'Poitnina platan« t gotorloL I. izdaja. Pošlo m: Cena Din r~-* Izhaja vsak dan rjutraj razven » ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2-—; mo-eečna naročnina Din 20'—,za tujino 80 —. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-71 krat, prilog. Jugoslovan Rokopisov n« »račam«. Oglasi po tarifi lo dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica f Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Sek. rnč.i Llnbllan« ir».62l. St. 138 Ljubljana, petek, dne 19. junija 1931 Leto II. Kardinal Segura Kardinal Segura, primas Španije, je moral zapustiti Španijo, ker ga je vlada izgnala baje zaradi njegove agitacije za povratek kralja Alfonza XIII. v Španijo. Utrjevanje francoskih mej Pariz, 18. junija. AA. V parlamentarnem odboru za vojsko je poročal poslanec Fabris o utrjevanju francoskih meja. Poročevalec je ugotovil, da je to utrjevanje defenzivnega značaja in da je naravna izpopolnitev enoletne vojaške službe. Zato je treba ta utrjevalna dela brez odlašanja dokončati. Utrjevanje samo na sebi ni nobena nevarnost in se mora nad njim spod-tikati samo zahrbtni napadalec. Odbor je sprejel poročilo soglasno. Obenem je bil sprejet zakon z načrtom o nadaljevanju utrjevanja po določenem programu. Za ta dela je predviden kredit 2‘5 milijard frankov. Poset angleških ministrov v Nemčiji Berlin, 18. junija. AA. Ministrski predsednik MacDonald in zunanji minister Henderson bosta posetila Nemčijo prihodnji mesec. Prispela bosta v Berlin 17. julija. Tam ostaneta do 20. julija. Dne 21. julija bo prispel v Berlin ameriški državni tajnik Stiinson, ki bo razpravljal z nemškimi državniki o rezultatih razgovorov z angleškimi ministri, Politični krogi upajo, da bodo razgovori med nemškimi državniki in Stimsonom razčistili položaj in pripravili tla za reparacijsko konferenco. Časopisje svari javnost, naj se ne vdaja prevelikim upom. Vendar bodo razgovori med angleškimi in nemškimi državniki gotovo pomirili javno mnenje. Komunistični mandati v Romuniji razveljavljeni Bukarešta, 18. junija. AA. Romunska zbornica je razveljavila vseh pet komunističnih mandatov. Nadomestili so jih z dvema vladnima pristašema, z enim socijalistom, enim pristašem Averesca in z enim zaranistom. Doslej niso bili komunisti zastopani v zbornici. Pri zadnjih volitvah so dobili komunisti 73.000 glasov. Komunistične mandate so razveljavili, ker je bil neki komunistični poslanec madjar-ski podanik. Bukarešta, 18. junija, n. Ker je parlament na svoji snočnji seji odklonil verifikacijo mandatov komunističnih poslancev, so komunisti priredili pred parlamentom burne protestne demonstracije. Komunistični voditelj Himen je z nekega balkona imel uporniški govor. V teku noči pa ga je policija aretirala. Vlada je odločena, da še energičneje nastopi proti komunistom. Preganjanje Grkov na Dodekanezu Atene, 18. junija. AA. V zadnjem času se je mudil v Atenah načelnik manjšinske sekcije Društva narodov. Pred povratkom v Ženevo je sprejel grško odposlanstvo z Dodekaneza. Odposlanci so obrazložili zastopniku Društva narodov, kakšen je položaj Grkov v Dodekanezu in kako ravnajo Italijani s tamošnjim prebivalstvom. Odposlanca Društva narodov so prosili, naj vpraša na italijanskem konzulatu v Atenah, kolikšno je število onih Grkov, ki so jim Italijani prepovedali povratek na okupirane otoke. To je najboljši dokaz, kakšnemu preganjanju so izpostavljeni Grki na popolnoma grškem otočju Dodekaneza. Knjiga maršala Pilsudskega Varšava. 18, junija, n. Te dni izide knjiga maršala Pilsudskega pod naslovom: »Zgodol vinski popravki«. V knjigi se bavi pisatelj s Poljskim narodnim pokretoin v času svetovne vojne in pa po vojni in pravi, da o njem ne morejo še govoriti sodobniki, temveč da bodo niogli govoriti komaj pravnuki. Triumfalna pot Ni. Vel. kralja po kršni Liki Lika je doživela včeraj prvi vladarski obisk v svoji zgodovini - Nepopisno navdušenje po vsej planoti - Nepozabni prizori ljudske ljubezni do svojega narodnega kralja Gospič, 18. junija. A A. Ves Gospič z bližnjo in daljno okolico se je že več dni pripravljal na to, da pozdravi svojega narodnega kralja iz dinastije Karadjordjevičev, ko bo prvič prispel v te kraje. Vse hiše so bile okrašene z zastavami in cvetjem. Slavoloki so stali drug poleg drugega. Napeto pričakovanje, ki je vladalo že več dni, je doseglo v zgodnjih jutranjih urali vrhunec. V Gospiču so se zbrali prebivalci iz vseli krajev od Pcrušica do Kosinja, da vidijo svojega kralja. Izredno navdušenje v Gospiču Točno ob 8. zjutraj je privozil dvorni vlak na postajo. Nj. Vel. kralja so spremljali predsednik vlade general Peter Živ-kovič, minister prosvete Boža Maksimovič, minister dvora Boško Jeftič in dežurni adjutant. Na peronu je Nj. Vel. kralja pozdravil ban Savske banovine dr. Ivo Perovič. Nj. Vel. kralj je segel savskemu banu prisrčno v roke in ostal z njim nekaj časa v prijaznem razgovoru. Na postaji je bila razvrščena častna četa pod poveljstvom kapetana Jovanoviča. Nj. Vel. kralj je sprejel njegov raport, nakar je pozdravil četo z besedami: »Pomozi Bog, junači!« Ceta je odgovorila z gromkim: »Bog ti pomogao!« Mestni načelnik Josip Kolakovič je bil že dan prej napovedal meščanom, da prispe Nj. Vel. kralj. V proglasu je poudarjal, da bo meščanom dana prilika, da lahko v svoji sredi pozdravijo svojega narodnega kralja in mu neposredno izrazijo svojo brezmejno ljubezen in zvestobo do narodne dinastije Karadjordjevičev. Podoben proglas je izdalo sokolsko društvo, ki je pozvalo vse Sokole in Sokolice, da pozdravijo svojega kralja Sokola. Svoj proglas zaključuje sokolsko društvo z besedami: »Sivi liški Sokol, poleti z novimi silami! Zdravo in dobrodošel, narodni kralj!« Proglas je podpisal starešina Ljubo Serdar. S kolodvora je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom odšel pred poslopje sre-skega načelstva. Na vsem potu je bil predmet viharnih ovarij navdušenih meščanov. Tu je bil postavljen ogromen slavolok. Možnarji so pokali, v vseh cerkvah so zvonili z vsemi zvonovi. Ogromna množica je neprestano aklamirala kralja. Tu je Nj. Vel. kralja pozdravil načelnik občine Joso Polakovič. Pozdravu so prisostvovali zastopniki oblastev, duhovščina, nad 300 Sokolov, društva itd. Načelnik je v svojem govoru poudarjal, s kolikšno ljubeznijo se je prebivalstvo oklenilo svojega narodnega vladarja. Ta zvestoba je narasla zlasti po manifestu z dne 6. januarja, v katerem je Nj. Vel. kralj razglasil, da ne sme biti razlike med državljani. To klagovest je sprejelo s posebno radostjo prebivalstvo Like, kjer žive složno in drug poleg drugega bratje Hrvatje in Srbi. Svoj govor je zaključil načelnik s klicem: »Naj živi dinastija Karadjordjevičev, živel kralj Aleksander!