katoli§k cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V Ljubljani 7. velikega travna 1869.
List 10.
Šmarmčna.
Cvetke tergam svitlo bele, Višnjeve in zarudele; Z njih bom venček krasni vil In Marii ga daril.
Nji, Devici naj čistejši, In Kraljici naj milejši, Materi vse milosti, Na altarček šmarnični.
Bom pokleknil in jo prosil, Da bi Njo v spominu nosil, Vedno da bi jo slavil, Dokler bom na svetu živ. —
Ljubit' Jezusa in tebe, Bolje kakor svet in sebe, Ino Vama pesmice Peti vsake šmarnice?
Upam, Mati predobrotna! Revni sin tvoj, stvar sirotna, -Da mi spolniš prošnjo to; Glej pa! — še imam eno:
Da, ko zadnji dan mi ugasne, Šmarnice obhajal krasne V rajskem vertu bi vesel, — Tebe ljubil, — Tebi pel.
Radoslav.
Marii.
Pozdravljam Te, nebes Kraljica! Ponižno pevam Tvojo Čast; Prečudna Božja lepotica. Za Jezusom naj veči slast Si meni revnemu, Marija! Če serce v tugi se topi, In Če vihar skušnj4v razbija, Me potolažiš , Mati ti!
Zato Te serčno čem Častiti, Dobrotno-miljena Gospa! Veselo venček podariti Z naj lepših cvetek majnika; S cvctlic, ki serce jih dobilo, Po Tvoji prošnji upam bo, Le-te v prelični venček zvilo, Podalo v dar Ti radostno.
Oj sprejmi, Mati, jih in vari, Da ne konč4 jih greha mraz, Zavreči, prosim, jih nikari, Naj so zvestobe Ti dokaz, Da služim Ti, Kraljica mila! Zvesto častim Te celi maj, Zato Ti vedno me vodila In boš peljala v zlati raj.
Radoslav.
Harii za Šmarnico.
(Daruje Oj cvet človeštva, blagi cvet, Izvoljena Adama hči, Raduj se, oj raduj , Devica ! Lej, mladi, stari ljudstva svet Iskreno Te povsod slavi, Cvetoč'ga majnika Kraljica!
Vesela Ti mladost hiti Vezati vence , šopiČe; Pa tudi starost ne počiva; Kar pomlad le cvetu rodi, Se v vence Tebi v čast vije, Kraljica maja milostiva!
Ker meni pa ne šmarnice, Ne druge rož'ce ne cveto, Zastonj želim Ti šopke viti,
Grča.)
Ti viti take venčike, Ki kmali ovene, vsahno; — Jaz drugih hočem Ti dariti.
Kar blagih želj in čut kali Iz Tebi vdanega serc4, Ki se za Tvojo čast je vnelo, S tim bližam se, Kraljica. Ti, Darujem Ti ves cvet serca, Ki Tebi bode vedno cvelo.
Čutila gorke in želje Navdušeno Ti bodem vil V šopičke, vence nevenljive, Ki se nikdar ne obletč , Jih veter, mraz ne bo kosil, In vedno bodo ▼ cvetu žive.
Kar v persih mladih mirno tli, Kar daja mi duhovno rast, Serce žareče vnema, širi, Naj v pesmi čversto se glasi: Ljubiti Te, Ti peti čast, Naj bodo pesmi moje viri.
Časti Te ves nebeški zbor, Časti Te sam Tvoj božji Sin, Ti zemlja, nebez poje slavo; Al mojega scrci govor Ljubezni je preslabe čin; Naj volja čista »14 veljavo.
Izvoljena Gospa nebes! Izprosi vikši mi krepost, Da vžge se žar ljubezni veče: Bom venec lepših vil peres, Preslavljal Tvojo bom blagost, Ti peval pesmi pregoreče.
Naša prava domovina.
Kjer sveti čeda solne se brez števila In širi neizmerna se višina; Tam našla lčk bo vsaka bolečina, Tam žalost bode v slast se spremenila.
Tam bode naša sreča se rodila, Kjer zlost nobena ne kali spomina; Sej tam kraljestvo Božjega je Sina, Ki milost je njegova svet rešila.
Kako po domu t£m serce zdihuje! „Ta kraj je naša domovina prava," Kjer s čedo zvoljenih sam Bog kraljuje.
Tam bomo greha in skušnjave prosti, Terpina čaka tamkaj večna slava, Ki tu voljno prenaša vse britkosti. —
France C.
Pogovor meti Šego in M*rardo.*)
(Iz veselice „katoliške družbe" v večer 11. mal. travna.)
Vvod.
(Sega sedi pri ruizi, oblečen po naj novejši šegi, pred sabo ima „liberalen časnik." — Pravda poterka na vrata. Na odgovor „Noter!" pride v sobo in Sega jame
govoriti.)
Sega. Kako ste kaj, g. Pravda?
Pravda. Serčna hvala za vprašanje; in kako pa Vi ?
Š. Meni se tako godi, kakor drugi hote.
P. Nu, saj ste sam svoj gospodar, kaj imajo drugi pri Vas opraviti?
S. Petelin pri moji hiši zmirom poje „kakor drugi hote" in jaz se tudi zmirom sučem, obračam, jem in pijem, jokam in smejam se, kakor drugi hote, — in tako vselej lahko izhajam.
P. Vi tedaj zmirom poslušate, od kod da veter potegne^ in tako plašč obračate?
Š. To je modrost na svetu; kdor drugač ravna, je abotnež in ni za ta svet.
•) Ta pogovor je bil med poslušavci veliko zadovoljnost 111 veselje obudil; bodi torej tudi drugim za predstavo v veselicah priporočen.	Vr.
P. Pa vendar še ni tako hudo, jaz bi rekel, škornja ne naredi noge, klobuk ne glave, torba ne Ilervata, in lej>o pristrižena suknja pa ne gospoda.
S. Kaj pa drugo? To vse mora biti!
P. Pravilo, po kterem ljudi sodite in primerjate, so tedaj klobuki, kape, čepice ali avbe, torbe in raavhe, vaši voditelji so pa novošegni krojači ali modisti, in svojo učenost zajemate iz novošegnih novin.
8. Baš da. Kaj ne veste, da v slavnem mestu Parizu prebiva mož, kterega ves svet uboga; srečen je tisti, kteri naravnost iz njegovih ust dobiva povelje. Pravijo, da imenitne gospe ure in ure čakajo, da pred njega pridejo in njegove ukaze zaslišijo.
P. Može pa, berž ko ne, kurji pot spreleti, kedar začujejo, da so šle njih žene prašat po naj novejši šegi.
Š. Povedal sem Vam že, da to mora tako biti, vsak hoče biti napravljen po naj novejši šegi; kdor pa ni, ne veljd nič, kakor se vidi nad Vami.
P. Povejte mi vendar, kedaj ima mož več v glavi, ali ta čas, kedar ima klobuk z visoko ali z nizko štulo, ali kraje široke kakor rehta, ali le toliko široke, da še nosu sence ne delajo? Kedaj je ženska več vredna, kedar s krilom ulice pometa, ali ta čas, kedar za njo ropota, kakor da bi vrečo orehov za sabo j vlekla? Kedaj ima bistrejšo glavo, miločutniši serce, pa radodarniše roke, ali mar ta čas, kedar je podobna cvetličnemu vertu, ali kedar je enaka brinjevemu germu? Ali ni tisti človek naj bolj pameten in spoštovanja vreden, kteri se pošteno in pametno po svojem stanu in premoženji oblači in nosi in ne išče v krilih in rokavih ter pri novošegnih krojačih veljave in časti? Take baže ljudje si stavijo le spomin po knjigah, v ktere obertniki in tergovci njih dolgove in imena pišejo, drugod jih pa malo čislajo.
Boljše pa bi bilo ljudem sploh, ko bi se v nekterih rečeh bolj deržali starih in nekdanjih šeg in navad, verjemite, ni ne abotna glavica, pri kteri velja stara šega in petica.
Š. Kaj pa je zopet to, nove šege zaveržete, stare pa hvalite? To je ravno narobe svet. Svet napreduje vseh rečeh in časa ne morete vstaviti.
