain- uprizorili na veliki radijski po-trtino en.^gije, ki tiči v premogu, be in nato kakor navjwlno naft0 st»J» v Xa»p»- Soglasno z zagoto-dočim bre vse ostalo skozi dimnike prekinjeno destilirajo v zahtnejsa vili nemških izvedencev pa bi mo-zrak olja. predvsem v benem. Neprede- raia Radio Broadcasting Company Mnogo bolj ekonomični so v tem lani prem°« Se,' -anrtveneg. vidika .H pa ima J ^ J ,0St.vi motor na nafto P"*«™ A'' * ^nawsrebn jpJ(lokazala. „« j, ,, samo zato, da bo atedil z energijo I^rinjenje premojra res tudi toli-in jo hranil za svoje pra-praviiu- k" f»«jona1no. da bo moglo kon- .. pogretm je tloKazaia, ua je žival pokojnik med kranjskim me- Vsčkrat mora met no govoriti, svojo neumnost. človek jako pace hoče prikriti V nekaterih zakonih mora mož tako plesati kot žena žvižga. V nekaterih zakonih pa mora žena tako žvižgati kot mož pleše. Kar je nazadnje vseeno. * V Chieagu se hoče neka ženska ke. Odločil se bo rajši za »troj. ki k»rip»,i v mirnem fa™ ^ 8inl„atije je zanj trenutno ugodnejši. Da- »» in d« » bo •>on"™b- P J ščanstvom in sirom v«e Gorenjske ločiti od svojega moža, kateri ima treba navezati na neusahljiv vi^lekovidnejiH pa so znanstveniki, ki no 881110 v v°ino vsem svetu se za pro-ki v vedno večji meri črpajo svo-|tvorimo kemičnim potom narav- ces intenzivno zanimajo. Graditi so je sile iz vrelcev nafte. Kdor ima nost v elektriko, bodisi, da se pre- se že za«ele prve velikanske tvor-' Ti možje SO igrali važno vlogo V petrolejski industri- danes v rokah ležišče nafte, obvla-|tvori premog v gonilna olja. ki se nice umetnega bencina, ki nas boli — žal, da na škodo Združenih držav. dobr/en del' Z bodo5jniosti pa,^do ekonomičneje izrabiti. S pre- do. upajmo vsaj, v dogledni dobi bo gospodar pretežnega dela pro- tvarjanjem premoga naravnost v oprostile moreče Skrbi, kaj bo te- tri milijone dolarjev premoženja. Od njega zahteva ločitev ter IŠČEM SVOJEGA BRATA .TA- $1,500,000 odškodnine. XEZA CANT A. doma iz Želim- # Ije pri Ljubljani, ki ga pogre- Ja/ bi bil ra(} na njegovem mešam odkar je pred 17. leti šel v tn Takoj bj - od-tr| Mhtevam Združene države. Oe kdo kaj ve milijon, z ostalim poldru- o njem, bom hvaležen, če mi po-|„jin milijonom bi se pa skušal po- roča. — Alojzij Centa, Poljan tka cesta 52, Ljubljana, Jugo slavij a. (2x 28&29) COOLIDGE NA POČITNICAH Predsednik Coolidge se mudi na počitnicah v Black Hills. So. Dakota. Možak sicer ne govori dosti, ima pa izredno lastnost, namreč, da se lahko hitro prilagodi razmeram. Dosedaj je preživljal svoje počitnice po raznih krajih Ncve Anglije. Ob takih prilikah je objavljalo časopisje njegove plike — in čudno — skoro vedno je bil slikan v overalls, s senenimi vilami v rokah. To je bilo najboljše maslo za gotovo farmarski del prebivalstva po vsej deželi. Odkar se pa mudi predsednik v South Dakoti, je po stal bolj "western". Listi in magazini ga prikazujejo oblečenega v cow-bovsko obleko, z usnjatimi hlačami, rdečo ruto za vratom in širokokrajnikom na glavi. Tudi to ugaja gotovemu delu zapadnjakov. Sedaj hočejo celo Sioux Indijanci sprejeti predsednika v svojo sredo ter Inu podeliti poglavarsko Čast. Samo v zadregi so, kakšno ime bi mu dali. Naprosili so poseben odbor, naj izbere predsedniku ime, ki bo soglašalo z njegovim bistvom in značajem. . , m Iz vseh strani Združenih držav je dobil odbor nebroj imen, ki bi se predsedniku prav dobro prilegala. Vseli imen seveda ne more vpoštevati. Posebno tistih ne, ki prihajajo iz poplavljenega o-žemlja ob reki Mississippi. tvarjanjem premoga meta. On bo določal smer gospo- J električno energijo do dane« še ni-|daj- feo bodo usahnili naravni vrel-darskega življenja in prospevanja, smo prišli nikamor naprej. Pač pa c» nafte. * ki postaja z vsakim dnem bolj su-|se je obnesel drugi preudarek, t. j J' pupping ntft ženjsko odvisno od prometa in po-|da se premog spremeni v gonilno' Ltawine, več gonskih strojev. To trditev so do- olje. T \ " n t ■ . m __j , . i . . . . t extras, v zelo dobrem stanju. Kdor volj temeljito podprle vse povoj- 12 let je poizkušal dr. Bergius1 . • • ♦ i „ , , . , ' ,, . . B .se zanima, nai m*, telefonira v ne: mirovne, gospodarske m dru- v Mannheimu na Nemškem, kako , ft oa7r oi: „ „ *__,___ . . . ...» ..... urad: Cortlandt 28/6, ali zvečer ge konference, kjer je za politic- bi pretvord premog v gorilna olja.' , £ g4% _ L nimi in nacijonalnimi kulisami 168 millijonov mark je vložil v ^ergreen divjad neizprosen boj za posest dolgotrajne poskuse, dokler nje-1^811*^ azijskih naftinih vrelcev. To je go genij ni premagal molčeče na- "petrolejski imperijalizem", |rave. Lansko leto so mu izdali pr- Z dveh vidikov postaja nafta | ve patente na pridobivanje olja iz oz. bencin in petrolej, ki se iz nje premoga. Od tedaj naprej so razni pridobivata, dan za dnem bolj ne* I drugi učenjaki iznašli nove nači- DOMACA ZDRAVILA V ulngl Imam