« Deklica je izročila Nj. Vel. kralju šop cvetja, učenec ljudske šole pa je nato deklamiral ljubko prigodno pesmico. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralju izročil 3 liške kapice za vse tri kraljeviče. Gospič, 18. junija. A A. Nj. Vel. kralj je ostal v Gospiču pol ure. Nj. Vel. kralju je prebivalstvo priredilo nepričakovano močne in navdušene ovacije, ki bodo ostale vsem v neizbrisnem spominu. Nj. Vel. kralj si je peš ogledal znamenitosti mesta. Med ogledom mesta je bil opozorjen na skupino Primorcev iz Karlobaga, ki je prispela čez Velebit in prehodila 44 km v eni noči, da lahko pozdravi svojega narodnega vladarja. Medak, 18. junija. AA. Že na vse zgodaj se je zbralo v tukajšnji naselbini 6 do 7 tisoč ljudi, da pozdravijo svojega kralja. Medak je dal med svetovno vojno največ dobrovoljcev, približno tisoč, ki so pohiteli v hrabre vrste tedanje srbske vojske in v jugoslovanske divizije. Po oficijelnem pozdravu je Nj. Vel. kralj pristopil k dobro-voljcem in se z njimi prijazno razgovarjal. Po skoro polurnem postanku je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom nadaljeval pot v Udbiuo. Povsod so Nj. Vel. kralja sprejeli z največjim navdušenjem. N j. Vel. kralj med kmeti-dobrovoljci - »Živel kmečki kralj« Plitvice, 18. junija. Nj. Vel. kralj je v spremstvu predsednika ministrskega sveta Petra Živkoviča, prosvetnega ministra Božidarja Maksimoviča, ministra dvora Boška Jeftiča, bana Savske banovine dr. Peroviča in ostalo suito danes obiskal kršno Liko. Ljudstvo je v solzah in s poljubljanjem rok pozdravljalo svojega vladarja* kajti še nikoli v zgodovini našega naroda niso ti kraji gledali obraza kralja in sprejeli kraljevskega obiska. Minula so tisočletja, preden je naš tamošnji narod videl kralja svoje krvi, ki je obiskal liška sela in govoril sam z ljudstvom ter roko v roki pogledal v junaška lica Ličanov, iz katerih je sijala vdanost in zvestoba svojemu kralju. Če bi bil prišel tudi kdaj kak kralj v te kraje, nikdar ne bi videl onega, kar je videl potomec Karadjordja. V vsakem selu se je zbralo veliko število dobrovoljcev svetovne vojne, ki so šli prostovoljno v vrste jugoslovanske vojske, pripravljeni, da žrtvujejo življenje za veliko Jugoslavijo in dinastijo Kradjordjevičev. Siromaki, toda do konca vdani svojemu kralju, so stopili zdaj pred Njega ter stisk Njegove roke sprejeli za nagrado svojega junaštva in svoje vdanosti. Medtem ko se je Nj. Vel. kralj razgovarjal v vseh vaseh z dobrovoljci, je predsednik vlade Peter Živkovič s svoje strani izpopolnjeval informacije, ki jih je dajalo ljudstvo Nj. Vel. kralju. V teh razgovorih je zbiral Nj. Vel. kralj podatke, ki služijo potrebam onih, ki niso mogli priti radi množice ljudstva pred lice samega kralja. V Udbini, kamor je Nj. Vel. kralj dospel iz Medka skozi vasi in naselbine, raztre-šene na široko po dolinah, so bile hiše okrašene s cvetjem in z narodnimi zastavami, da na ta način Udbinčani čim lepše sprejmejo svojega kralja. Velik del pota pred slavolokom je bil kakor preproga samega cvetja. Na slavoloku so stale v velikih črkah besede: »Živel naš junaški kralj!« Burja navdušenja je sprejela Nj. Vel. kralja, ko je prispel v avtomobilu do slavoloka. Ogromna množica ljudstva od slavoloka do mesta je med zvonenjem zvonov in pokanjem možnarjev vzklikala svojemu kralju. Avtomobil Nj. Vel. kralja je ljudstvo naravnost zasulo s cvetjem. Nj. Vel. kralj sam, ko jo stopil iz avtomobilu, je moral iti skozi samo cvetje. Zenske v lepili narodnih nošah so polagale cvetje pred noge Nj. Vel. kralja. Poleg slavoloka je pozdravil občinski načelnik Ilija Kovač Nj. Vel. kralja z ganljivim govorom in prisrčno dobrodošlico. Nato je banski svetnik Milan Banjanin izrazil v kratkem govoru srečo naroda, ki more sredi Udbine pozdraviti svojega kralja. Nobena zgodovina še ni zabeležila, da bi bil dozdaj kak vladar prišel v Liko, da vidi, kako živi tu siromašno ljudstvo. Lika je bogata s kamenjem in ničemer drugim. Toda ljudstvo je srečno in zadovoljno, ker so mogli sredi tega krša in kamenja njegovi sinovi iti med dobrovoljce, da dokažejo vdanost, ljubezen in zaupanje onemu, za katerega so se borili in ki jim je ustvaril današnjo državo junaške dinastije Karadjordjevičev. Dolge so udbinske ulice, toda Nj. Vel. kralj je šel dober del pota peš skozi špalir ljudstva, ki je vzklikalo vse iz sebe od navdušenja. Sredi ljudstva je sedel neki starec na konju. Nj. Vel. kralj ga je opazil, se mu približal in ponudil roko. Starec je bil tako ganjen, da so ga oblile solze. Nagnil se je ter poljubljal kraljevo roko. Ko je ljudstvo to videlo, je naravnost navalilo na Nj. Vel. kralja ter mu začelo poljubljati roke in obleke. Med zvonenjem zvonov, vzklikanjem ljudstva in pokanjem topičev je sedel Nj. Vel. kralj v avtomobil in se odpeljal v Visuč, malo pusto selo sredi hribov. Odtod se je podal Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom v Dolenji Lapad. Tudi tu je bil glavni motiv vseh govorov in dobro- došlic Nj. Vel. kralju, dejstvo, da še nikoli noben kralj ni obiskal teh krajev. Samo potomec pokojnega Kradjordja se briga za liško siromaštvo. Ob prihodu v Dolnji Lapad je pozdravil na lepem trgu Nj. Vel. kralja banski svetnik Vlatkovič v imenu kmetov unske doline. Med zvonenjem zvonov, pokanjem možnarjev in burjo navdušenja je zabrnel motor avtomobila in Nj. Vel. kralj je nadaljeval svojo pot v Neb-ljave in Zavalje. Ogromna množica ljudstva se je zbrala v Zavalju, da vidi svojega kralja. Muslimanski fesi, liške čepice, pisane narodne noše in beli kožuhi predstavljajo nepopisno živo sliko. Na vseh je videti srečno razpoloženje, vsi so navdušeni nad prihodom vladarja. Na slavoloku stoje priproste besede: »Živel kralj!« Iz množice so neprestano vstajali vzkliki: »Živel kmečki kralj! Živel naš narodni kralj! Živela dinastija Karadjordjevičev!