P. Svet napreduje v vseh rečeh, — kaj pa da! Napreduje pa tudi tisti, kdor se proti breznu pomikuje. Napredovanje v učenosti jn vednosti, to je lepo in hvale vredno; ali veste pa, g. Sega, da se napreduje prav pogosto tudi tako, da se imenuje belo kar je černo; in černo kar je belo? Napredujejo kolesa in peresa, ki se nobeno nedeljo in praznik več ne ustavijo; napredujejo šila in šivanke, ki o dnevih Gospodovih naj bolj urno švigajo; napredujejo kladva, ki butajo, vrata prodajal-nic, in še veliko enacega, ki tudi take dni škripljejo. Napredujejo marsikteri popirnati možje in učenjaki, ki mislijo, da se večne resnice starajo, kakor njih suknje, in da jih je treba z novimi nadomestiti, ali vsaj s praznimi izmišlijami malo pokerpati in s ščetjo olike ogla-diti. Jaz pa mislim, in sem tudi prepričan, da se večne resnice ne starajo, in da nauki keršanske vere so ravno tako dobri za naš čas, kakor so bili pred pol-drug tisuč leti, in pa da le oni zamorejo svet rešiti iz nadlog, v ktere se je v svoji dozdevni učenosti in napuhu zakopal.
š. Nauki keršanstva so res dobri, ali dan danes jih znamo nadomestiti z učenostjo in umetnostjo. To je napredek in omika, ktere vi ne razumete.
P. No, sedaj se več ne čudim , da Vam je Sega ime! Tako tedaj res mislite, da je to, kar si ljudje izmislijo in s svojo pametjo izduhtajo, boljše od unega, kar nam je večna resnica, ki se ne more zmotiti, raz-odela in zapovedala. Pa mar mislite, da bodo Vaši nauki vendar saj na tem svetu ljudi srečne storili? Spri-čano je, da ne. Kolikor je več mlačnosti v veri, toliko
veči je samopasnost v življenji. Kolikor bolj se svet baha s svojo oliko, toliko bolj leze v revščino, — zato ker olika hoče brez vere svet osrečiti, kar ni mogoče. — Kar se pa tiče starih šeg in navad, si imamo ravno katoličanje odveč očitati. Judje se derže svojih šeg, protestantje svojih, se poganjajo za nje, le katoličanje nočejo biti katoličanje, sami svojo vero skrunijo, drugo-vercem pomagajo jo zaničevati, ter jo tako še svojemu bližnjemu primerzč.
S. I sej še nismo vere zatajili, če tako napredujemo in terdimo posvetno učenost.
P. Res da ne, ko bi se samo na ime gledalo; vem, da vsi taki ljudje se lahko skažejo s kerstnim listom, da so res katoličanje. Ali ime še ni zadosti. ,,Ali ime ali pa zaderžanje spremeni!" je klical slavni vojskovodja Aleksander Veliki vojaku, ki se je tudi Aleksander imenoval^, pa ni imel njegove serčnosti.
S. Da imam le vero v sercu, naj jo že kažem po farizejsko očitno ali ne, to je menda vse eno. Tako svet hoče imeti, ali ste Vi sami tujec, da tega ne veste ?
P. Povejte mi, kaj bi rekli prijatelju, kteri bi se ne potegovalo za Vas, kedar bi bilo Vaše dobro ime napadeno vpričo njega in bi molčal ali še celo z Vašimi neprijatelji vlekel, Vas pa vendar le zagotavljal, da je Vaš pravi, resnični prijatelj?
Š. Kar naravnost bi mu jo povedal, da: „Na koncu jezika se rado zmika!" Taki prijatel — in pa nič. —
P. Prav ste jo uganili. Ako je nespametno v šegi in noši kar slepo dreti za svetom , je pa zoper vest in prepričanje, zoper keršansko dolžnost, ako se iz strahu pred ljudmi sramujete pokazati svojo vero. Taka verav— in pa nič. —
Š. Ne vem si drugač pomagati, iz sveta ne morem iti, in če hočem med ljudmi živeti, moram tako ravnati, da jim vstrežem. Sej tudi takih ljudi na svetu ni, ka-koršnih Vi hočete imeti, k večemu v kaki samoti ali v kakošnem samostanu.
P. Res je, da se premnogi dandanes za vsako reč prej navduše, vnamejo in poganjajo kakor pa za sv. Cerkev in vero.
Tako hudo pa vendar le ni, kakor Vi govorite; po vsi deželi najdete prav poštenih vernih katoličanov, ki jim je Bog in vera nad vse; zamorem Vam pa tudi pokazati še posebej celo družbo ljudi, ki se zavejo, da so katoličanje in se ne boje tega tudi očitno pokazati.
Š. To se mi skoraj neverjetno zdi, in ko bi bila taka družba, bi jo svet napadal in pikal, kakor razdraženi roj seršenov, kedar kdo vanje podreza.
P. Sej se to tudi godi; le berite tukaj, kar je list pretečeno saboto pisal, in se bote prepričali... Pa to nič ne de. Društvo to se imenuje „katoliška družba" in število njenih udov je že sedaj nad 800,*) nasprotovanje dobro in pravično reč še le povzdigne, kajti Bog blagoslavlja pravično početje in neprijatelji njegovi zoper svojo^ voljo delajo njemu na korist in blagor.
Š. No, kaj še tega nam je treba? Ali nismo vsi katoličanje, in družb imamo že .ako zadosti?
P. Vidite no, gosp. Šega, zdaj ste jo pa sami s sabo navskriž zavozili! Poprej ste rekli, da se vsi ljudje ravnajo po šegah, da svoj plašč mečejo le po vetru vsakdanjega mnenja, toliko ste govorili od omike in napredka. Sedaj ko sem Vam pa povedal, da tudi katoliška reč na-predva v svojih mejah, da se je za boljše napredovanje sv. vere osnovala še celo katoliška družba, sedaj pa pravite, da je družba nepotrebna in odveč?! Vi modrujete tako, kakor vsi nasprotniki Cerkve in vere, ki so precej pod potjo s svojo modrostjo, •) Sedaj pa že uad 1000 in smiraj raste.	Vr.
kadar je treba tudi veri in Cerkvi kaj dopustiti. Vam bi bilo na vse zadnje tudi odveč katoličan biti!
Š. No, no, tega pa vendar ne! Naj Vam bo; rad priznam, da je vse to lepo, če je res vse to Vaš namen in nimate kaj druzega pod klobukom, kajti v združevanji je moč, in veliko zamorete tako doseči cerkvi in občinstvu na korist... A mene pa vendar ne bote pridobili za Vašo družbo, moji liberalni prijatelji bi me zmerjali ; pa bojim se tudi, da bi me morebiti moji višji pisano gledali, ker še niso slišali take razlage in po-jasnovanja o katoliški družbi, s kakoršno ste sedaj Vi meni podkurili in posvetili. Ne mara bi se jim zameril, in še celo iz službe me utegnejo spoditi...
P. Družbin namen je očiten, je bil javno razglašen. Kdor ga hoče, ga lahko spoznd. Kdor pa noče, ga nihče ne more v to siliti. Pri zapertih vratih in v nočni tmini družba nič ne sklepa. Njeno geslo je in ostane vsikdar: dati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega, pa po zmožnosti bližnjemu dobro delati. Vi pa ste eden tistih tičkov, ki se bolj boji ljudem zameriti, kakor paBo-gu; to je vsa Vaša skrivnost in politika. Ce so Vaši predniki res svobodoljubni in prostomisleči — sej je dan danes vsak to na jeziku — Vas zavoljo katoliškega prepričanja ne bodo sovražili in preganjali, morebiti še bolj čislali in ljubili, ko bi bili tudi drugoverci ali celo nobenoverci. Prijatelji Vas bodo morda en čas res pikali, pa dokler Vam nimajo druzega nič očitati, kakor to, da ste pošteni in značaj ni katoličani, ni Vam treba si glave beliti in ubijati in zvečer smete prav sladko in brez skerbi zaspati. Poslednjič Vam bodo tudi oni prav dali, in mnogo jih bote še celo za sabo potegnili. Tako svobodo, kakor druge družbe, tirja tudi katoliška družba za se. — Nasprotniki se nam prav lahko smejajo in nam očitajo, da nam naša reč ni nič kaj pri sercu, ako smo podobni tisti živali, ki roko liže temu, v ki ga tepe.
Š. Ne tepe Vas pa res nihče ne.
P. Vsak, ki psuje in napada cerkvene naprave, v zasmčh devlje cerkvene poglavarje, in v cerkvenih rečeh, kterih ne razume, katoličane hoče ošabno pod-učevati, vsak taki bije katoličane za uho; kdor pa take spise bere, kupuje in prodaja, je pa res podoben tisti dobri^ živali, ki se zahvaljuje za sprejete tepežke.