Jedlln« dltaT«, RiihJpovo Ječmenovo k »v o t ti Import I ran« domaČ* sdrartla; kuter* prtporo^ m«r. Knajp » ikailtfl — DOMAČI ZDRAVVTK rtfltt* po brrspUCiii cenik, t k»-term J« n« krat ko poptaua vsak« raxtllna m kn| a« rmbl. V ceniku hMeto na »II I* mnogo drucih koristnih mirarl. Math. P e « e i r Sox 772, City Had tU. Naw York, N. V. obhodno potrebna sirovina. Prvič ne "utekočinjenja premoga". Toda je nafta gonilno sredstvo za avtomobilske in letalne motorje. Kaj-to le motorje, ki jih lene bencin, mogoče izdelati tako lahke in majhne ter priročne, da se dado vdelala v avtomobile, in letala, kjer je treba gledati na to, da je motor čim manjši in laiji, in da je v majhni množini goriva nakupiče-ne čim več gonilne energije. Brez bencinskih motorjev ne bi bil mogoč niti avtomobilski niti zračni promet. Ali število avtomobilov rapidno narašča, zračni promet pa se vsak dan bolj razpreza. Uvoz bencina v države, ki ga ne produ-cirajo same, neznansko naglo skače in obtežuje trgovinske bilanee teh držav za ogromne svote, ki se s Časom nesorazmerno potencira- Bergius je odkril princip, pokazal pot, njemu gre glavna zasluga za' bodoči razvoj. Poskusi, ki jih je' delal Bergius, niso bili lahki. Kajti kemični proces, ki je izvedljiv v platinastih lončkih in v steklenih epruvetah, se ne da vedno raztegniti tudi na industrijsko obratovanje na veliko, kjer morajo biti aparati iz cenenega materijala, kemično in mehanično dovolj odpornega da ga proces ne načne. Bergius je moral čakati, da je dozorelo par prediznajdb, ki so ustvarile temelj za njegovo nadaljno delo. Treba je bilo iznajti Kruppo^o jeklo, ki prenese velikanske pritiske pri visoki temperaturi. Iznajti je bilo treba cenen naeih pridobi-j ▼anja vodika m slednjič kompre-l ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ^ ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI I KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH k ALI DOLARJIH; -r g S POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO- | PREMO SVOJCEV OD TAM IN • j} ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRE- | STI PO 4%. MESEČNO OBRESTOVA. ^ NJE, ^ se obrnite na: | FRANK SAKSER STATE BANK 83 Oortiandt Street New York, N. T I steno preživeti, kar upam. da bi se mi posrečilo. * Vodstvo prihodnje konjske razstave, ki se bo vršila v Xew Yor-ku. obljublja, da bo posetnikom priredilo veliko presenečenji*, i < I Morda bodo na razstavi res tie-i kega konja pokazali. * * Dosedaj so se ob takih prilikah razkazovale Je dame iz takozvane visoke družbe v svojih najnovejših oblekah. * Statistika pravi: — Na vsakih pet prebivalcev v Združenih državah pride en avtomobil. Če človek čita ponedeljska poročila o avtomobilskih nesrečah, se mu zdi, da bi se moralo poročilo glasiti: r - — Pod vsak avtomobil pride v Združenih dfžavah po pet prebivalcev. ; * V državi Ulinos je neko mesto, v katerem je več konj kot avtomobilov. Čudno, da se še ni oglasil kak navdušenec ter se razsrdil rekoč: — To mesto je sramotni madež na podobi našega napredka. Politično časopisje je treba či-tati z veliko previdnostjo. Tisto, j kar čitaš v glasilu ene stranke, je tzlagano. Tisto, kar čitaš v glasilu I druge stranke/pa tudi ni res. L*-:-J:* it:", iS aMi ».Liiii v/i&k GLAS NABODA, 2SJTJl^'192J ■ i-.i-iii_. ZADfHM ^5U^j\t^GLESKEGA KRALJA / z... TIH A GOR A Gospodu nadučitelju je bilo de-[ je njegovo *rce m svečanimi občutki vet in šestdeset let. Trdo življenje in veli očka se je zopet spustil v mu je začrtalo v obraz globoke za-J naslonjač in jel prebirati svoj, v reze in mu pobelilo mehke la.se.; brezovo ljubje vezani dnevnik. Prc- Veličastna, siva brada mu je pada- življal je svojo mladost s prav l'ri- la globoko na prsi. S suhimi žago- kO ognjevitostjo kakor tedaj, ko relimi rokami je listal po majhni, je odvriskavala veselim pastirjem s debeli, v brezovo ljubje vezani knji- planine. žici. Zdajci pa se je pojavila med li- Iz udobnega naslonjača, v kaiC-'sti velika, suha planinka .... rem je sedel, se je zdaj pa zdaj o- J»iIo mu je tri in dvajset le*, ko zrl skozi okno, visoko gori v sive'je je našel visoko gori pod Hudo stene planin. Takrat mu je oko mladcniško zažarelo. Kar potrka nekdo na vrata. "Le noter, o le noter!" je prijazno dejal gospod nadučitelj. V sobo je stopilo troje mladih dekletec. Oblečene so bile v snežno-bele oblekce in v laseh so imele rože. Srednja je nosila v roki krasno urejen šopek, katerega središče je bila skrbno izbrana kopičica plati ink. okoli njih pa sta se vila dva \ ene krt. Prvi, tik ob planikah, je l il zložen iz modrega svišča, vnauji pa iz bujno rdeč?ga rododendro-na. Prijetno je zaduhtelo sivemu 'tare.u, ko .se je dvignil iz naslonjača. Dekliee so se lepo poklonile in srednja je povzela s tresočim se glak^m: "Blagi naš gospod nadučitelj! Poslali so nas, da vain v imenu v.seh globoko vdanih vaščanov čestitamo za rojstni dan in vam poklonimo ta skromni šopek, ki so ga nabrali vaši hvaležni učenci na Tihi gori. Zdravstvujte na mnogo leta, blagi naš gospod nadučitelj!" Pri zadnjih besed ali je dekliea v. zakrilila z roko po zraku, z drugo] UtMtelJal ko je-sključen stopal ..kopa mu je položila pisani šopek v ? V8S> ZeiLske s0 M bri*ale oCi< mo" drhteče roke ' zrm Je 1)1,0 te,sno J)ri 'srcih- Le <*e "Ilvala vam, ljubi otroci, za fllPan so se ojunaciii m so vpraša- cvetje s Tihe gore," je odgovoril h blagega pečjo. Takrat je napisal tisto lepo ]>e.sem o planinki s Tihe gore. Poleg rože je bilo zapisano*: "Ti Neskončni, ki si ustvaril v.