« Po samem cvetju ob zvokih vseh zvonov in ob bobnenju topičev Petrova sela Lička, 18. junija. Prekrasen slavolok iz same trave in cvetja! Ko so se pomirili vzkliki navdušenja, je stopil k Nj. Vel. kralju Jova Nakarada in se mu zahvalil, da je doživel, da je vladar prišel med svoj narod. Nato je deklica Danica Balač deklamirala pred vladarjem pesmico in mu predala šopek cvetic. Tudi tu se je zbrala skupina dobrovoljcev. Nj. Vel. kralj je stopil k njim in se začel k njimi razgo-varjati. Ljudje so mu pripovedovali o svojih potrebah in mu razodevali, kaj je že nerešeno. Nj. Vel. kralj je z zanimanjem vprašal, kaj je na stvareh, predsednik vlade pa mu je povedal, da je zadeva glede zemljišča teh dobrovoljcev v stadiju proučevanja in da bo kmalu rešeno. Ohrabren po tem primeru je pristopil k Nj. Vel. kralju neki mlad kmet Mile Drkulič, ki je hudo bolan, in je zato prosil vladarja, da bi ga sprejeli v bolnico. Nj, Vel. kralj je odredil, da se ta prošnja javi prisotnemu banu. Koreniea, 18. junija. Tudi tu je bil postavljen velik slavolok, zraven njega pa sta stala na obeh straneh po 2 Ličana in mahala z državno zastavo. V vsej kotlini Ko-renički od Baniča in Belega polja in Vrela pri Korenici je prebivalstvo navdušeno in s solzami veselja v obeh pozdravljalo Nj. Vel. kralja. Vladarju so izrazili nekatere želje prebivalstva, kakor n. pr. da naj bi se v Korenici ustanovila gimnazija, da bi se zgradila bolnica itd. Toda nad vsem tem je priha-hajalo do izraza sreča in veselje prebivalstva, ki se je tu prvič v zgodovini moglo pokloniti svetlemu kraljevskemu licu in se mu zahvaliti za vse, kar je dobrega storil za narod, in mu pokazati, kako prebivalstvo dobro ve, da je njegov edini voditelj brez posredovalcev samo njegov ljubljeni kralj. Vso pot skozi Korenico se Nj. Vel. kralj domala ni dotaknil z nogo tal, uego je stopal po samem cvetju. Poldne je bilo že davno minulo, ko je Nj. Vel. kralj zapustil Korenico. Do Pri-boja domala ni hiše, od Priboja do Plitvic pa je le tu pa tam kakšna majhna naselbina. Toda kjerkoli je kaj ljudi, povsod so se zbirali in pozdravljali vladarja, mahali s cvetjem in robci in liški mi čepicami ter vzklikali svojemu vladarju. Tako je Nj. Vel. kralj prispel v Plitvice. Pri slavoloku je čakal množica prebivalstva iz vseh okoliških vasi, vmes pa so bili mnogi gostje, ki se mude na Plitviških jezerih. Načelnik mesta Miška Kosanovič je pozdravil Nj. Vel. kralja z nagovorom, v katerem je naglasil, da je ponosen, ker je doživel ta prisrčni dan, da more sredi tega siromašnega, a poštenega ljudstva pozdraviti ljubljenega kralja, osvoboditelja in združitelja. Nj. Vel. kralj se je prisrčno razgovarjal z zbranimi ljudmi, posebno z dobrovoljci, nato pa se je od njili poslovil in krenil s svojim spremstvom proti jezeru, kjer je bil v gozdu pri Labudovcu ob četrt na 3. popoldne Nj. Vel. kralju in njegovemu spremstvu serviran obed. EKerflilenov program Že o<] nekdaj so na slabem glasu madjar-8 k o volitve. Včasih so morali prihajati na Madjarsko celi polki avstrijske vojske, da je sigurno zmagala madjarska vladna stranka, danes pa imajo madjarski mogotci že sami dovolj sredstev, da uduše glas opozicije in ji onemogočijo veli ven uspeh. Deloma se to dogaja z nad vse nazadnjaškim volrvnim redom, ki na deželi ne pozna tajnih volitev, deloma pa imajo vlastodrž.ii še bolj učinkovita sredstva, da opozicijonali'i volivci ali sploh ne morejo priti na volišče, ali pa jim je na volišču samem onemogočena prosta volitev. To potvarjanje ljudske volje je prišlo pri madjarskih volitvah že tako v navado, da so postale madjarske volitve naravnost pregovorne. Vsled tega pa je naravno tudi madjarski parlament izgubil mnogo na veljavi in zlasti demokratična Evropa noče priznati madjarskega parlamentarizma. Vsega lega se dobro zavedajo tudi madjarski mogotci in zato skušajo pred Evropo vedno paradirati s svojim svobodoljubjem. Zlasti pa skušajo pridobiti simpatije sveta na ta način, da slikajo sebe kot največje reveže, ki se jim godi največja krivica. Seveda tudi ne pozabijo govoriti o sebi kot o najbolj nedolžnih ovčicah, ki nikomur nočejo nič žalega in ki hočejo samo eno, enakopravnost z drugimi. Vsem tem namenom je služil tudi govor madjarskega ministrskega predsednika Bethlena v De-breczinu. Govor je bil sicer namenjen volivcem, toda v še večji meri je veljal tujemu svetu, ker je grof Bethlen zlasti poudarit bodoče smernice madjarske zunanje politike. Te je formuliral grof Bethlen koncem svojega govora tako-le: »Bodoče leto bo mirno lelo. Na razorožitvam konferenci se bo odločilo, če je misel o evropskem sodelovanju sposobna razvoja, ali pa se povrnemo k sistemu zveznih pogodb. Na razorožitveni konferenci se bo videlo, če so velesile vendar enkrat pripravljene, da priznajo vsem narodom enakopravnost. Panevropska misel pa ima še druge pogoje. Odpraviti je treba krivice, ki koreninijo v mirovnih pogodbah. Že enkrat sem izjavil: pravičnost vsem, ki po krivici trpe preganjanje, enakopravno«! vsem, ki so pahnjeni v neenakost in zjedinjenje z onimi, ki so po sili ločeni .jd nas. To je moj program za bodoče leto.< Komur se niti ne sanja, kako je na Ma-djarskem in kdor niti najmanje ne ve, kako se vlada na Madjarskem, tega bi lepe Belhlenove besede pač zlahka premotile. Kajti kdo ni za pravico, kdo ni proti zatiranju nedolžnih in kdo ni za združitev tega, kar spada po naravi skupaj! Toda v tem je stvar, da vse te lepe besede praktično na Madjarskem nimajo p av nobonega |w-mena. Dežela popolne neenakosti je Madjarska. Se vedno na Madjarskem dejansiko vlada oni stari nazor, ki je izražen v znamenitem jdecretum tripartitum«, po katerem tvorijo madjarski narod prelati, baroni in drugi magnati, tudi nižje plemstvo, nikakor pa ne priprost narod. Ta ne velja nič, ni drugo ko »marva«, ki je dobra, da pla črn je davke, obdeluje veleposestnikom zemljo in glasuje kot avtomat ob volitvah za vladne kandidate. Vsa moč, vsa vlada pa je v rokah madjarske aristokracije. Zato jpa je na Madjarekem dovoljena tudi samo politika, ki odgovarja interesom madjar-»kih plemičev. Vsa madjarska je obdana od dežel, kjer je agrarna reforma že izvedena. Ni čuda, če se madjarski plemenitaš boji, da bo tudi madjarski kmet hotel to, kar so dosegli njegovi stanovski tovariši v vseh sosednih državah. Da pa madjarski kmet ne bi pri žel na to misel, zato govore madjarski plemiči vedno le o tem, kako se preganjani, zato označujejo vse sosede Madjarske kot krvne nasprotnike Madjarske, ki so krivi vseh nesreč Madjarske, pa tudi bede madjarskega kmeta. Že v kali se naj zatre možnost sporazuma med madjarskim ljud »Ivom in sosednimi narodi. Obenem pa se vzbuja med madjarskim ljudstvom upanje, da bodo madjarski aristokrati s pomočjo svojih zaveznikov in svojih zvez dosegli revizijo mirovnih pogodb in s tem prinesli madjarskemu narodu blagostanje. Zato je govoril grof Bethlen o zvišanju cene pšenice, o svojih zvezah in o krivici, ki jo trpi madjarski narod. Pozabil je samo dostaviti, kako razumeva madjarska vlada pravičnost do lastnih manjšin, kako so brez vsake pra vice prav tako Slovaki na Ogrskem, ko eelo oni Nemci, ki se navdušujejo za vlado grofa Bethlena. Naj da najprej tern