S. Sej sem tudi lahko brez katoliške družbe katoličan. Me vendar menda poznate, da nisem tak ne-rodnež; le vsem ljudem bi rad vstregel, z nikomur ne živel v zamerzi, ker pustč se mi zdi, da bi me kdo križem gledal.
P. Ne zamerite, g. Šega, ljudje Vaše verste niso ne krop ne voda; kdor bi rad vsem vstregel, se dostikrat vsem zameri. — Kedar Čas tirja, da se človek določi, mora tudi to storiti, timveč, kadar ga vest veže na to. To je možato in tudi keršansko. Katoličan ste pa tudi lahko brez katoliške družbe, to je Čisto res in nad tem nihče ne dvomi, — samo da ste res katoličan. — Rad bi tudi rekel, da s takimi ljudmi, za kakoršne ste se Vi nocoj poganjali, si družba ne pomore veliko.
Pa brez zamere! — Z Bogom!
Š. Kaj pa, da bi bil rad „z Bogom" kakor z vsakim človekom v prijaznosti, toda — hm, hm ...
(Pravda odide.)
Šega (sam zase zamišljen): Ta mi jo je pa poso-lil — ta! . . .
Nocoj bom imel kaj premišljevati ... Prav je rekel: „Taki katoličan, kakor sem jaz — in pa nič!" V tej reči jo moram že na drugo pot zasukati. — Kaj pa, ko bi na zadnje bilo treba še za „Sprejemnico" prositi ? ... No, bom videl... (Odide.)	M.
Tri mesce na Juirovem.
XXXVII.
(Pot na Tabor. Stare in nove znamenitosti na njem; ruska cerkev in ruski duhoven; razgled s Tabora.)
23. aprila zjutraj proti petčm se je vsa naša po-
Eotna družba odpravila jezdč na Tabor, ki je proti vz-odu od Nazareta. Čez dobro uro popotvanja smo zopet enkrat vidili nekak log divjih dreves, menda čirov, kar je v uni deželi redka sreča. Bilo je polno zelenja, tički so vse križem peli. Šli smo blizo vasi Kabadije ob levi in Itze ob desni. Pot je poslednjič deržala na-vdol, od koder smo potlej šli kviško na Tabor.
Tabor pred nami je bil lepo zeleno obrašen, pa vender jnočno skalovit. Mislim, da je nekoliko višji, kakor Šmarna gora. Pot nanj je zlasti proti zadnjemu močno sterma in skalovita. Ob osmih smo prišli na g6ro in smo obstali pod senčnim čirom. Hrib je poln trave, germovja in zelenja. Terebinta (buton), silo terdo drevo kakor dren, ondi prav pogosto raste. Precej lesa sem s tega preimenitnega hriba seboj vzel za spomin.
Imeli smo naj pred dve ss. maši v neki obzidani jami ali duplini na verhu hriba, ki so ju kapelo imenovali. Ni veči, kakor so repne jame pri nas po kmetih. Se ve, da se poprej napravi altar in vse potrebno za Božjo službo. Vsako leto 6. vel. serp. pridejo oo. frančiškani iz Nazareta z verniki ondotnih krajev s procesijo na goro, obhajajo Božjo službo in obed-vajo potem pod šotorji, kakor je želel sv. Peter.
Po maši se je mislilo na nekoliko kosila, in le malo časa je nam ostajalo, da bi se bili okrog ogledali in prevdarjali tehtnost tega kraja, zlasti ker tisti dan nam je bilo treba še do Tiberije priti.
Hrib Tabor moram zavoljo njegove tolike sloveč-nosti nekoliko bolj popisati. Kake dve uri od Nazareta je ta imenitna gora, menda 1750 čevljev ^visoka, stoji čisto ločena ali na samem, kakor na pr. Šmarna gora, in ima na verhu obilno in precej široko planjavo, podobo kakor pričeljen kogel. Potrebuje se uro časa, da se na verh pride; pot gre na svitke in po več krajih je v skalovje vsekana. Tabor, holm, višava, po arabsko Džebel-et-Tur, tudi Džebel-en-Nur (hrib luči), se v sv. pismu imenuje tudi „sveta gora" (2. Pet. 1, 18). To je dokaz, da so že pervi kristjani ta kraj v posebni časti imeli. Že pod Jozvom je bila na tem hribu terd-njava Asenoth-Thabor (osterverh), in tudi pozneje je znamenit v zgodovini.
Naj veči slavo pa si je pridobil Tabor s tem, da se je bil Zveličar pred svojo smertjo tukaj trem apo-steljnom v nebeški časti pokazal — spremenivši se pred njimi, in jih je bil s tem poterdil za hude prehude poskušnje, ktere so za nje nastopale. Zato se pa ni Čuditi, da je že sv. Helena na Taboru zidala cerkev; in sv. Antonin krog 1. 600 omenja na Taboru 3 cerkve, v spomin 3 šotorov, za ktere je sv. Peter prosil. Glasoviti križar Tankred je na Taboru zidal novo cerkev presv. Zveličarju in pa latinski samostan benedektinov ; toda 1. 1113 so Saraceni vse mnihe pomorili. Drugi mnihi pa so se varno branili leta 1183 celo zoper Saladina. Kristjani so bili naslednjič hrib v pravi tabor ali terd-njavo spremenili. Razne dogodbeje med križarskimi boji skusilo to svetiše, poslednjič pa je sultan Bibars 1. 1263 vse razderl in razdjal, in planjava je ostala pusta do današnjih dni. Še zdaj je brez števila podertin iz prav razločnih časov na tem hribu in obzidia je še veliko, zlasti ob južni strani. Tudi od nekdanjih cerkev ostanki žalujejo v samoti med travo in germovjem.
Današnjemu času je bilo prihranjeno, da se bodo tudi na Taborju, kakor drugod po sveti deželi, jele stare svetiša iz praha povzdigovati. Ni davno, ko se je slišalo,
da namerjajo katoličani na Taborji cerkev zidati. Ru-sovska cerkev za razkolnike je bila po nekoliko že izdelana, ko smo bili romarji iz Avstrije na ti gori pred 2 letoma. Kmali na prostoru, kjer se na plan pride, so io naredili na starem svetišu. Precej delavcev sem vidil mem grede, ko smo se s hriba povračali, pa naši to-varši se niso zmenili, da bi postali in pogledali, kaj je to. Jaz urno stopim s konja, hitim krog poslopja in najdem od severne strani vrata v novo cerkev. Ostermil sem zagledavši v samotnem kraju novo lepoto. Po tleh so bile sem ter tje verste lepih starih mozaikov med prezalim novim marmornim tlakom. Altar po jutrovi podobi s tablami od stene do stene je bil že skorej cel, in ni popisati, kako ginljivo je to na tako samotnem kraju. Lepo oblečen ruski svečenik je stal pred menoj, ko sem »v cerkev stopil. „Gavaritc pa ruski?" me je prašal, ko sem ga slovansko nagovoril. Prav prijazen je bil in z veseljem bi mi bil razkazal in dopovedal vse , ako bi naši ljudje ne bili tako silno naprej hiteli. Imel sem torej le prav malo trenutkov časa, ker bal sem se, da utegnem pot zgrešiti, ako se delj mudim, ali pa me zadenejo kake druge nezgode na samem. Pet let je, kar delajo Rusi to cerkev, in najberže bodo napravili ondi majhno slovansko naselbico, ko bode dodelana cerkev s samostanom, kakor so tudi saj nekteri Sloveni v Marsabi, v Betlehemu in drugod, posebno pa je njih veliko v Jeruzalemu. Upajmo, da ni predeleč čas, ko bodo tudi slovenski jutrovci spoznali, kje je pravi namestnik Kristusov na zemlji, in v taki naši nadi delajo in pripravljajo oni po sveti deželi za katoličanstvo.