>o to krasoto nam nevrednikom na veselje, utrgaj me s tega sveta, kadar bo Tvoja mogočna volja, kako.-jaz utrgal to planinko pod Hudo pečjo...." V gaspodu nadučitelju je žjvo zaplula kri, ko je prečila! t^ besede. Z nepopisno silo ga je vlekle v Tiho goro. Razveselil se je, da .sara ni vedel zakaj. S težavo je obul težke okovanke in vzel iz kota svoj stari, obrabljeni cepin. Polagoma .s3 jc spuščal po lesenih topnicali. Na vrtu ga je rečala sestra. "Nikar ne hodi. Star si že!'' r'Pusti me .Marta. Naj grem. Nekaj me kliče." Starka mu ni ugovarjala. Šla je v njegovo sobo, pokleknila pred Križanega in ihte pomolila: "O Bog, kmalu poj deva; oba, oba.... Daj nam srečen konec. Če ga ne bo več s Tihe gore, daj tudi int-ni, da uinrem...." Vsi so pozdravljali gospoda nad. dost. Vsem tem lepim planinkam si velel vzrasti, samo meni v veselje. Daj, izpolni mi poslednjo željo. Naj še enkrat najdem kralja! Ej, tako strašno rad bi g!*.utrgal, vladarja v.seh planink.... Oh. vem. podariš mi ga, saj si mi bil vedno dg-ber.... — Tamle gori je rastel takrat, na onile skali, tebi v slavo in meni v radost. In danes mi ga zopet |>okloniš. Danes poslednj-krat...." Krepko je stopil po produ proti tisti skali. Res je rastel tam: kralj planink. še lepši, še mnogo lepši nego tedaj. Sivi starček je iztegnil roko, da bi ga utrgal. Potegnil se je nekoliko navzgor, da bi segel ponj. O, zdaj ga ima. že ga je utrgal.... Z zadovoljnim nasmeškom na ustnicah je padel preko skale. Zatrkljal se je po ineljii in je obležal na stezici. Dosti je bilo. Vsemogočni je utrgal planinko s Tihe gore.... ; BOLGARSKA ZUNANJA POLITIKA LAŠKI KRALJ PROTI FAŠISTOM riMT BILK*, »MU O. C. Slika je bila vzeta ob priliki velike letne parade angleškega vojaštva. Ko se je mudil te dni italijanski prestolonaslednik v Messini s o ljudje klicali ob njegovem pozdravu na naslov* fašistov: "Dnli mo-rilei! Rešite nas Mn.««olinija !'T — Slične. čeprav manj glasne demon. > t racije so se zgrni ile tudi v Piši ob priliki blagoslovitve kapele v spomin padlih vojakov. Blagoslavit-ve se je udeležil tudi italijanski kralj ,\\si fašsti pa >o bili demonstrativno izključeni od slavnosti. Slavnostni frovor je imel kardinal Maffi. ki je slavil veličino Italije, ki jo je dosegla pod ž ■••zlom Savoj-v]{<> rodbine. O Mus-oliniju in fašistih ni nihče govoril. Veliko pozornost j«' vzbudilo to. da je depu-tacija meščanov izročila kralju šopke iz rdečih nageljev. Ker so fašisti wa kogar. ki se je pokazal z rdečimi nagelji pretepli in celo umorili. so pomesiil iti šopki meščanov zgovorno lemonstracijo prtoi fašistom. Tirana in Locarno. Italijanski komentar k zaključku j utjonl o ve n sko-af banskega spora. Glavno glasilo fašističnega reži-'ga. izdajalskega podanika. JugosTa-ma, Mussolinijev "Popolo d'lta- vija je torej imela krivo in ni sme-lja" je objavilo pred nekaj dnevi la obtoževati žrtve in škodi še do starček: *'Oj, s Tihe gore...." Kam pa; kam, tako opravljeni, Pokleknil je in objel vse tri dc- kliee. (Jloboko je sklonil sivo glavo "V Tiho goro plunuik? brat," in krčevit jok mu je stresal upog- Je odgovoril stari s tako radolnem cvetju.- Stari pa je stopil v kot pred razpelo, dvignil roke in zamrmral: "O, Vsemogočni, kako si dober J do mene," je šepetal starček in sol- "0 Bog, umrl bi zdajle! Tako le. ze nerazumljive ganjenosti so um po mi je pri duši...." J kapljale v belo brado. "Vse te le- A Bog ga je pomiril. Napolnil pe planine si ustvaril meni v ra- NE POSEBNO DOBRO DANES" 'Kolikokrat slišite to pritožbo od ljudi, ki govore o zdravju? Da, ta čuden občutek je lahko poslanica prave nevarnosti. . Ne zaneraa-rite. - V največ slučaji je opaziti, da ledice prav ne delujejo ter ne izga- lesa. Potrebujejo pomOči. Pijte do sti vode ter poskušajte Gold Medal Ittarlem oil capsules (originalne in pristne). Stanovitni odvajalni miri« lee izza 1696. V HAARLEM OIL O bolgarski zunanji politiki je podal zun. minister Burov v sobranju daljši ekspoze. Med drugim jt dejal: Bolgarsko zunanjo politiko odobravajo vse stranke in je zato ta postala prava narodna politika. Ta politika obstoji v tem, da se na podlagi enakopravnosti in spoštovanja suverenosti dosežejo lojalni odnošaji z vsemi državami. To je tem lažje, ker vojna