svojim državljanom grof Bethlen vsaj najbolj elementarne pravice, naj d* vsaj lastnemu Reševanje avstrijske vladne krize Diktatorski načrti dr. Enderja propadli — Angleška finančna pomoč Duitiij, 18. junija, d. Včeraj pozno ponoči je dr. Ender formalno prevzel nalogo, da sestavi kabinet, (oda m pogojem, da s« tla jo novi vladi izredna pooblastila. Nova vlada naj lii smela i naredim brez parlamenta in samo s sodelovanjem z manjšim parlamentarnim odborom spraviti v red proračun in dovršiti sanacijo Kreditnega zavoda. Tudi je dr. Ender stavil pogoj, da sme vzeti v novo vlado izvenpanlamentarne osebe. Ti pogoji dr. Enderja so izzvali veliko presenečenje, pa tudi velik odpor. Samo vReichs-post« in del krščanskih socijalcev je za sprejem teh pogojev. Velenemci in kmečka zveza so odgovorili v svojih listih, kakor tudi v svojih klubih odklanjajoče. Hoteli so zvedeti najpreje podroben program nove vlade in hkrati spoznali osebe, ki bi jih dr. Ender pritegnil k sodelovanju. Socijalni demokrati so Enderjev načrt odločno odklonili. Vsa leviea in sploh ves demokratičen tisk dr. Enderju resno očita, da se bavi z načrti diktature. Ko je dr. Ender danes opoldne prišel v parlament in imel lam posvetovanja z Velenemci, s kmečko zvezo, v glavnem pa s socijalnimi demokrati, in je pri teh posvetovanjih naletel na odpor, je umaknil svoj načrt. V večernih urah še ni znano, komu bo poverjena sestava vlade. London, 18. junija, r. Angleška banka je dala Avstrijski banki 150 milijonov šilingov predujma za čas, ko se bodo vršila pogajanja za mednarodno posojilo Avstriji, ki je potrebno za sanacijo dunajskega »Kreditnega zavoda«. Mednarodno posojilo Avstriji bo razpisano v Londonu, Newyorku, Parizu in v Berlinu. Predujem »Angleške banke« bo v primeru potrebe podaljšan in plačan iz dohodkov posojila. Akcija »Angleške banke« je naglo popravila položaj, ki je bil postal že zelo resen. Avstrijska javnost je spontano izrazila svojo hvaležnost. Tudi komentarji listov sosednjih držav, kjer so bili zaradi razvoja v Avstriji v velikih skrbeh, pravijo, da je prišla Anglija v najkritičnejšem trenutku na pomoč. »Times« pišejo, da bo akcija »Angleške banke« stabilizirala finančni položaj in meni, da so zadnji dogodki pokazali, da je v osrednji in v vzhodni Evropi potrebna temeljita reorganizacija gospodarskih razmer. »MorningpoSt« pravi, da je Anglija z običajno naglico pomagala Avstriji iz težkega finančnega položaja. Po vojni se ni zgodilo prvič, da je Anglija priskočila inozemski državi na pomoč. List končuje z upanjem, da bo tudi Avstrija pri najetju posojila ravnala tako naglo, kar bo imelo tudi na sosedne države ugoden vpliv. Dimaj, 18. junija. AA. Angleška narodna banka je dovolila avstrijski narodni banki 150 milijonov šilingov predujma na zakladne bone. Avstrijska vlada se je pogajala za ta predujem mesec dni, ker ni hotela izpolniti zunanjepolitičnih pogojev Francije. Amerika in vprašanje vojnih dolgov Pomen obiska finančnega ministra Mellona v Evropi — Predsednik Hoover za preureditev odplačevanja dolgov London, 18. junija. AA. Angleški listi trdijo, da bo ameriški minister za finance Mellon obiskal Evropo, ker hoče proučiti finančni položaj posameznih evropskih držav. Predsednik Združenih držav V ovcr je mnenja, da je treba preurediti odplačevanje vojnih dolgov, da na ta način odstrani možnost krize v Združenih državah, ki bi nastala, če bi Nemčija odpovedala na-daljna plačila. Včeraj je Mellon obiskal predsednika angleške vlade MacDonalda iu zunanjega ministra Hendersona. Popoldne pa se je sestal z guvernerjem angleške narodne banke. Na tem sestanku je prouči] načrt za preureditev vojnih dolgov, ki ga je sestavil guverner angleške Narodne banke Norman Montagu. Pariz, 18. junija. AA. Briand je včeraj sprejel poslanika Združenih držav severne Amerike. Sodijo, da je Briand govoril na tem sestanku o predstoječem obisku ameriškega finančnega ministra Mellona v Parizu. Zvečer je odpotoval Briand v Nantes, da prisostvuje pogrebu žrtev parnika >St. Filiberta«. Restavracija Hohenzollerncev in Habsburžanov Čudna dvojna logika fašistovskega lista Trst, 18. junija, n. >Popolo di Trieste« se v uvodnem članku bavi z vprašanjem možnosti restavracije Hohenzollerncev in Habsiburgovcev in pravi med drugim, da so v Nemčiji že pripravljena tla za povratek Hohenzollerncev. Pri zadnjih predsedniških volitvah je zmagal eksponent pruskega militarizma Hindenburg. Njegovo nastopanje kot predsednik nemške republike je bilo tako, kakršno bi bilo nastopanje bivšega cesarja Viljema II. Hindenburg se bori proti parlamentu in nikdar ne porabi prilike, da bi se odločno uprl onim strankam, ki delajo na obnovo predvojne cesarske Nemčije. Sedaj se princ Friderik Viljem, sin razcesarja Viljema, po odobre-nju rodliinskega sveta v Doorti, ki mu je predsedoval razcesar Viljem, pripravlja, da postavi svojo kandidaturo za predsednika nemške republike pri prihodnjih predsedniških volitvah. Ponavlja se primer Napoleonovega sinovca Luja Bonapartea, ki je bil leta 1848 izvoljen za predsednika francoski republike, da po treh letih vrže republiko in proglasi cesarstvo. Kandidatura princa Friderika Viljema ima mnogo upanja na uspeh in njegova izvolitev za predsednika nemške republike se mora glede na sedanje razmere smatrati za zagotovljeno. To bi bila v resnici restavracija Hohenzollerncev. V Evropi bi prišlo do novih bojev in do novih vojn. Zmagovalci v svetovni vojni bi morali braniti svojo zmago, kakor hitro bi bil princ Fri-merik Viljem izvoljen za predsednika nemške republike. Francija, Belgija in Poljska bi se morale začeti oboroževati, da ohranijo sedanje stanje v Evropi. Nemčiji bi bilo treba v tej njeni nacijonalni eksaltira-nosti dokazati, da ji njene notranje razmere ne dajejo pravice, da bi še enkrat spravila v nevarnost mir v Evropi in na svetu. Tudi Italija bi se morala alarmirati, ker bi bilo s lem dogodkom neizbežno zbližanje med Avstrijo in Nemčijo in bi veliki nemški blok dobil svojo mejo na Brennerju ter bi od Italije zahteval južno Tirolsko. Posledice tega bi bile nedogledne, ker bi se madjarskemu narodu nekaj malo enakopravnosti, pa bo potem Bvet vsaj nekaj verjel njegovim besedam. Tako pa poučeni svet ne more reči na vse lepe fraze grofa "ethlena nič drugega, ko to, da so ostali madjarski plemiči nepoboljšljivi in da je Madjarska po njih krivdi še edina država v Evropi, ki ječi pod pod najbolj brezbožnim fevdalizmom. In da tega ohrani, to je na kratko vsa žalostna vsebina Bethlenovega programa. s tako težavo ustvarjeno ravnovesje sil v Evropi z eno potezo