Preden se pa ločim od tega ljubeznjivega kraja, naj omenim še, kakošen je razgled s Taborja. Proti večeru je velika planjava Ezdrelon ali Jezrahel, in vidi se zadej do Karmela ob srednjem morji; le nekoliko malo se vidi tudi morje. Proti severu in severu-vzhodu se kažejo hribi pri bafedu, in še delj gori snežnik veliki Hermon, in bližej nas na planjavi dva rogova moli kvi-ško znameniti hribec Korun-el-Hattin; tudi tiberijaško jezero se v enem kraju nekoliko vidi. Proti jugu je skorej popotniku pri nogah hribec mali Hermon (arab. Džebel-ed-Dahi) in sloveči vasici Najm in Endor. Dalje od mal. Ilermona je imenitni hrib Gelboe (Džebel-Faku-ah). Mali Hermon in Gelboe zakrivata samarijske gore proti jugu.
S Taborja smo se nagnili proti Tiberii in pod hribom smo jezdili po prijetnih senčnih logih med veliko travo, pa tudi po robatem skalovji. Kaj veselilo me je, ko sem zopet enkrat slišal kosa veselo pa mično prepevati, kakor več let poprej deleč ob Nilu v Egiptu, ko mi je zopet znani vr&n zakrokal na ušesa. Na tujem je človeku vse sladko, kar koli ga spominja na ljubi dom.
po Siovenmhem. in fiopimi*
Is Ljubljane. 11. aprila v Kimu. (Iz dnevnika g. Stanisl. Šranca.) Danes zarano odmašujem in po maši se odpravim v cerkev sv. Petra, kjer so imeli papež ob 8 svojo zlato mašo, in sicer tiho, samo zahvalno pesem „Te Deum" so peli. V avstrijanskem hospicu „Ani-ma" je bila začetna pika mojega današnjega romanja. Kmalo pridem po precej širokih ulicah do angelskega mosta (S. Angelo), na kterem stoje veliki marmornati angeli, deržeči v rokah orodje križanega Zveličarja, krono, žeblje, križ itd. Gnječa je bila tolika, da se le počasi pomika ljudstvo naprej, nasproti nam stoji grad angelski, vojaška terdujava, ktera gospoduje lahko celi Rim. Prezale kočije prelatov in kardinalov se peljejo proti Vatikanu; rumeno, zeleno, višnjevo, rudeče oblečeni strežeji in kočijaži se smučejo po kočijah, kterih je toliko, da se ni lahko ogibati; čili konjiči ponosno
traplajo proti tergu sv. Petra, vidi 3e jim kakor da bi čutili, kaka slovesnost se obhaja.
Ko vkrenemo v ulice pred tergom, nas obdajajo ob levi in ob desni umetalno napravljene drevesa iz zimzelena (pušpana) s piramidalno krono, na kteri so sem ter tje cvetlice vpletene, zimzelenovi venci vežejo drevesce z drevescem. Pred ulicami je postavljen slavolok, da se gre pod njim kakor skoz veličastne vrata. Mogočni terg, kterega obdajajo lepi okrogli prehodi z velikanskimi stebri, je močno obljuden; čarno podobo dajeta tergu dva sijajna vodometa, ktera vodo kviško brizgata, da se nazaj šumeča v belo-sneženi prah drobi. Ob kratkem reči, vse se mi zdi nekako slovesno, praznično, ko gremo po stopnicah komaj 4 perste vi-Bocih v lopo cerkve, ktera sama (lopa) je toliko velika kakor precej velika cerkev.
Že na sredi cerkve je bila taka gnječa, da se naprej ni moglo. Govorilo se je o 60.000 pričujočih, pa štel jih nisem, samo toliko vem, da sem bil močno v stiski, akoravno sem bil še daleč od altarja sv. Petra, na kterem so papež mašo brali. Tukaj sem nar več molitve storil, kar sem bil v Rimu, ker bilo je nar več časa. Po maši greva s prijatlom v bližnjo cerkvico, kjer je tudi pokopališe; tukaj vse opominja na smert, podobe, rakve itd.
Po dokončani slovesnosti greva v stanovanje in nato v „Animo" poslušat slovečega mogunškega govornika Mufang-a. Razlagal je, kakor je imel Kristus svojo cvetno nedeljo in svoj veliki teden terpljenja, tako tudi Pij IX, njegov namestnik: pa vender je vse to Gospod naredil, kteri vse prav dela, kar se vidi očitno, zakaj duh keršan-stva se vedno bolj razširja. — Tako je preteklo dopoldne.
Popoldne je bilo pa namenjeno za zaslišbo pri sv. Očetu. Okoli treh gremo torej v Vatikan. Gnječa od zjutraj se ni samo ponovila, ampak pomnožila. V pervo sobo je bil vhod lahak, pri vratih druge sobe so bili pa Švicarji, kteri so nas počasi noter spušali. Čudil sem se, kako so se tukaj gnjetli knezi in grofi s priprostimi kmeti vred, kako smo se terli, da bi bili poprej deležni viditi obličje očeta vsega keršanstva. Ko v drugo sobo pridemo, se je naglo zopet vse zagostilo, in čakali smo gotovo poldrugo uro v gnječi in vročini, predno smo vidili papeža. Ko bi vsi ti ljudje ne bili imeli nič ljubezni do papeža, kakor sovražniki cerkve radi lažejo, bi gotovo ne bili take vročine radovoljno terpeli. Po dolgem čakanji pride zaželeni pastir pastirjev. Kdor je imel kaj oddati, je položil k nogam sv. Očeta in kušnil svetinje v čevlju všite; toda na versto nismo mogli vsi, ker nas je bilo gotovo 1000, torej poljubovanje preneha in papež jamejo govoriti v tem le zmislu:
Cerkev je bila večkrat viditi zapušena, pa jo je vendar Gospod varoval; tudi v današnjih dneh je zapušena od kraljev in velikašev, ne pa od Boga. Vi, ki ste prišli iz daljnih krajev, iz raznih dežel, ki govorite razne jezike, Vi ravno ste živa priča, da ni zapušena. Molite za-me, za tiste, ki uče, da cerkvena ino svetna oblast se ne sme strinjati v osebi papeža, in za tiste, ki so keršeni, pa niso v naši cerkvi; priporočajte drugim to moliti. Zdaj pa blagoslovim Vas, Vašo deržino, fare in škofije, iz kterih ste; nesite ta blagoslov na svoje domove.
Glas je bil tako ginljiv, govor tako prepričaven, da se je vidilo, kako vse iz serca teče. Posebna vnema se je kazala pri vhodu in pri odhodu. Ko so papeža na prestolu prinesli v sobo, je gorečo ljubezen do njih kazalo živo gibanje z belimi rutami, germeči, iz sto in sto gerl doneči klici: Bog živi Pija IX, papeža in kralja! kar je terpelo gotovo Čez pol četerti ure. Ko je ta navdušeni hrum za trenutek potihnil, zavpije nekdo izmed množice: „aempre viva, sempre viva, sempre viva Pio
nono!" (Vedno živi, vedno živi, vedno živi Pij IX!), in zopet je nastal hrum, da se je soba tresla.
Ko so pa papež iz Vatikana blagoslovili ljudstvo na tergu zbrano, se je živo veselje v sobi zedinilo z veselim klicanjem na tergu, in zunaj in znotraj so sumeči glasi povzdigovali Očeta keršanstva. Kaj tacega nikakor ni bilo najeto, ker nar več nas je bilo ptujcev, kteri se med seboj pomeniti niso mogli; živo klicanje je šlo iz serca, iz ljubezni, kakoršne je vreden mož prave značaj nosti.
Po dokončani službi Božji sem imel dosti časa cerkev bolj na tanko ogledovati. Osupnila me je njena velikanska dolgost in širjava; po dolgem sem naštel čez 300 korakov, po širokem v križu pa 220. Orjaške podobe so mi nasproti stale, kterim nikjer primere ne najdem. V enem kotiču vidim goreče svetilke, hitro pristo-
Eim pogledat, kaj to pomeni, ter najdem, da je grob ieona papeža, kterega god se obhaja 11. aprila ; od tod torej ponižna razsvitljava. Bolj praznična je bila pa razsvitljava na grobu ss. Petra in Pavla, kteri je pod velikim altarjem cerkve. Lepa pozlačena ograja obdaja globino, v kteri ste trupli aposteljnov in v ktero se gre po stopnicah od dveh strani; dragi perti pokrivajo tla, čez 200 lampic veselo gori okoli ograje; kakih 40 za roko debelih in čez seženj dolgih sveč je prižganih v svetišu; raznoteri molivci klečijo ob ograji in molijo.