psihoza na Bolgarskem polagoma izginjuje. Nadalje skuša Bolgarska pridobiti si zaupanje vseh velesil. Obširno je nato govoril Burov o Zvezi narodov in se Odločno zavzel za to in. st-it ucijo. Z Rusijo pa B. ne more obnoviti stikov, ker stoji za sovjetsko Rusijo III. internacionala. ki skuša povsod i. zlasti pa na Bolgarskem, izzivati nerede .Burov se je nato zahvalil, da je odpravljena vojna kontrola s pristankom vseh sosednih držav. Glede izhoda Bolgarske na Egejsko morje pa obstoje globoka nesoglasja z Grško, zato o tem problemu noče govoriti. Na koncu govora je izjavil, da se bodo v kratkem pričela trgovinska pogajanja s Turško in takoj nato tudi z Jugoslavijo. pod naslovom "Tirana in Locarno" komentar svojega glavnega rimskega informatorja k zaključku jugoslovensko-albanskega spora, ki tako točno in jasno označuje resnično. nehlinjeno mnenje vodilnih fašističnih krogov o nas in naši državi, na eni, a o Francozih na drugi strani, da res zasluži, da ga naša javnost spozna v celot L dajati roganjanja. Toda Beograd je storil tudi še druge napake. Z žaljivo noto in zahtevo, da naj se Gjuraškoviča nemudoma izpusti v svobodo, je nameravala ponižati Albanijo, postopajoč ž njo kakor \azaLvko državo. Toda albanska re publika je suverena država, popol- SEVERNI GENERAL JAVLJA ZMAGO treh velikostih, sa- njajo strupa iz te- n-* 35c, 75c. li so. Poglejte ti Ime Gold Medel rta pečaten. Garanti-vlinjevl in zleti ikatljl. Zavrnite Ian <}a je ^ kot nadomestila. V prvovrstnih lekar- označen. POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM PRENOVLJEN PXSALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico la , slovenski črke 6, *, i $30.-r OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLO VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : ^ : New York, N.Y. PEKING. Kitajska. 26. julija. — General Čang Tsun Čang, severni poveljnik v provinci Šantung. je 1 sporočil, da je ^opet zavzel Sueov-fu. Snčovfu je važno železniško križišče v severnem delii province Kiangsu, ki meji na Šantung. Če bo ta novica potrjena, pomenja to toliko kot da se je posrečilo generalu Čangu pregnati nankinško armado iz province Šantung. i noma svobodna in neodvisna 111 Ko je v uvodu pripomni L, 4a je L-Ianjena v Lifri narodov. Prese zaključek jug<*doveiwko-albanske-| netljivo je (!a je zapadna demo-ga spora zadovoljil vsp, izvzemši j kraeij0> je dvignila v nebesa že-morda edino le kakega pro poved-j m>Vsko svetiš-e hl l)0SVetila vode nika temnih sluten), in je nekoliko žeiievske?a jezera ^Zeh pihali v všeipnil Francoze, češ,, da bi on. v j 5alkanjsk; ogenjt da bi dvignila vo-svojem običajnem pretiravanju me- ^ ]diko y Iieogratiu proti pra-nili. da je t4ves svet" zadovoljen'^ Alban}je df> neodvisnosti. V nadaljuje: ( tem slučaju prihaja na nas vrsta, Težak spor.se zaves ni mogel branimo sveta in imiotaktljiva Zgraditi na kar najmalenkastnej-(ženevska načela in svobodo naro-šem vohunskem incidentu. Leta (iov> sm0 ni; n„aši jn 0,ii vojni huj-1914. je Srbija začela veliko žiilo- Jugoslavija je tudi mislila, da hi s pomočjo kateregakoli ineiden- Razkrita zarota proti prosti irski državi. gradu v prene.srečni banalni Gju-raškovieevi aferiAlbanija ni. kakor Belgija, dežela, kjer naj bi se srečava le in .spopadale evropske DT'DLIX, Irska. 27 julija. — vojske. j Tekom včerajšnje seje irskega Taki so torej razlogi, da je za-'parlamenta je dvignil predsednik zaključek tega incidenta zadovo-Cosgrave obdolžitev, da obstaja Ijil v^p ' j zarota za strmoglavi jenjc proste Toda vendar je še kdo, ki vidi,irske (lržave> in da delovanje qrno. Tak je Pertinax v "Echo de;Proti P™sti irski državi pričelo 1. Paris", ki piše. da je albanski in-|ln23 tk 2 eident ttrejen. toda albansko vpra-jrom P^Predsednika 0'Hig?insa. sanje da obstoji kljub temu. | Cas^ave z'aviI- (la so MPIe' Ves civilizirani svet je mop-1 u- tone v zaroto ta-»no organizacije v gotoviti dobro voljo Italije, kate-|Zdrnzenih državah in m ra je, prva med velesilami, s svo-!da obstajfl namfin nabaviti T^0^^' iim prigovarjanjem delala na zbli. no l7' ItaliJe' ^ zanje i v Beogradu i v Tirani. Ta- ^^.je. Policija je baje našla igro z zločinom, ki je imel kar naj- razsežnejše posledice. Cesarstvo. ki se je nahajalo že V krizi, ki je 4 -1 1 , . J . J i I a spravila na zeleni prt mednaro- imelo vladarja ostarelega brez mo- (jm. ke insinuacije in podpihovanja pa je treba pribiti zaradi posledic, ki bi jih prej ali .-lej mogla imeti na Balkanu. Albansko vprašanje jf> vprašan je neodvisnosti Albanije, proti kateri je dolgn časa delalo iz zasede. I ki pa jo je zajameil locnmLstični tirankski pakt." dokumente, ki razkrivajo zaroto. JAVNA ZAHVALA. Tempotom se najlepše zahvaljujeva vsem, ki so kaj darovali najinemu bratu Štefanu Oblaku v stari domovini. Zadela ga je namreč strašna nesreča. Strela mu je- udarila v hišo, ki je do tal pogorela. Zgorel mu je tudi najmlaj- Posebnega komentarja temu ko- sinček. Vsega skupaj so daro-mentarju pač ni treba, saj je ie^ali $52.70 (Din. 2S40). prejasen! . . razprave sloviti tiranski pakt. či, je bilo zadeto v o.