ogrozilo. Treba je zato začeti mednarodno akcijo proti temu nevarnemu poskusu Nemčije. Kandidaturi princa Friderika Viljema se je treba odločno upreti. Tej mednarodni akciji bi se Italija takoj pridružila, ker bi s tem branila svoje pravice in svojo zmago. »Popolo di Trieste« nato poudarja, da je restavracija Hohenzolerncev največja nevarnost za mir, kar pa se ne more reči o restavraciji Habsburgovcev. Kandidatura Otona Habsburškega, ki je bila te dni de-mentirana, tudi sicer ne more biti nevarna. Oton Habsburški je legitimen pretendent na madjarski prestol. Če bi se odrekel svojim pretenzijam na avstrijski prestol in s tem izključil možnost obnove starega nestvora dvojne monarhije ter se omejil samo na krono sv. Štefana, bi ne bilo nobenih težav, da bi mu kot sinu Italijanke italijanski kralj dal za ženo svojo najmlajšo hčerko,, princeso Marijo, ki bi šla z njim na prestol v Budimpešto. Madjarska kot zaveznica in prijateljica Italije bi predstavljala stvarno jamstvo za mir in red v Podonavju in bi koristila stanju, ki bi se mogla smatrati za definitivno. Nov umor med makedon-stvujuščimi Sofija, 18. junija, o. Dne 16. t. m. okrog 9. zvečer je bil umorjen agent centralne policijske uprave v Sofiji Ikme Danev Dimitrov, pripadnik makedonske organizacije, krila Vanče Mihajlova. Done Danev je bil svoj čas telesni čuvar Kara Goževa, upravnika sofijske policije, zadnji čas pa je bil telesni čuvar predsednika makedonskega nacijonalnega odbora dr. Staniševa. Done Danev se je usodni večer sprehajal v civilni obleki z neko osebo v sni ri skladišča pred novo delavsko bolnico. Tam je naletel na skupino 6 ljudi, ki je ob srečanju z Donejein Danevom odala nanj več strelov iz samokresa. Done Danev je dobil več strelov v glavo in v telo, se zgrudil na tla in kmalu izdihnil, ker so bile rane smrtne. Policija, ki je, kakor običajno, prišla prepozno, ni mogla dognati, kdo so bili morilci. V obleki umorjenega so našli samokres, nekaj korakov od njega pa so našli še dva samokresa, za katera mislijo, da pripadata morilcem. Preiskovalni uradnik 6. okraja je začel preiskavo, da najde morilce, o katerih pravi »Makedonija«, organ makedonstvujuščih, da so bili to makedonslvu-jušči iz nasprotnega tabora. Prebivalstvo Moskve Moskva, 17. junija, n. Službeno javljajo, da ima Moskva sedaj ‘2,800.000 prebivalcev. Bombe v Turinu Mini, 17. junija, n. V Turinu so včeraj na treh krajih eksplodirale bombe. Policija hriv-eev do sedaj še ni našla. Važni politični pokreti na Grškem Atene, 18. junija. AA. V zadnjem času zopet mnogo govore o ustanovitvi novih strank. Pri tej priliki bi se vrnili v politično življenje Grčije tudi oni politiki, ki so za enkrat v ozadju. Pravijo na primer, da bo bivši grški politik Metaxas ustanovil lastno stranko. Metaxas sam pa je izjavil, da bo nastopil samostojno šele pri prihodnjih volitvah in da bo tedaj ustanovil lastno stranko s tistimi prijatelji, ki bodo obenem volilni kandidati. Ta skupina bi sodelovala z monarhistično stranko Kaldarisa. Mnogo večjo važnost pripisujejo politični krogi ustanovitvi nove kmetske stranke pod vodstvom Papanastasija. V to stranko nameravajo stopiti tudi nekateri člani sedanje Venizelove stranke, kot voditelja pa senatorja Milona in Karapanos. Sploh je opažati v Grčiji močan po-kret kmetskih množic. V zadnjem času je bilo več kmetijskih shodov. Najvažnejši sta bili zborovanji v Seresu, ki ima prav bogato okolico z jezerom, in pa v Tebah. Shod v Seresu sta vodila senator Milona in Papanastasiu. še odločnejše je bilo zborovanje v Tebah. Tu so kmetje protestirali proti delu vlade, ki ne ščiti kmetovalcev tako, kakor zaslužijo. Zato so zahtevali, naj bi v parlamentu bilo več kmetskih poslancev in naj bi sploh kmetovalci prevzeli vodstvo državnih poslov. Listi označujejo skupščino v Tebah kot politično prvorazreden dogodek. Dejstvo pa je, da tudi po shodu v Tebah še ni mogoče govoriti o izrazito novem kmetskem pokretu v Grčiji. Naposled so se oglasili socijalistični delavci. Glasilo te skupine »Elefteros Antropos« pravi, da nova stranka ne bo ne buržujska in ne bolj-ševiška in da bo odklonila stike tako z meščanskimi kakor z boljševiškimi elementi. Voditelji te skupine se bodo pogajali z oficijelno socialistično stranko o sodelovanju in o skupni organizaciji. Poučeni krogi trde, da tiči v ozadju teh novih političnih pokretov sam Pangalos. Volilna borba na Madjarskem Budimpešta, 18. junija, n. Za parlamentarne volitve, ki se bodo vršile 28. in 29. t. m. kandidira tudi 28 aristokratov, med njimi tudi kneginja Odescalchi, rojena grofica Andrassy. Aristokratje kandidirajo na raznih političnih programih in nastopajo z vladno pomočjo, posebno proti Košutovcem in socijalnim demokratom. Kako je nastala vest o umoru albanskega kralja London, 18. junija. AA. Včeraj so krožile vesti, da je bil albanski kralj Ahmed Zogu umorjen. Albansko poslaništvo je vest zanika- lo. Dognali so, da je novico poslal v svet radioamater. Albanski kralj se mudi trenutno v kopališču blizu Drnča. Pogreb Ivana Raiča Zagrel), 18. junija, k. Danes je bil pogreb • pokojnega gledališkega igralca Ivana Raiča. Pogreba so se udeležili zastopniki vsega kulturnega in književnega Zagreba. Četrti kongres Zveze jugoslovanskih mest Beograd, 18. junija. 1. Dne 20. t. m. se prične v Sarajevu četrti letni kongres Zveze jugoslovanskih mest. Kongres se bo večinoma bavil z vprašanjem notranje organizacije zveze. Razen tega je pričakovati obsežne razprave o vprašanju zakona o mestih, ki predstavlja pogoj za zanesljiv in hiter napredek mest .Vprašanje zakona o mestih je bilo pokrenjeno že pred štirimi leti na prvem kongresu mest. Izpiti izstopivših učencev srednjih šol Beograd, 18. junija. AA. S sklepom prosvetnega ministra in na predlog odelka za srednješolski pouk ne smejo učenci, ki se med letom izpišejo iz šole in jo zapuste, meseca junija iste ga leta delati igpit za več razredov, nego samo za tistega, v katerega so se vpisali. Uvoz kmetijskih potrebščin preko Ljubljane Beograd, 18. junija. AA. čez vzorno in kontrolno kmetijsko postajo v Ljubljani se je maja t. 1. uvozilo v našo državo 1,144.500 kg lanenega semena, ostalih vrst semen pa 3000 kg. Umetnih gnojil se je uvozilo 90.000 kg, insekticida in fungicida pa se je iz Italije uvozilo 205.000 kg. Tranzit blaga skozi Belgijo Beograd, 18. junija. AA. Narodna skupina belgijskih železnic opozarja vse interesente, da mora imeti carinska deklaracija za blago, ki gre tranzitno čez Belgijo, tele podatke: označba izvora blaga in kraj, kamor je blago namenjeno, število kosov, vsebino, težo in vrednost. V petih urah iz Londona v Rim Rim, 18. junija. A A. Ameriški letalec Frank Hawks je včeraj poletel z letališča v Croydonu pri Londonu ob 5.31 in prispel v Rim ob 10.15. Po kratkem postanku je ob 12.58 poletel nazaj v London, kamor je prispel ob 17.56. 