Zdelo se mi je, da se da tukaj pobožno moliti, pa ni bilo časa dolgo muditi se, povsod me je naprej gnalo kakor vozovlak, ker se je mudilo. Moje popotovanje je bilo bolj gledanje kakor pa pobožno romanje. Tukaj in v Lateranu sem vidil na spovednicah napise, v kterem jeziku se spoveduje.
— 30. aprila je bil v Ljubljani dr.^.Gruša, predsednik rokodelske družbe na Dunaju itd. Sel je iz Rima, kjer so imeli rokodelci v imenu svojih družb posebno zaslišanje 23. aprila pri sv. Očetu, so jim vošili srečo in adreso z darovi izročili. Zbrala se je bila zvečer v dvorani rokodelske družbe velika množica rokodelskih mojstrov in družetov pa tudi druge gospode, ter je sprejela z donečim „živio" gospoda Gruša, ki je spremljan od dr. Vončinata prišel v dvorano. Po pozdravu od g. Vončinata predsednika in odpeti pesmi je Gruša v silovitem govoru, ki kakor dereča reka vse serca seboj vleče, rokodelcem živo popisoval, s kakošnim veseljem so sv. Oče sprejeli njih adreso, kako so jo nad druge posebno čislali, v Vatikanu ji posebno častno mesto od-menili. ..Človek sam bi želel v tacih okolišinah rokodelski druže biti," je rekel verli govornik. Sporočeval jim je, kako so sv. Oče njih „častno rokodelstvo" in nje blagoslovili, njim pa priporočevali, da naj tudi svojih tovaršev družbi pridobe, pa sami stanovitni ostanejo. Omenil je, da začetnik vse časti vredne družbe, ki šteje kacih 60.000 udov v 450 družbah, ni prav za prav ranjki Kolping, ampak nekteri rokodelski družniki sami, ki so Kolpinga večkrat in priserčno prosili, preden se je tako tehtnega početja lotil.
Iz Zalega loga, 12. majnika. A. P. — Binkoštni teden bo tukaj sv. misijon. Priporoči nas, „Danica," svojim prijatlom v molitev za obilen sad ; sej le Bog ima serca v oblasti in na Njegovem blagoslovu je vse ležeče. — „Tagblattovce" pa sem gori povabim, ker so silno potrebni, da bi se omečili. Pač je že čas, da bi se že spametovali — et „ultima" providerent! *) —
Zahvala. Ne morem si kaj, da bi se ne zahvalil javno vsemu ogromnemu številu slovensko-bistriških far-
•) Je pač malo upanja, da bi kteri prišel, akoravno imajo že nove kljuseta berzonoge ali „velocipede." Upajmo pa, da bodo tudi ljubljanski gg. župniki že vender eukrat eu misijon napravili, ali raji dva, za kakoršne se čedalje več glasov sliši. Takrat pa se terdno zanašamo, da ne bo brez žetve pri Savlih. Vr.
manov, ki so me v nedeljo 2. majnika tako slovesno skoz mesto do g. Manhartove gostilnice spremili, in onim, ki so mi celo s svojimi vozmi do Polčan postregli.
Verli slovensko-bistriški farmani! pokazali ste nasprotnikom vkljub, da ste omikani, pa tudi politiško izobraženi.
Živili verli Slovensko-bistriški farmani!
Vaš poprejšni kaplan Jožef Šuc.
Z Dolenskega. (Spominček rajnkemu Štefanu Prijatelju, lokalistu v Topoli. Nekoliko zakasnjeno.) Bridke solze so me oblile, lice mi obledelo, ko sem po zadnji „Danici" zvedel Štefana Prijatelja prerano smert. Poznal sem ga po lici, poznal po tem, kar sem čul o njegovi marljivosti v duhovskem stani. Naj omenim le njegovo prizadetje v Koprivniku na Kočevskem. Kočevar mora sopihati večidel po stermem, visokem hribovji. Naj težavnejša hoja pak menda je po razsežni čermoš-niški in koprivniški duhovnii, za tega del koprivniški kaplan, ko bi ne bil le začasni pomočnik, menim, da bi zaradi obilnih potov dušo in život moral prezgodaj darovati svojega stanu zahtevam. In prav to je priza-djalo ranjcemu g. Štefanu. Ko je^poslednja kolera razsajala po Kočevskem, je bil g. Štefan noč in dan ali na konji ali na nogah; ljud mi je terdil, da je gospod na sedli jel in pil, drčmal in spal, toda veren Božji tir-jatvi. Ranjki njegov g. župnik Medved so bili zboleli sami, za kolero bolnih pa je vse mergolelo po množnih vaseh; pa g. Štefan je vse do konca preskerbel — ster-pljivo. Tolika skerb, takošna delavnost položila je tudi župniji res prijatelja na posteljo, toda kdor si pomaga, pomore mu Bog! kmalu so g. Štefan zopet ojačili se — ter koprivniški duhovnii skerbeli za dušno blagost To je bilo o koleri, sicer pak se Koprivničanje še dan danes hvaležno spominjajo svojega bivšega kaplana Prijatelja, učencem neumornega učitelja, narodu oklenega govornika, druščinam priljudnega tovarša.
Sploh Koprivničanom resno, hvaležno, pomenljivo serce govori: „To so bili gospod po Božji volji — rezni, pa tudi dobri invmehki, takovi, kakoršnih je želeti."
Bog daj g. Štefanu večni mir!	XYZ.
Is Kostanjevice. Spomin petdesetletnice ali zlate maše sv. Očeta Pija IX obhajal se je pri nas prav slovesno. Že v saboto zjutraj vabilo je mogočno pokanje možnarjev in prijazno priterkovanje zvonov verne v cerkev, kjer so se obhajale tri sv. maše zaporedoma, srednja z blagoslovom, v spomin, da ta dan so bili sv. Oče masnik posvečeni. Popoldne ob 6 se je prenesla prelepa podoba Marijnega neomadeževanega spočetja s prav ginljivimi slovesnostmi v procesii v farno cerkev , kakor je bilo v Danici že napovedano. Ocvetli-čena mladina je podobo nosila in svetila, šolska mladost z banderom, duhovstvo in ljudstvo jo spremljalo. Kodar se je Marijna podoba nesla, bile so okna s cvetlicami in tančicami okinčane, zdučmi razsvitljene. Pred vhodom na pokopališe, ki je krog cerkve, postavili so bili fantje lep slavolok z Marijnim imenom med zelenimi venci. Med navdušenim, pobožnim petjem in pretresljivim gro-menjem težkih možnarjev in veselim donenjem zvonov prinesla se je Marijna mila podoba do cerkve. Ali kadar pričnč male 6letne Marij ne družičice in za temi zmiraj veči in veči deklice vse z gorečimi svečami v cerkev stopati, kadar se prikaže nazadnje premila Marijna podoba, z belimi in rudečimi tančicami tako ogernjena, da viditi bila je kakor mogočna, prekrasna kraljica, plavajoča na perutih mile juterne zore; kadar se je ona med veselim veršenjem orgel, med donenjem mnozih malih zvončkov, med gromenjem možnarjev in bučanjem zvonov, nad ramami nežnih deklic tako počasi, tako mogočno in tako veličastno bližala velikemu altarju, kjer
prebiva nje božji Sin, po kterem njeno blagočutno ma-terno serce toliko koperni; kadar si jo vidil velikemu altarju pribliiavii te kakor mogočno kraljico vstopiti se na pripravljeni kraj blizo svojega ljubega Jezusa; kadar ugledal si nje mili, ljubezni in nedolžnosti žareči obraz s proti nebu obernjenimi ali bolje v neizrekljivo veliča-stvo Boije zamaknjenimi očmi, v levici deržečo lilijo nedolžnosti, desnico pa rahlo na persi položeno, kakor bi hotla s njo naznaniti blage, nepopisljive občutke nežnega svojega serca ; kadar si ugledal ta prekrasni prizor : takrat bilo ti je kakor bi bila podoba živa, kakor da bi sliial nebeško Kraljico veselja in ljubezni vso prevzeto radostno slaviti svojega Boga, ki pripravil ji je po svojih služabnikih toliko počeščenje na zemlji. Dozdevalo se ti je, kakor bi jo slišal milo prepevati: „Moja duša poveličuje Gospoda, in duh moj veseli se v Bogu mojem Zveličarji; ker ozerl se je na nizkost svoje dekle; odslej imenovali me bodo srečno vsi rodovi." In kadar ugledal si krog nje tudi tako zali venček nedolžnih belo-oblečenih Marijnih družic z belimi svečami v rokah in s svetlimi svetinjcami Marij nega čistega spočetja na višnjevih in rudečih trakih krog vratu, pač ni bilo čudno, da so te premagale notranje čutila, ter ti v očeh zaigrale svetle solzice preserčnega notranjega veselja in prevelike radosti. Z naj večo navdušenostjo prepevale so se potem nebeški Kraljici na čast litanije Matere Božje. Po blagoslovu se je ljudstvo počasi izšlo, veselo pogovarjanje se o lepi, redki slovesnosti in neizrekljivi lepoti Marijnega kipa. Podoba je narejena v Greden-u na Tirolskem v delavnici Insam-a in Prinot a, in je zares prekrasno delo, ki stoji le 52 gl. Visoka je 4 čevlje. Predno se v je cerkev prinesla, je bila podoba stoječa na ramah 4 deklic fotografirana.	(Konec nasl.)