-.ebi prestola- ». * , T) , , . . 1 ; katerega mar.sikdo v Beogradu 1:1 naslednika, ki bi moral in hotel' , „ - , ... .. . , , . 1 tudi v Parizu se po tolikih mese-1 tllVi; „„u„+ m • , •, , voditi bodočo vojno. Tedaj je šlo1 , . ™ , , • , Jtndl nekaterih gorenjskih kra-J .tih ne more prebaviti, roda ta pakt t^ • žaloigro z mrličem na1:. ^___________^_____s L : |JlIj-To dokazuje najnovejša areta J Torej se enkrat prisrčna hvala! ) J. in F. Oblak, Aretacija drznega tihotapca s sa-.104 Keny°n Little Falls- N. Y. harinom. Kongres nemških manjšin je bil otvorjen v Ri«ri. Južno-ti-rolskim Xemeem italijanska vlada ni dala vizuma na odhod na kongres. Organizacija tihotapcev s saharinom. ki je v Jugoslaviji široko razpredena, ima svoje zaveznike torej za zaioigro z mrličem na J ^ j< 011 ze registriran v /.enevi 111 se > : • __. t . . o,Ir„ in vsi s, bili pripravljeni za razpra^jtl ve- „ njem z .,„. f™**«** tihotape«, k, hoj. po petdesetih letih metodičnem - u ,, • * 1 1 ge strani pa pogodbe, sklenjene mea oljoroževan ja. Z druge strani pa so .... . , v <- i siivernimi državami, niso podvrže- tudi dozorela mnoga vprašanja in np raz,)ravam in revizijam ol) s0_ mnogobrojne spletke, ki so se pletle, ^^ hTtjih drž;,v Francija .0 bile vredne mnogoštevilnih sveč, sklenila razn ^^ u?a liaroaov ni raz{,rav Gjuraškovičeva afera ni bila sara 1 Izboren tekač •■a- je John Gibson, ki je te dni pretekel razdaljo 440 jardov v 52 8e- trjurasKOVieeva atera ni ona sara; ^ Q IjjIh da.siraYI10 bi jevski zločin. More se zgraditi kri. ^ 5mla kaktr ralroljllbne rajoltf; čeč incident ali morda tudi vojna ^ w ^ zanImaIa zanje. g tem na umor kakega prestolonaslednika,!^^ pravieoste potemt?kem mQglj nikakor pa ne na aretacijo kakega • Ita,jja in Albanija legitimno skle-dragomana tolmača. Zaloigra zahte- njtj ^^ ^ mjr ^ prijateij. va močnih borcev in strastnih nas-|^T^ protij, Gjuraškovičevi aferi pa je manjkalo estetike. Bila je dogodek vsakdanje kronike, brez plemenitosti, resnosti in človečanstva. Ne bo ga novega Shakespeara, ki bi pisal žaloigro zaprtpga dragomana. Jugoslavija je torej storila napako, da je hotela zgraditi velik spor na brezpomembnem dogodku. Druga jugoslovenska napaka je obstojala y tem, da Jugoslavija ni imela prav v stvari sami. Prizadeta stranka jp bila Albanija, ki je videla, da ji grozi akcija, naperjena proti njeni varnosti, in sieer s straai njenega lastnega renegatske HPORTIRANEKOSE in DRUGO ORODJE Kosa iz garant iranega jekla s rin«kom. 24, 26, 28 in 30 palcev dolge .....................?!.— Srp Klepilno orodji, težke vrste Brusni kameri "Bergamo'' Motika ...................... Pralca ...................... RIbeten za repo z 2 notema KoaiSSe (brez raprem) ____ • Blago potu jam poStnine prosto. Mkth. Peidir**" Ha" NEW YORK. N. Y. .90 1.75 .50 .M .30 1.35 2 00 Končno je tiranski pakt vzhodna primena loearnskega duha. Italija, ki je nesebično prevzela jamstvo za porenski mir, si je stekla nadaljno zaslugo za evropski mir, ko je za-jamčila albanski mir. Ce hoče slavna demokratska gospoda jamstvo za Albanijo. Ali so loearnisti. ali pa imperijalisti, vojni' hujskači, mili-1 tarbrt itd. Toda ne more'se bleke-tati za mirom na Renu, proReč pomoči od vseh svetnikov v nebesih in^ na zemlji proti novim nap&lom s strani Nemčije, istočasno pa ižpod-bujati jugosloveriska napadalna stremljenja proti AlKaiiiji. Jugoslavija je' storila Končno' še veliko napako pri izbiri časa^ v trenutku, ko morajo eentralnozapadne velesile reševati druge važnejše naloge. Anglija je v sporu z Rusijo in ima vojno stanje ha Kitajskem. Nemčija postavlja še vedno na prvo mesto izpraznitev Po-renja. Francija se v očigled dospetja versa illeske pogodbe ohoro-žuje do zoib. Kdo naj bL b^ torej .sledil Beo- uspela dvema policijskima agentoma državnih železnic pri Domžalah. Detektiva sta že dalje časa zasledovala tihotapske razpečeval-ee saharina, ki pa so silno oprezni. Pred kratkim je detektivoma vendar uspelo, da sta ob 1. zjutraj zasačila posestnika L. & iz Rudic pri Domžalah ravno, ko je dobil o-krog 100 kg saharina, kar predstavlja vrednost ca. 40,000 Din., ker .se saharin bfaje trii pod roko po 3;10 do 425 Din. kg. Podrobnosti o tej senzacionalni aretaciji se zaenkrat seveda čuvajo v tajnosti. Vsekakor pa pripada policijskima agentoma lepa zasluga, ker je bil L. & baje izredno predrzen tihotapec in ga je bilo treba zasledovati z vso rafinira-nostjo. Aretiranca kakor tudi zaplenjeno količino saharina sta detektiva izročila finančni straži v Domžalah. Xadaljna zasledovanja so v te- Dr. Charles H. Mayo VMMKWOOS * UNOUVWC, n t/ je eden najslavnejših ameriških zdravnikov. APVL'RTISE in