2800'km dolgo progo je preletel v istem dnevu s povprečno 288 km na uro. Smola podmornice »Nautilus« Washington, 18. junija. AA. Polarno podmornico »Nautilus« bo križarka »Wyominc« prepeljala v Queenstown na Irskem. V oddaljenosti 570 mili od tega pristanišča se je utrgala vrv. Po kratkem postanku »o vrv popravili, nakar je križarka r podmornico nadaljevala pot. VREMENSKA NAPOVED »itnaj, 18. junija, d. Hladnejše in skraja še vetrovno vreme, v severnih Alpah morebiti tu-intam dež. Prisrčen sprejem poljskih novinarjev Na kolodvoru — Pri slavnostnem obedu — Odhod na Bled Priprave za sprejem ameriških izletnikov Ljubljana, 18. junija. Popoldne c>!> 18. se je vršil v dvorani Delavske zbornice na povabilo Narodnega izseljeniškega odbora sestanek zastopnikov raznih kulturnih društev, da se pogovore o »prejemu naših rojakov iz Amerike. Sestanka so se udeležiti tudi zastopnik banske uprave dr. Karlin in zastopnika ljubljanske mestne občine doktor Fuks in občinski svetnik Ivan Tavčar. Skupno je bilo navzočih okoli 45 zastopnikov. Predsednik dr. Bohinjec je v 9vojem kratkem informativnem govoru povedal, da je naloga zastopnikov raznih društev, da skušajo privabiti k sprejemu na glavni kolodvor čim več občinstva. Za sprejem naj bi se sestavil ožji pripravljalni odbor, v katerega sta imenovala banska uprava in ljubljanska mestna občina že svoje zastopnike. V odboru naj bi bili še zastopnik Rafaelove družbe, nekaj novinarjev, od pevske zveze, od kulturnih organizacij in zastopnice našega ženstva. K predsednikovim izvajanjem se je oglasil dr. Švigelj, ki je opozoril na to, da je petek, ko pride prva skupina ameriških izletnikov, uradni dan in da bo treba izposlovali pevcem službe prost dan. Predsednik je izjavil, da se bo Narodni izseljeniški odbor obrnil na vsa društva s prošnjo, naj pošljejo v ožji pripravljalni odbor svoje zastopnike in da se bo sledeča seja vršila najkasneje 23. t. m., nakar je sestanek zaključil. Odcepitev podobčine Jablanica od ol*čint‘ Litij# ter pristop v občino Šmartno Po prečitanju »Pojasnilo k sklepu ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930«, katerega je prečital g. župan B. Drčar, na občinski seji občine Šmartno pri Litiji 25 januarja, se je na predlog občinskega svetnika J. Strmana, ki mu je bilo znano, da je že dolgoletna želja cele jablanske doline, da pristopijo v občino Šmartno, vzelo soglasno na znanje, kar je tudi občinski urad tozadevno sporočil banski upravi. Ko so Občinarji podobčine Jablanica zazuali za sklep seje, so pobrali podpise vseh hišnih posestnikov v vaseh Gradiški Laai, Gradiše, Zelene, Spodnja in Gornja Jablanica, Selšek, Jab-lanski Lazi in Bukovica. Vseli, ki so se podpisali, je bilo 72 posestnikov « podpisi za priključitev v Šmartno, 6 posestnikov pa se ni hotelo izraziti ne za Litijo in ne za Šmartno. Po zbiri podpisov je šla dne 13. marca petčlanska deputacija iz omenjenih krajev k gosp. banu dr. Dragu Marušiču s prošnjo vseh podpisanih posestnikov. V prošnji, ki so jo predložili g. banu, so utemeljevali sledeče: 7.e gori imenovani kraji so pol ure bliže Šmartna kot pa Litije. Kdor ima opravka na občin, uradu v Litiji, mora iti mimo obSinskega urada v Šmartnem v pol ure oddaljeno Litijo. Faro imamo v Šmartnem, kar nam pride zelo prav, da si uredimo posebno v poletnem času zadevajoče stvari pri občini in tako nam nii treba hoditi med tednom v Litijo ali k občini. Iz vseh omenjenih vasi hodi naša deca v šolo v Šmartno, ker ji je pol ure bliže in veliko bolj pri-kladneje. Iz imenovanih razlogov prosimo g. bana, da upošteva naše upravičene želje in prošnje ter nas priključi k občini Šmartno. Gosp. ban nam je pojasnjeval, kaj je privedlo kraljevsko vlado do tega; omenjal je, da se bo v bodoče zahtevalo od občin veliko več dela lu odgovornosti, zato morajo bi bi občine močnejše, da bodo lahko kos vsemu. Rekel je med drugim, da ne bodo silili nikogar, v katero občino naj pripada, pač pa se bodo upoštevale le zgolj ljudske želje. Priloženo prošnjo bo odstopil sreskemu načelstvu v Litiji s priporočilom, da sreski načelnik njih prošnjo upošteva. Ta prošnja na sreskega načelnika se je od strani občinskega odbora na svoji seji dne 25. marca, ko je bil pri seji g. načelnik navzoč, ponovno sprožila, nakar je g. načelnik obljubil, da jim bo šel na roko ter bo zaslišal'na mestu ’ ondolno ljudstvo. V nedeljo 7. t. m. se je vršila seja občinskega odbora v Litiji, kjer je bilo na dnevnem redu tudi to vprašanje. Po debati, ki se je razvila, se je seveda izglasovalo, da morajo spadati omenjeni kraji v Litijo. Da je do tega prišlo, je povsem logično. Odbor ima 25 odbornikov, od katerih so samo trije od gori navedenih vasi, vsi drugi pa so od drugod, zato je glasovanje v njih koristi propadlo. Pripomnili bi k temu: vas Breg, ki spada sedaj pod kat. občino Jablanico, gravitira bolj na Litijo, naj bi se odcepila ter bi se dala vas Cerovca, ki spada sedaj pod kat. občino Liber-ga, k katastralni občini Jablanica ter vse to pod občino Šmartno, s čimer bi bilo vsem ustreženo. D i se zadeva obme v korist tukajšnjega ljudstva, prosimo ponovno kralj, bansko upravo, sresko načelstvo, in vse odločilne faktorje, da nam gredo v tem pogledu na roke, kajti mi spadamo le v Šmartno in ne v Lilijo, kar je potrdil tudi enoglasno odbor občine Šmartno na svojih sejah. Prizadeti. Huda nesreča Ponoviče pri Liliji. Letošnja košnja je zahtevala zopet drugo žrtev/ Pred kratkim smo poročali o posestniku N. iz Ribč, ki ga je pri košnji pičil gad. Danes pa poročamo o drugi nesreči pri košnji. V torek okrog 6. ure zjutraj se je vračal progovni delavec Zorko Ignacij s kolesom z banovinskega veleposestva Ponoviče (Ponoviče), kjer je bil zaposlen kot kosec. Na kolesu je imel pritrjeno koso, ki se, kakor je izjavil, ni dala zložiti. Na ostrem ovinku pa je kolesarju spodrsnilo, tako da je padel v jarek. Priletel je tako nesrečno z levo nogo na koso, da mu jo je prerezala pod kolenom. K sreči ni bila ranjena nobena glavna žila, sicer bi sigurno zaradi izkrvavitve umrl. Iskat je dravuiške pomoči pri železniškemu zdravniku dr. Premrovu, ki mu je rano izpral in mu jo zašit. Ljubljana, 18. junija. Danes ob 1130 «o prispeli v Ljubljano poljski novinarji. K sprejemu se je zbralo na glavnem kolodvoru številno občinstvo. Med njim smo opazili predsednika Društva prijateljev