Od sv. Marka, blizo Ptuja. Kakorsno življenje
—	taka smert. Četertek, 15. aprila, je bil pri nas dan resnične žalosti. Zjutraj 6e je hodil berač od hrama do hrama po neki vasi na polju, potem se okoli 9. ure napoti čez polje proti Dravi v domaČo vas; ali človek ne ve in ne misli, kedaj bo glas pravičnega Sodnika sa-donel: „Daj odgovor od svojega življenja!" — Nesrečni berač se zgrudi na polju, izdihne svojo dušo, in ni prijateljske roke, ktera bi mu oči zatisnila. Še le zvečer, ko je milo solnce s svojimi toplimi žarki z bližnjimi hribi se poslavljalo, so pastirčki našli truplo nesrečnega vse zagorelo in zabuhnjeno. Pokojni je imel prej lepo kmetijo, ali z ženo in otroci se ni pogajal, je rad preklinjal, pijančevsl in razuzdano živel, in bil — brezbožen bogatajec; zato pa tudi nevreden, da bi se zadnji trenutek duša oskerbela s hrano večnega življenja.
Ali nesreča ne ostane brez nesreče. Kopači nekega kmeta v naši fari so šli tisti večer domu iz haloz, kder so se med kopanjem ie celi dan pikali in dražili, posebno pa dva odpušenca zavolj zanikarnice. Zvečer se vsi nekoliko bolj napijejo, kri začne po žilah vreti, beseda d& besedo, in žalostni konec prepira je — da zgoraj Borl-skega broda v mraku na potu domu fant fantu, sosed sosedu glavo razkolje, — ravno tistemu, ki je celi dan pravil: prej ne mirujem, dokler ni eden mertev!
Umorjeni je bil krog in krog znan zavolj divjega obnašanja, kacih 26 let star, čverst dečko. Ali Se enkrat: „Kakoršno življenje, taka smert." Nesrečnež je živel v nespodobnem znanju, ni poznal keršanskih dolžnosti, in kakor se pravi, tudi ni opravil velikonočne spovedi. Zadnji trenutek je ostala njegova „zvesta"
—	za ktere voljo je življenje zgubil — sama pri njem, in ni bila toliko premišljena, da bi mu oskerbela namestnika Božjega, kteri bi njegovo dušo z Bogom spravili (kar bi se bilo moglo zgoditi, ker je on proti jutru še le umeri). Tako je izdihnil na njenem krilu, v nočni
tihoti, pod milim nebom svojo revno dušo; — ona pa gre in pusti truplo ležati do drugega popoldne.
Zato si vsakdo naj povzame svarljivi nauk: Vsak močen najde še močnejšega; — kakoršno življenje, taka smert, — in dostikrat mladeneč, zjutraj še kakor kri in mleko, zdrav in vesel, na večer tiho, ali resnobno pridiga: memento mori — človek, misli na smert!
Nekteri ljudje išejo vzroka kake nesreče tam, kjer ga ni, tam pa ne, kjer je. Morebiti je že znano, da je toča 18. t. m. daleč in široko, posebno pri goricah, skoraj vso kmetovo upanje uničila. Zato nekteri ljudje pravijo, tega krivo je to, da so Haložani pripustili, da se je truplo pri goricah umerle gospe graškega doktorja St. v Gradec spravilo; nočejo pa, žalibog! spoznati, da je to le šiba Božja, s ktero nas spet k sebi oberniti hoče.
Kako skerbni so nekteri pridni mestjani za blagostanje ubogega kmeta, se lahko spoznA — izmed dosti drugega — tudi iz tega, da so v bližnjem mestu vso svojo zgovornost napeli (pa tudi ne brez vspeha) in kmete pregovarjali, naj se po nobeni ceni ne podpišejo, da bi sv. Očetu k zlati maši srečo vošili, češ, kdor se podpiše, bo moral iti k papeževim vojakom, ali pa dobi raboto nazaj, ali podpiše novo dačol Gerdi lažniki, da jih ni sram!
H koncu naj pa tudi kaj veselega naznanim. V saboto večer, 24. t. m., so zvonovi z milim glasom in krepko pokanje možnarjev glasno naznanjali, da s prihodnjo žarijo se zaznd slovesen dan. Še miliše so zvo* novi peli, še čversteje možnarji pokali v nedeljo jutro rano, in v sercu vsakega zbujevali pobožna čutila in misli. Obhajali smo namreč praznik farnega patrona. Od vseh strani je prišlo dosti — dosti več pobožnih kakor navadno — posebno pa iz št. petrovske fare v Ptuju, ker so čč. oo. minoriti pripeljali celo procesijo, ktero smo tudi mi v častni procesiji sprejeli. Po navadni domači službi Božji so margetinski g. župnik z milo pa krepko besedo vsim nazočim lepo na serce govorili, k pobožnosti in k zvestemu čefienju farnega patrona jih opominjali. Potem je bila slovesna peta maša. Sošlo se je bilo 8 čč. gosp. mašnikov, med njimi so nas počastili tudi naš obče spoštovani, dobri in milostivi g. dr. Vošnjak, ptujski prošt. — Pri tej priliki se je posebno vidilo, kako potreono je, da bi se sedanja mala cerkev povečala, kar tudi še letos, ako bo mogoče, začeti hočejo k veči časti Božji in dušnemu pridu farmanov.
li Crow-Winga v Ameriki 30. sušca pišejo preč. g. misijonar Pire, da so hvaležno prejeli pred neka) časom odpravljene darove, in sicer menjico za 29 dolarjev v zlatu. (Izmed tega denara gre 37 gl. v pop., 6 gl. sr. in 4 st. dvajset, g. Tomazinu, izročeno od njegovega g. brata. Vr.) Sicer pravijo med drugim: Preteklo poletje sem prejel poln zaboj raznih reči, veči del kmetijo zadeva* jočih daril; zraven tega lepo moštranco, pa ne vem, kdo jo je podaril. Naznanite mi, komu se mi je zahvaliti? (Odgovor: Moštranca in kar je sicer cerkvenega, je kupljeno iz denara, ki smo ga dobili po pošti brez podpisa s tem pristavkom, da naj ga po svoji previdnosti v dobre namene obernemo. Bodi s tem hvala opravljena skritemu dobrotniku na Gorenskem. Vr.) Preč.
fospod so precej terdni in zdravi, da si tudi je zima uda in merzla, akoravno so opravili čez 300 misijonskih potovanj, 2 cerkvi blagoslovili in 6 tednov vsak dan po dvakrat v več jezikih pridigali in sicer vse z lahkoto kakor v cvetočih mladih letih — „vse Bogu na čast in bližnjemu v zveličanje."
Hazgted po mvetu.
Laski rogovileži so nedavno žugali, da bodo vkljub cerkvenemu zboru napravili v Neapelnu svoj lastni kon-
cil. Da so „liberaluhi" k temu veselo mežurkali, kdo bo dvomil? In zdaj so pokazali svoj koncil, ker v Neapelnu in v Milanu so rovarji rogovilstvo gnjezdili. 18. apr. je imelo neki zbobneti v Milanu, in bili so za-nikarneži zvezani tudi z druzimi mesti. Osnove so bile prav prekanjeno narejene, da bi vse oblasti v roke dobili. Orsinove bombe in revolverje so že delili skrivaj in veliko denara so imeli. Eden zasačenih je dvema stražnikoma ponudil vsakemu list za 1000 lir, ako bi ga pustila skoz okno skočiti in ubežati. Imeli so razne gnjezda po mestu; v enem so zasačili veči puntarske glavarje in lastnoročnih Macinovih pisem in ciferstev za skrivne dogovore po telegrafu, kakor naznanuje „Persev." Med vsem tem pa garibaldinski časniki počenjajo svoje zvijače, žalijo monarhijo in lažejo v svoj prid.