GLAS NARODA KJE SE NAHAJA moj oče ANTON VOZEL, doma iz Drage pri Višnigori, Dolenjsko. Išče ga njegov sin Alojzij Vozel, Box 303, St. Mihael, Pa. (3x 26,27,28) JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Noben« vmešavanje t verska ali politMna vprašanja. Sto proeen-tor-BRATSKA organizacija z eno blagajno In enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, Ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe In po-mrtnino, Citajte njeno glasilo "Noto Dobo", širite pravo bratsvo In pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osen članov ladostajo za noro drnštvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Fishier, Elf, Minn. COLOMBA Spisal: Prosper Merimse. Za Glas Naroda priredil G. P. 18 (Nadaljevanje.) ri J f Od časa do časa, kadar so viseli njegovi pogledi na talismanu Miss Nevil, si je na tihem ponavljal geslo: — Življenje je boj! S temi besedami na ustih je odločno vstal, prijel za svetilko ter si rekel: — Kot zmagalec bom prišel iz tega boja! Tedaj pa je bilo slišati trkanje na hišna vrata. V tako napredo-vani uri je bilo nemogoče pričakovati obisk. Takoj nato se je prikazala Colomba v spremstvu .služabnice. — To ne pomeni nič, — je rekla ter pohitela k vratom. Predno pa jih je odprla, je vprašala, kdo da trka. Neki nežni glas ji je odgo-voril: i — Jaz sem. Takoj nato je bil potegnjen nazaj težak zapah in Colomba se je vrnila v obednieo z majhno deklico, staro 'kakih deset let. Deklica je bila bosa ter oblečena v cunje. Krog glave je imela ovito cunjo, izpod kateer so se vsipali vranje črni lasje. Dete je izgledalo shujšano in bledo. Koža je bila obžgana od solnca, a iz oc, je blestel ogenj inteligence. Ko je deklica z;:i)arila Orsa jc napravila pred njim po običaju dežele globok kniks. Nato pa je govoril,: pritajeno s Colombo ter ji izročila sveže ustreljenega fazana. — Hvala ti, Čili, — je rekla Colomba, — in tudi stricu se lepo zahvalim. Saj mu gre vendar dobro? — Hvala, gospodična, zelo dobro. Nisem mogla priti praje, ker je tako dolgo izostal. Tri ure sem morala čakati nanj v gozdu. — Potem najbrž nisi še večerjala? / — Seveda np, nisem imela časa zato. — Takoj ti'bom dala jesti. Ali ima t;oj stK? še kaj kruha? — Ne več dosti, gospodična. Manjka mu prav posebno smodnika. Kostanji so prišli in vsled tega potrebuje le ?e smodnika. — Dala ti bom s seboj kruha in tudi smodnika. Reci mu. naj ravna varčno ž njim, ker je drag. — Colomba,— je rekel Orso po francoski. — koga pa obkladaš s svojimi dobrodelnostmi? — Ubog bandit v vasi, — je odvrnila vprašana v istem jeziku. — Mala tu je njegova nečakinja. — Meni se zdi, da bi lahko boljše porabila svoje darove. Zakaj zakladati s modnikom lopova, ki ga rabi, da počenja zločine? Brez te obžalovanja vredno slabosti, katero imajo ljudje očividno v splošnem napram banditom, bi že davno izginili z Korzike. — Najslabši niso v tej deželi oni, ki žive na prostem. GLAS NARODA, 28 JUL. 1927 KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. bazne povesti nr BOMANI; ^ Amerik*, prati Angeli Mfcijw, brazUjaka pove«' M AnmiMNM pripmiu, trdo Te*. .38 Agitator (Kersnik) trdo Te«. ....L- Andwj Hofer ..................& Beneška vedeževalka ..........." as Bel grajski biser ............... jj 2 knjigi ................ Brei zarje, trdo vez. jg Bele noti (Dostojevski) trdo rex. .75 Kerejska brata, povest Iz mlsijo- ttalkansko-Turška vojska Balkanska vojska, s slikami P« m Šmarno foro .. B*4i» pot na Bledo ....... Barska vojska ............. Bilke (Marija Kmetova) ... Beraž in Elizabeta, angleška . kraljica ............... iieatin dnevnik........... Božja kasen ............... Boj in zmaga, povest.............. Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 ..........................ij5 Cesar Jožef II. Ciganov a os veta M .23 M M .M JS5 J5% M X M broširano ............... ... 29 Kriiev pot, trdo vezan....... ...L— Krvna osveta ,••■■•>•>,,,,,, ... .35 Levstikovi zbrani spisi ....... ... S9 L zv. Peaaai — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. xv. Otročje igra v prwnrsh — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Jeza na Parnaa — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5. sv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 ljubljanske slikf. —Hišni lastnik. Trgovec, Kapčijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Nataknrca, Duhovnik, itd.....................60 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mati ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo iivljenje ...................65 .30 [ Mart jna otroka, povest iz Kavkaš-.351 Uh rora ......................J25 Prapretnnove zgodbe ............JJ5 atria, povesti lz irske JunaSke dobe <39 Predtriani, Preiern ln *ngi svet. nlki v gram of—m .............iS Prigodbe tebelke Maje, trda vez ..1.00 Ptice selivke, trda vez ...........15 . ----—----— M...............M Cas je zlato .................... .30' Maron .krgčanski deček iz Liba- Cvetina Borograjska .............50! nona.............................25 Četrtek, t. v.....................jo | Mlada mornarja ...............30 Čebelice, i zv. skupaj ..... Črtice Iz življenja na kmetih .... .35 Drobfž, slabi ear In razne povesti — spisal Milčinskl ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Pikeva dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljico ia pripovedko (Kointnlk) 1. zvezek ....................40 zvezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar) broS. ..L— Poznava Boga................... .30 Pirhi ........................... Povodenj ........................ .30 Praški judek .....................25 Prisega Huromkega glavarja .... JI Prvi* med Indijanci ............Ji Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... Jo Prime* Trubar, (Aškerc), trd. rez. L— Sablji, trda vez .................15 Robinzon........................ .60 Revolucija na Portugalskem ......30 Kinaide RinaMini .............. .58 Romantične duše (Cankar) ......M Razkrinkani Habsburžani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana .........................150 Rdeča in bela vrtnica, povest Slovenski šaljive« .90 Mimo življenja, trda'vez.".'.'.'.*..L00 ml° Te"n broširano ...................80 ®"ne8ki t"1™ ............. riladih zanikernežov lastni iive- topis .........................75 Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25 Mrtvi Gosta« ...................35 Buz..........:::::::::::: vMaterin. .go JO .40 .70 J5 Skozi širno Indijo .............. 50 Sanjska knjiga, mala .............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........UO JM> DOLOČENA ODPLUTJA V AVG. '2T. I. avgusta: Aquitanla, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. 3. avgusta: Republic, Cherbourg. Bremen. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 5. avgusta: Presidente Wilson, TrsL 6. avgusta: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg; Pennland, Cherbourg; Rotterdam, Boulogne sur Mer i« Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg, Bremen, 10. avgusta: Berengarla, Cherbourg; Presidente Harding, Cherbourg. Bremen; II. avgusta: Westphalia. Hamburg. 13. avgusta: lJullo. Napol i Genova. K. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 17. avgusta: Mauretauia, Cherbourg; Ceorge Washington, Cherbourg, Bremen; 18. avgusta: Albert Bailin. Cherbourg, Hamburg: Cunte Ilusso, Napoll, Genova. 20. avgusta: Leviathan. Cherbourg; lie de France, Havre; Hf-meric. Oherbt»urg; Volendam Botougne sur Mer, Rotterdam; Colombo. Napol i. Genova; Dresden. Cherbourg, Bremsn. 23. avgusta: ThuringU. Hamburg 24 avgusta: Aquitania. Cherbourg: Muenchen, Cherbourg. Bremen. 25. avgusta: .New York, Cherbourg. Hamburg. 26. avgusta: i >lymp|i\ Cherbourg 27. avgusta: Pres. Roose% ell, Cherbourg. Br»-men; Krance. Havre: Belgenland, Cherbourg; Veendaiu. Boulogne sur Her. Rotterdam; 30. avgucta: .Martha Washington, Tr*t: Rt-*.!ute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria. Cherbourg. Ituina, Napoll. Genova. Doli z orožjem..................j>o live sliki — Njiva, Starka — (Meško) .......................SO Devica Orleanska ..............jiO Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in ikra-teJjčki .......................40 Musolino .........................40 Mali Klatei......................70 Mesija ...........................30 Malenkosti (Ivan Albrecht) .......33 Mladim sreem. Zbirka povesti za c.___, _ . t , slovensko mladino .............25 Sin medvedjega Iwea. Potopisni ro- Notarjev nos. humoreska ........ .35 Strahote vojno ...................50 Strup iz Judej« ...................75 Spomin znanega potovalen........1,50 Stritarjeva Anthologija. trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrueev .... .30 — Ce hočeš, jim dajaj kruha. Kaj takega se ne sme nikomur za- Hedvika braniti. Ne razumem pa, kako fra moreš nakladati s streJjivom. — Brat moj, — je rekla Colomba z 0 Posted** ii Mehikanec .............30 Povist o c~dmih obešenih .......70 Pravljice H. Majar...............30 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku ........................ .35 Po strani klobuk, trdo vez. .......90 Požigalee ........................25 NA VEČKRAT IZRAZENO ZELJO NAŠIH ROJAKOV PRIREDIMO PRVI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO po CUNARD PROGI s parnikom "Maoretania" dne 27. SEPTEMBRA, 1927. "MAURITANIA" je najhitrejši parnik na svetn, vozi manj kot 6 dni preko oceana, vožnja iz New Yorka do Ljubljane oziroma Zagreba traja samo 8 dni. Za takrat imamo rezerviran poseben oddelek i lepimi in zračnimi kabinami, po 2. in 4. postelje v kabini. Prtljaga se lahko čekira skozi do Ljubljane in Zagreba. Potnike bo spremljal uradnik CUNARD PROGE, rodom Jugoslovan skozi do Ljubljane in Zagreba. KDOR JE NAMENJEN POTOVATI V STARI KRAJ JE VABLJEN, DA SE PRIDRUŽI TEMU IZLETU. Ameriški državljani in italijanski podaniki nove potne liste s seboj. prinesti FRANK SAKSER STATE BANK fOlTUNDtl RTRKKT, NSW YORK, N. V. Tisoč in ena noč, trdo vez....... Tik za fronto ...................70 Tatič. Bevk. trd. vez..............75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............60 Trenutki oddiha .................40 Tri indijanske povesti............30 Treskom Urška ..................35 V gorskem zakotju...............35 V oklopnjaku okrog sveta. 