poljskega naroda prof. dr. Moleta z odborniki in člani društva, zastopnike: banskega svetnika g. Velikonjo za bana in tujsko-prometni svet, podžupana prof. Jarca za mestno občino, podpolkovnika Rudolfa Kneza za komandanta divi-aije, tajnika dr. Šmalca za univerzo, podpredsednika g. Čermaka za Češko obec, g. Rasla Pustoslemška in dr. Stareta za Češkoslovaško-jugoslovansko ligo, tajnika g. Uratnika za Delavsko zbornico, ravnatelja Pintarja za Zvezo za tujski promet, dr. Kreča za Glasbeno Matico, g. Skalarja za pevski zbor Glasbene matice, g. Povšiča za Jugoslovanski akademski klub, g. Duha za Akademsko zvezo, g. Sokliča za Udru-ženje železniških uradnikov, g. Lillega za državne upokojence, dr. Janka Mlakarja in gosp. Hrovatina za Slovensko planinsko društvo, predsednika Govekarja za Jugoslovensko zvezo avtonomnih uslužbencev, tajnika g. Kravosa za Narodno strokovno zvezo, tajnika dr. Plessa za zbornico TOl, poddirektorja inž. Klodiča in načelnika dr. Faturja za direkcijo državnih železnic. Polnoštevilno so bili zbrani novinarji z glavnimi uredniki vseh ljubljanskih listov. Navzoč je bil tudi ljubljanski Poljak g. Waldemar Haszlakiewicz. Poljski novinarji so prispeli v Ljubljano v posebnem salonskem vagonu, ki jim ga je stavilo "a razpolago prometno ministrstvo. Postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi in poljskimi zastavicami. Ko je brzovlak pripeljal na kolodvor, je zaigrala godba Dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina poljsko hiuvno. Občinstvo je priredilo poljskim bratom prisrčno manifestacijo. Pozdravilo je goste z viharnimi klici: >Žiiveli Poljaki«! Poljaki so odgovorili: »Živeli Jugoslovani!« Predsednik ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja, glavni urednik g. Stanko Virant je pozdravil goste kot stanovski tovariš in jim želel najprijetnejše bivanje v naši sredini. V imenu bana je govoril banski svetnik g. Velikonja, v imenu 'ljubljanske občine pa je poljske novinarje pozdravil podžupan prof. Jarc. Za pozdrave se je v imenu Poljakov zahvalil njihov potni vodja g. Giieržinski. Po končanih pozdravih na postaji so gostje odšli v hotel Miklič. Ob 13. so bili na banketu v restavraciji Zvezda, ki jim ga je priredila mestna občina. Na banketu v Zvezdi Ob 13. uri so se gostje zbrali v senčnatem vrtu v restavraciji »Zvezde«, kjer je bil slavnostni obed. G. dr. Vladimir Ravnihar je imel po nalogu g. župana pomemben in lep govor. Rekel je: »Pravzaprav je nekoliko pozno, da hočemo ožjih stikov z viteškim poljskim narodom. Doslej so bili sanjo poedinci med nami, ki so se seznanili z veliko poljsko kulturo. Tako Sokoli, pred leti Glasbena Matica na turneji, naši železničarji, prof. dr. Mole, ki uči na Krakovski univerzi in njegov brat, profesor v Ljubljani, prof. Ilešič in še nekateri drugi. Priznati moramo, da o poljskem narodu širši krogi niso dosti vedeli. Pač smo poznali nekaj poljske literature in glasbe, vse to pa le toliko, koliko so nam v Avstriji dovolili. Kdor pa je imel priliko spoznavati od blizu Poljake in njih kulturo, je bil ves očaran, spoznal je nov svet; lepoto, bogastvo in delavnost, kakor n. pr. v Gornji Šleziji, v Glinji in Gdanskem. Kdor je videl zbirke po poljskih galerijah, je dobil prepričanje, da je lo narod bodočnosti. Vendar so v tej gigantski borbi z vesoljnim germanstvom vse naše simpatije, dragi Poljaki, na vaši strani. (Burno odobravanje). Mi Slovenci še posebno vemo, kakšna je ta borba in kaj pomeni za narodovo usodo. Vsa naša javnost vam bo zato vedno v podporo. Gg. novinarji, na obisku po Jugoslaviji ste obiskali ludi našo belo Ljubljano kot od poslanci velikega poljskega naroda in kot avantgarda m propa-gatorji za združitev obeh slovanskih narodov. Hočete dobiti z nami tesnejše stike. Prej si nas pa morate ogledati. Ko boste spoznali lepote naše zemlje, našega morja in naših planin, boste videli, da so te krasote vredne vaše ljubezni. In tudi ta narod je vreden vaše ljubezni. V imenu Ljubljane, ene izmed prestolic, državnih, kulturnih žarišč našega naroda, vas pozdravljam. Živeli Poljaki, živela poljska republika! (Burno odobravanje in vzklikanje.) Urednik B. Borko je v imenu slovenskih novinarjev izrazil še' simpatije do stanovskih tovarišev an njih domovine in poljskega naroda, ki je straža civilizacije na vzhodu Evrope. Govorili so še g. Sikorskj-, g. Narte Velikonja, g. \Vierzinsky, dr. Mole, ravnatelj Pnsto-slenišek in drugi. Po slavnostnem obedu so se gostje v spremstvu nekaterih domačinov odpeljali z avtomobilom na Bled. Manifestacija poljskega in jugoslovanskega bratstva Banket, ki ga je priredila občina ljubljanska poljskim novinarjem, se je pri napitnicah pretvoril v sila prisrčno manifestacijo poljsko-jugoslovanskega bratstva in sodelovanja. Zastopniki naših oblastev in novinarjev so pozdravili Poljake kot pijonirje slovanske misli ua severu in so jim želeli čim popolnejše spoznanje krasot naše zemlje, zlasti pa naših na-cijonalnih stremljenj in pa teženj, ki so v zu-nanje-političnein oziru usmerjene k vseslovanski vzajemnosti. Goste je prisrčen sprejem v Ljubljani globoko presunil in so opetovauo povzeli besedo in dali duška svojim prekipevajočim čuvstvom ljubezni in spoštovanja do jugoslovanskega naroda in države. Poljski novinarji so govorili tudi o potrebi praktičnih gospodarskih in prometnih stikov, ki da so začudo še vedno redki, čeprav je jezikovna razlika med Beogradom, Zagrebom, Ljubljano in Varšavo prav malenkostna in se more' Poljak z lahkoto sporazumeti s svojimi jugoslovanskimi brati. Vsi prisotni so odšli z banketa s trdnim prepričanjem in vero, da so poljsko-jugoslo-vanslci odnošaji na najboljšem potu in da bo med Poljsko in Jugoslavijo že v bližnji pri-hodnjosti prišlo do ožjih kulturnih, gospodarskih in političnih stikov.. Na obzorju se že svetlika zarja vseslovanske vzajemnosti in akcije! Gorenjska jih je očarala Bled, 18. junija. Nocoj ob pol 7. so prispeli poljski novinarji z avtobusom ua Bled. Ustavili so se pred Park-hotelom, kjer so prisotnim opisovali kolikšne nepričakovane krajinske krasote jim je nudila vožnja od Ljubljane preko Kranja in Podbrezja in Gorenjske na Bled. V Kranju so se bili gostje ustavili in si ogledali tamošnje znamenitosti, razvijajočo se tekstilno industrijo in zgodovinsko cerkev. V Podbrezju so se ustavili pri Pavlinu in se okrepčali. Pred Park-hoteloin je goste pozdravil blejski župan dr. De Gleria z občinskim odbornikom OKUSNA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! dr. Zvonimirjem Janežičem. Nato so se gostje napotili v svoja stanovanja v Park-hotelu. Že prvi