Petdesetletnica Pija IX. (Konec.) Že več dni pred 11. aprilom so sejele tudi po daljnopisu ali telegrafu pošiljati mnoge in mnogotere vošila. 10. aprila n. pr. je prišlo iz Baltimore amerikanske vošilo Nemcev, ki živč po raznih zveznih deržavah.
Iz mčst in vaških duhovnij vsih dežel prihajajo ne-številni popisi v katoliške časnike, kako se je papeževa petdesetletnica obhajala.
Genova, domačija Jož. Macini a, se je večkrat skrivala iz strahu pred judi, 11. aprila pa se je skazala z vso svojo vero, z vso svojo serčnostjo. 10.000 ss. obhajil se je opravilo in 500 duhovnov maševalo v namen Pija IX. V manj kot 6 dneh se je nabralo 8000 podpisov na vošilo za sv. Očeta.
Benedke, od koder so se v kratkem slišale ostudne skrunstva, so se zdaj pokazale vse druge. Iz duhovnije sv. Silvestra pišejo, da le malo ljudi je utegnilo biti, kteri niso ta dan k Božji mizi pristopili; pisavec pristavlja, da ima vzrok misliti, da v druzih 29 duhovni-jah se ie enako godilo. Satanske peresa, ki v ondotnih časnikih nesnage pišejo, bi se morale sramovati pri tolikem radovoljnem katoliškem ponašanji in poslednjič odjenjati od brezglavnega in nesramnega preganjanja, s kterim napadajo sv. cerkev Božjo, pravi dopisnik v „U."
V	Ferari vsesplošno veselje, govorjenje o Piju IX, pravi deržinski praznik, cbilno obhajil po vsih cerkvah, vikši škof je maševal in lepo število mladine je o tej priliki prejelo pervo sv. obhajilo. Veliko ljudstva po vseh duhovnijah je bilo pri Božji mizi.
15. aprila so sv. Oče sprejeli poslanstvo „rimske kolegije," ki jim je izročilo darila in vošila študentov, in 5000 frankov v prelepem žametu. —
V	Modeni je bilo veliko molitve in obhajil; v mestu Akvi so obhajali tridnevnico.
Na Dunaju so v dan petdesetletnice naznanovali vošila za sv. Očeta papeževemu poslancu, in sicer svitli cesar po svojem višjem dvorniku, vsi nadvojvodi in cesarjeva mati pa osebno, katoliške družbe, in silo veliko druzih iz vsih stanov. — V Pragi je ondotna besednica kaj svctično obhajala dan zlate maše. Več govornikov je povdarjalo, da je treba brez ozira kazati svoje katoliško prepričanje in serčno delati, kajti nasprotniki delajo prederzno nesramno in neker-šansko.
Petdeset Tirolcev in Predarlcev je imelo pred sv. Očetom posebej zase zaslišanje, in papež so bili posebno veseli tega zvesto-katoliškega ljudstva. Dva kmeta iz Vinčgava so po nemško nagovorili. —
Samostan v Kremsmunstru je 11. aprila v spomin 77 let sv. Očeta nahranil 77 ubogih. Dijaki so imeli posebej slovesno Božjo službo. — V Levovu so tudi katoliški Rusini kaj slovesno obhajali Pijev slavni dan; samo škoda, da je bil ravno bolan njih vikši pastir Lit-vinoviČ. Polna vernikov je bila velika stolnica, in tudi darovi za sv. Očeta so obilni. —
13. aprila je bilo pred sv. Očetom čez 300 gospej iz vsega sveta in med njimi tudi nekaj Slovank, kakor gospa Klam-Martiuicova, Jankovičeva in druge, ki so jih sv. Oče s posebno spodbudljivim govorom silo navdušili. —
G. Gruša-tu, predniku rokodelskih družnikov, so rekli sv. Oče: „Moj sin, veselim se, da te zopet vidim; ti si bil pred 7 leti pri meni s Kolpingom, in takrat smo govorili o časnikih." To je zlata vreden spomin!
Nemčija se morebiti nikoli ni skazala bolj edina in bolj navdušena kakor v tem prestavljanji Pija IX, recimo še, da se tudi nikoli ni razodelatako veličastna, pravi „Unita catt." Pri luči razsvitljenj je brezbožnost morala gledati, kako slaba je njena stranka, morala je umeti, kakošne vezi strinjajo vse katoliške serca s sre-dišem edinosti.
V Kolinu ob Renu so po imenitnih cerkvenih opravilih razveselili mestne ubožice. Veliki odbor za petdesetletno slovesnost je 72 starčkov z denarji obdaroval. Zvečer je bila razsvitljava.
Kardinal vikši škof dunajski je daroval 6000 frankov, knez in vikši škof olomovski pa 10.000 frank, k petdesetletnici za brambo cerkvene deržave. — Na Na-savskem so za poslavljenje zlate maše odmenili vsta-noviti novo misijonsko občino med protestanti na severu. — Iz Monastira je profesor dr. Heis nesel vošilo v Rim. — V Holandii so imeli že zgodaj zbranih do 20.000 gld. za sv. Očeta. — V Berlinu so odmenili v spomin petdesetletnice zidati novo katoliško cerkvico in zbirajo se že darovi. Adreso katoliških vseučilišni-kov, akademikarjev in semenišnikov po Nemškem do Pija IX je dvorni slikar Šmic v Ahenu umetno vravnal in opravil. — Tudi iz Angleškega so se pošiljali v Rim za sv. Očeta imenitni darovi in vošila. Duhovni so bili povabljeni, da naj za sv. Očeta mašujeio, neduhovni pa, da naj za nje k sv. maši gredo. — V Rimu bivajoči Poljci so tudi napravili zbirko za sv. Očeta. — Na Par-skem je knez Wallerstein daroval 1000 gl., njegova žena pa 500 gl. o zlati maši sv. očeta Pija IX. — Iz Pariza je poslal papežev poslanec milijon frank, darov za sv. Očeta. Cesar Napoleon je poslal papežu v spomin postavo (štatvo) cesarjevičevo, ki je neki prav dobro zadet. Sv. Oče so namreč boter ali kerstni oče Napoleonovega sina. Po 15. avg. se menda napravija cesarica Evgenija v Rim in cesarjevič jo bo spremil. —
Francoski časniki vsi so bili 12. apr. napolnjeni s popisovanji rimskih slovesnost, veliko jih prestavlja veliko zmago vere, resnice in pravice. Velike slovesnosti so bile 11. aprila po Parizu.
Iz Anglije, Rusije, Prusije, Virtemberga in še več protestanških defel so sv. Oče prejeli vošila in vsi v Rimu zastopani vladarji so oddali vošila po poslanstvih.
Izmed vsih vladarjev sta neki bila edina laški Viktor Emanvel in portugalski Dom Pedro, ki nista imela nobene besedice vošila za 501etnico sv. Očeta. Zato je pa italijanski narod toliko obilniše vošil. Viktor Emanvel je menda vojaškega kaplana v Rim poslal, da bi bil papežu kelin v darilo izročil; toda kaplan ni nikogar našel, ki bi bil to hotel prevzeti. Viktor Emanvel naj da nazaj, kar je papežu vzel, s tem bode bolje storil, kakor pa s ponudenim darilom. Sicer pa Viktor Eman-velu kazen za peto gre. V Milanu so namreč zasačili republikansko rogovilstvo. Da pridejo vsi na versto, kteri so papeža stiskali, je gotovo. — Se celo rovarska Španija ni pozabila na slovesnost vesoljnega sveta. V Madridu so bile cerkve do poznega večera napolnjene, veliko se je spovedovalo in obhajalo.