1 del... .90 I i del .......................90 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), broS...........,35 Višnjeva repatiea (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindratb Tagore), trdo vezano ..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami____.35 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi .... .30 Vodnik svojemu narodu...........35 Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest .............. .35 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez..........65 Zadnja pravda, brofi.............JO Zmaj iz Bosne .........:.........70 Zlatarjevo zlato ................ S0 Za miljeni ..................... .«5 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alošovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest.................25 Zlatokopi ....................... 30 Ženini naše Koprnele •. • < ..........35 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote, .......... .30 PESMI IN POEZIJE: i Akropoli* In rframi«^ ...........80 broširano ....................80 Azazel. trdo vez ................1.— Balade in romane«, trda voz. 1.29 mehka vez. ................1.— Bob sa mladi sob, trda ves........40 Uodec; Porod narodnih pravljiv o Vrbkem jezera. (A. Fun tek) — Trdo vezano .................78 Kettejeve poezije, trda ves.......1.10 Kragulji (Vtva) ..............«5 Ko so cvele rde, trda ves.......60 Narcis (Gruden), broi. ..........JO Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 Statue (Albreht). broO............30 Pohorske peti (Glaser), broi. .... M Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi In prevodi znanib slovenskih pesmi v angleSčlni ..................US3 Slovenska mmodna Krika. Poezije. M Oton Zupančič: — Ciciban, trd. ves ................M Sto ngank ......................M V zarje Vidovo, trd. vez.........JO Vijolica. Pesmi za mladost......JO ZvonfliL Zbirka pesnlj sa sloven. sko mladina Trdo vesano JO Zlatotfog, pravljice, *Tda vos......Je KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .........r. O* SSSSaO • Slike iz piavljle .................:» Knjige za sHhanjs diptorti. popolna a baz vami in Hndd«: Mladi umetnik .................1,J| OtroSki vrtec ......... ........ .1.^9 Zaklad za-otToka 1.h.......-.Lao ZBIRKA SLOVENSKIH P0TK8TC L zv. Viju—jr aRpsga—Ivo .... M 2. sv. Hoda broodno * • • ...... J6 L zv. Vcaslo porasti <»*.•»»•.«»»« JS 4. zv. Povesti hi sUko . J| 5. sv. Stndeat naj bo. Nai vsakda- ®Ji ....... JB POUČNE KNJIGE: to Amerikami (Trank) sest dni preko oceana Najhrajia In najbolj ugodni pot za potovanj« na ogromnih parnlkih: > FRANCE — 31. julija; 27. avgusta P A R I S — 6. avgusta; 3. sept. SAJKRAJtA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača In alavna francoska kuhinja. tzradno nitke cen«. Za J a mri le s! prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE — 20. avgusta VpraSaJt« kateregakoli pooblaščenega agenta all: FRENCH LUIS — — — — 19 state Street, New York Dva srMavljena plesa: Cctvorka in besetla spisano in narisano ...................... Cerkniško jezero ................1 Domači vrt, trdo vez.............1 Domači zdravnik po Knaipu trdo vezano ................i Donniri živimizdravnik ..........1 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1 Gospodinjstvo ...................1 Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....1 J. zvezek, 1—2 snopič ......1 j Kubična računica, — po meterski meri ....................... | Katekizem, rezan ................ j Kratka srbska gramatika ........ j Knjiga o lepem vedenju, ' Trdo veza no ................i I Kako se postane državljan Z. I). Kako se postane ameriški državljan Knjiga o dostojnem vedenju .... Ljuhavna in snubilna pisma ..... Mlekarstvo s črticami za živinorejo Nemško-angieški tolmač ........ 1 Največji spisovnik Ijnbavnib pisem Nauk pomagati živini .......... Najboljša slov. Kuharica. 068 str. 5 Naše gobe, s slikami. Navodila za B]M*zuavanje užitnih in stnijienih ...........................1. Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1, broširano ................... , Nemška slovnica 40 .60 DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO COSULICH line : Hiiro in ceno ieler.. potovanj«* v domaČe mesto. Vozni listki |za drugi, medrazrednl drugI in tretji I r;izred se il-.be