Kako so celo drugoverci spoznali imenitnost in tehtnost petdesetletnice papeževe, kažejo njih časniki, berlinski „Nationalzeitungi" pišejo n. pr. is Rima: Množina
darovanih vsakterih dražčic zares neki preseže vse misli; to so zlati kelihi, pastoralni križi z drazimi kamni, križci, svetinjske pušice, podobe, mozaiki, slonokostni izdelki, pregrinjala itd. Enajsti april je pač naj lepši dan v življenji Pija IX; naj sodi kdo kakor koli o pomenu te slovesnosti; gotovo je, da noben drugi na svetu ne more kaj tacega doseči, če je sicer še na tako visoki stopnji časti in veljave.. Katoliško keršanstvo hoče imeti in preslavljati svojega papeža, in bode ga obderžalo še dolgo ... Tako piše protestanško pero ; mi pa imamo obljubo, da tisto „dolgo" bode do konca sveta. —
kos „Tagblattove teologije." Vešaste veše se brez premislika v luč zaletavajo, Če je tudi gotovo, da si perutnice posraode. Taka veša je tudi „Tagbl." Po vsi sili hoče tudi teolog biti, akoravno je v teologiških lastnostih precej podoben veši; zato si pa vselej peruti pricverkne, kolikorkrat se z jezo zakadi v luč teologije. V listu 3. majnika je jel „lekcijone dajati" o vesoljnem cerkvenem zboru, naletel jo je pa tako, da bi ga bilo gotovo sram, ako bi „Tagblatt" ne bil.
Povedal nam je n. pr., da sv. Gregor papež ni hotel sprejeti prislova „vesoljni škof," in Ciprijan to po-terjuje v cerkvenem zboru v Kartagi 1. 255! — Povejte nam vender, očka „Tagbl.", kako je sv. Ciprijan 1. 255 poterdil to, kakor je Gregor čez 300 let po njegovi smerti bojda še le govoril?! Gregor namreč je 1. 604 umeri.
Nadalje se revež „Tagblatt" tako boji, da bi vesoljni zbor utegnil nezmotljivost sv. Očeta za versko resnico izreči, da sam več ne vč, kaj govori. On meni : če se to tudi zgodi, se katoličanu za to ne bo brigati, on se bode deržal vere, v kteri je po ,tizrekih cerkvenih zborov poterjen" (gestarkt durch die Ausspriiche allgem. Koncilien). Nezmotljivost je po Kristusovi obljubi „le pri vesoljni cerkvi, pri vBih cerkvenih pastirjih" (die Untruglichkeit steht der allgem. Kirche, den sammtlichen Hirten der^Kirche zu.) — Če je res tako, od kod pa Vaš strah ? Če so cerkveni pastirji »nezmotljivi," sv. Očetu tega nikdar ne bodo priznali, ako ni res; če mu pa to priznajo, je znamnje, da je res tako, ker so „nezmotljivi." — Pa v Rim ne bo vsih škofov, torej — po Vašem — zbor ne bo vesoljen. So mar na zboru konstanškem in bazilejskem bili vsi škofje zbrani, in in vender menite, da kar se je pri teh — da si tudi ne vesoljnih — zborih sklepalo o papeževi oblasti, je neoveržljivo!
Pomagajte si iz zadrege, „tagblattovcirešite veljavo svoji „novi Krošnji z blagom truhljenih laži," in verjeli Vam bomo, da ste res modri, na vse zadnje zmožni celo komarja podkovati.
Rasne novice. Družba, ki poropano laško cerkveno premožeuje kupuje, se je vstanovila, in ima same judovske firme. Ni čudo, da se tudi sicer po mnozih krajih toliko sliši o cerkvenih ropih. — V severni Ameriki je menda že čez 2,362.500 naseljenih Ircev. To spomlad se nadjajo obilnih novih naselcev iz Nemčije, Anglije, Holandije, in celo iz Rusije; iz Avstrije jih je nekaj že na potu. — Londonski tednik ,,Weeklv Register" oznanuje o znamenitem številu anglikanskih duhovnov, ki so odmenjeni priti k vesoljnemu cerkve-mu zboru v Rim, in žele svoje pomislike vesoljni cerkvi predložiti. Rezno neki žele s katoliško cerkvijo ze-diniti se, njih naj hujši zadrega pa je v tem, da ne vedo prav, če je njih posvečen je veljavno ali ne, in si ne upajo ne novega posvečenja sprejeti, ne v posvetni stan nazaj se podati. V Rimu je za to poseben odbor postavljen, kteri bo to zadevo zanesljivo prav rešil. Omenjeni tednik ima upanje, da nasledek tega bo ta,
da bode veliko anglikanskih duhovnov in neduhovnov prestopilo v katoliško cerkev. — Eden praških listov je pisal, da ministerstvo bo osnovo nove šolske postave poslalo škofom v presojo, da bi se odstranilo, kar je zoper vest katoliških staršev. Toda, ko bi bilo ministerstvo to mislilo, bi ne bilo treba prašati, ker katoliške misli in vravnave so v konkordatu. — Ravno tako je izmišljeno naznanilo, da je kardinal Ravšer poslal v Rim predloge za spravo med Rimom in Avstrijo in dobil nato določno odbijaven odgovor. Do Ravšerja je res prišlo pismo iz Rima, pa ne drugo kakor prav prijazna pohvala za vošila avstrijanskih škofov o petdesetletnici. — Obsedni stan v Pragi, začeti 10. okt. 1868, je odstranjen 28. apr. 1869. — Med pervimi vošili za petdesetletnico Pija IX je bilo uno od jeruzalemskega duhovstva. — „Gazzetta del Popolo," v Torinu je skerbno opraševala, če je res Viktor Em. na svet ministrov predsednika poslal v Rim kelih ali moštranco s savojskim gerbom ? „Unita" na to odgovarja, da naj se le potolaži „Gazzeta d. P.", kajti »italijanska politika studi besedo DATI in ljubi nasproti besedo UŽETI." Po slovesni zavezi med savojskim kraljem Karolom Em. in papežem Benediktom 1. 1741 je papež odstopil v Piemontu nektere zemeljske pravice savojski dinastii, le-ta pa se je zavezala vsako leto dati papežu kelih in pateno iz zlata v ceni 2000 škudov. Ti kelihi so se tudi pošteno dajali do leta 1851 — vsako leto o ss. Petru in Pavlu, potlej pa ne več, in kmali bode £e osemnajst kelihov papežu ugrabljenih zoper vsako pravico. Temu nasproti pa laška vlada daje papežu kelih, kakoršnega so judje pripravili Jezusu Kristusu, in kterega bode o svojem času savojski hiši povernil. ,,U." — Ker je laška zbornica po dandanašnji nesvobodni svobodi tudi klerike vojašini podvergla in je tako vsako katoliško čutilo užalila, torej zdaj škofje prošnje pošiljajo ministerskemu predsedniku, kralju in senatu, da naj se ta postava nikar ne poterdi.
Opomba. Dopis iz Dunaja, prepozno dospev&i, prihodnjič dalje.	_
Duhovshe spremembe.
V	ljubljanski škofii Vis. čast. e. Jan. Rant, fajmošter v Velesovem, gre v pokoj in Velesovo je razpisano 3. t m.
V	lavantinski škofii. Č. g. Krist. Kanduth, dosedanji duhovski oča v semenišču, gre za župnika v spodnjo Polskavo; mesto špiritvala prevzame preč. g. Jak. Bohinec, zgodovine cerk. profesor; dr. Lipold Jan. postane profes. cerkv. zgodovine; čast. g. Jož. Škerta postavljen je za kurata pri sv. Miklavžu. — Prestavljeni so čč. g^. Jož. Šuc za kateketa na Celjsko glavnico; Ant. Slatenšek za 1. kapi. v Bistrico; Jak. Kolednik v Rečico; Ant. Pust k sv. Emi; Ant. Pajmon k sv. Tomažu; Jan. Košar k sv. Martinu na Pohorje; Fr. Berlič za provizorja v Stranice; Fr. Naprudnik za prov. v Doberno, in Jan. Vraz za kapi. v Doperni. — Umerla sta: čč. gg. Fr. Oto-repec, župnik v Doberni, in Fr. Korošec, kurat v Stranicah. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Tri osebe iz P. v spomin zlate maše: C. Z. 50 kr. sr., proseč blagoslova za dušno in telesno zdravje; L. T. 60 kr. sr. V. Š. 1 gl. sr. Vse 3 prosijo tudi blagoslova sv. Očeta za vredno prejemanje sv. zakramentov in za srečno zadnjo uro. (Dalje prihod.)
Za afrik. misijon. Iz Škocijana pri Turjaku 3 gl.
Popravek od zadnjič: Iz Kostanjevice naj se takole bere: 4 zlati, 12 tcrdnj., 2 dvajs- in 20 gl. v pap.
Odgovorni viednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.