pogled na blejski otok in jezero jih je globoko očaral. Nocoj bodo poljski novinarji pri večerji v družbi svojih slovenskih tovarišev in prijateljev Poljske. Po večerji bodo odšli v kavarno Park-hotela, da se v prijetni družbi svojih prijateljev odpočijejo in razvedrijo. Jutri dopoldne pojde štiričlansko odposlanstvo poljskih novinarjev na dvor, kjer bo zaprosilo za sprejem pri kraljici Mariji. Po avdijenci pa si bodo poljski novinarji ogledali Bled, nekateri pa so popeljejo tudi v Bohinj, v ta najskrivnostnejši kotiček naših Julijskih alp. Umetniška razstava zaključena Za 19.900 Din prodanih del — Gmotni uspeh beograjske in ljubljanske razstave Ljubljana, 18. junija. Popoldne ob 18. Je bila zaključena umetniška razstava na velesejmu. Razstavo je obiskalo za časa velesejma na tisoče in tisoče ljudi in tudi po zaključku velesejma je imela razstava vedno lep obisk. Zal, da se gmotni uspeh ne da primerjati z moralnim. Prodanih je bilo namreč večinoma še za časa velesejma le za 11.050 Din slik. Prodali so Mirko Sublc sliko »Goslač«, Gorjup »Kompozicijo« (radiranka), Jirak »Domov«, Justin »Prešeren« (lesorez), baron Ga-gern »Ivje«, Bruno Vavpotič »Prisank I.«, Prisank II.«, Kocjančič »Kosec«, Saša šantel »Dubrovnik« (akvarel), Adolf Lapajne »Iz Egipta« (dva akvarela). Popoldne je posetil razstavo župan dr. Puc ln kupil za ljubljansko mestno občino za 8.400 Din slik. Kupil je naslednja dela: Goršetovega »Dečka« (to delo v lesu je vzbujalo na razstavi skupaj s »Koscem«, prav tako v lesu, splošno pozornost), Pirnatovo »Po žetvi«, Ivana Vavpotiča »Alejo v Tivoliju«, Zupanov »Pogled na Lokrum«, Henrike šantlove »Pomaranče«, Bruna Vavpotiča »šentjakobska cerkev«. Zupan dr. Puc bi rad kupil dela še drugih umetnikov, a mestna občina nima več kredita za nakup umetnin. Z zgoraj navedeno svoto je bilo pro- Prisrčno šolsko slavje v Tunjicah Kamnik, 17. junija. Tunjice so neznatna, po gričih iu dolinah raztresena vas pod Kamniškimi planinami, dobro uro zahodno od Kamnika. Po prijetni poti, ki vodi »kozi Žale v Tunjice, greš mimo znanega kamnoloma, kjer najdeš med skladi laporja vse polno lupin raznih morskih jezikov, zvezd in školjk, znak, da se je lod nekoč razprostiralo morje. Na 400 metrov visokem zelenem gričku se dviga krasna farna cerkev, posvečena sv. Ani. Sezidal jo je leta 1762 slavni Peter Pavel Glavar. Cerkev je pristna središčna stavba 3 krasno kupolo in dvema zvonikoma, zidana popolnoma po vzorcu cerkve sv. Neže v Rimu. Leta 1928. je požar uničil oba zvonika in streho, dočini je ostala notranjost nepoškodovana. Lani so cerkev obnovili in pokrili z bakreno pločevino, tako da je sedaj zopet ena najlepših slovenskih cerkva. Zanimivo je, da se z mrzkega holma, kjer stoji cerkev, vidi na razne strani do 70 cerkvic po hribih in dolinah. V tej prijazni in skromni vasici se je v nedeljo vršilo prisrčno šolsko slavje. Nastopila je šolska mladina tamošnje dvorazreduice z — gledališko predstavo! To je bilo hrupa, kajti kaj takega se dosedaj v Tunjicah — ako izvzamemo skromno šolsko proslavo na koncu lanskega leta — še ni pripetilo. Prirediti gledališko predstavo v kraju, kjer ui nobenega društvenega doma niti primernega lokala, je res težava, toda znali so si pomagati. Zgradili so oder kar na prostem, na lepem senčnatem prostoru tik cerkve, ga lepo okrasili s cvetjem in zelenjem, postavili klopi in stole in gledališče je bilo lu. V nedeljo se je okrog odra zbrala vsa vas, da bi skoraj zmanjkalo prostora, in vsi so z radovednostjo pričakovali, kaj jim bodo l>okazali mladi šol a roki, navdušeni Mani Pomladka Rdečega križa. Mladi pomladkarji so se prav dobro odre- danlh na razstavi 17 del od 13 umetnikov za 19.900 Din. Kakor smo poučeni, bo kupila nekaj del tudi kr. banska uprava. Zanimivo je primerjati gmotni uspeh poedi-nih umetniških razstav na velesejmu. Na prvi umetniški razstavi je bilo kupljenih za 70.000 Din slik in skulptur, na drugi za 50.000 Din, na tretji je bil finančni efekt že dosti manjši, na sedanji četrti pa Se manjši. Naši umetniki obupujejo, tako slabo se jim godi. Zasebniki skoro nič ne kupujejo, oblasti, korporacije in drugi zavodi pa tudi prav malo žrtvujejo za našo oblikujočo umetnost. Zato je naše umetnike zelo razveselila plemenita gesta kralja Aleksandra, ki je na jugoslovanskt razstavi Zvijete Zuzorič v Beogradu kupil od slovenskih slikarjev za 24.000 Din slik ln plastik. Kupil je dela Matije Jame, Ivana Vavpotiča, Sajevica, Koširja, Sirka, Tineta Kosa ln Justina. Prosvetno ministrstvo je kupilo za 100.000 Din slik ln plastik; na naše umetnike je odpadlo 8000 Din. C e prištejemo k tema zneskoma še 2000 Din, za kolikor sta kupila slik 2 zasebnika, dobimo prav lep znesek 34.000 Din. Na jugoslovanski razstavi v Beogradu je bilo. razstavljenih le 76 del naših umetnikov, na velesejmski v Ljubljani pa nad 200. zali. Pod vodstvom šolske upraviteljice gdč. Ive Justinove in učiteljice gdč. Zore Čukove so zapeli venček narodni h pesmi, katerim so sledile 4 deklamacije in otroška igrica v štirih dejanjih »Pepetka«. Gledalci so bili z izvajanjem pridnih šolarjev nadvse zadovoljni in so iara-zili željo, da bi jih še večkrat razveselili g podobno prireditvijo. Cisti dobiček je bil namenjen za ustnovilev knjižnice. Tiho, skromno in neopaženo vrši naše učiteljstvo prosvetno delo med narodom. To #» naši pravi kulturni delavci, ki zaslužijo za svojo požrtvovalnost največje priznanje! Kranj Davkoplačevalcem. V občinski pisarni si lahko vsak ogleda do 21. junija seznam onih, ki so obvezni plačevati pridobnino za leto 1931. Davčni odbor bo posloval v dneh 7„ 8. in 9. Julija v pisarni mestne občine. Začetek ob 8. uri zjutraj. Zopet kuluk. Oni, ki so se zavezali, da bodo plačali kuluk v gotovini, naj plačajo odmerjeno vsoto čimprej pri mestnem županstvu. Nogomet. Prihodnja nogometna tekma bo r nedeljo ob 17. uri pop. na letnem sokolskem Igrišču; naši Sokoli se bodo pomerili z ljubljanskim SK Korotanom. Škofja Loka Dva prsta si Je odsekal. Tretješolec Oblak Stanislav je sekal v torek popoldne drva na domačem dvorišču. Pri spodletelem zamahu je odletela sekira dijaku v roko. Oblak si je odsekal kazalec in sredinec na levi roki. Ponesrečencu je nudil zdravnik dr. Gantar pomoč. Film o vscsokolskem zletu v Beogradu bo predvajal kino »Sokol« v soboto in v nedeljo. Toplo priporočamo! Mladinsko literatura je med škofjeloško mladino prav lepo razširjenja. Poleg naročnikov Zvončka, Vrtca, Naše radosti. Angelčka. Mladega junaka i. dr. je med otroci preko 300 čitateljev. Našega roda, publikacije UJU. Med dečke in deklioe se razdeli še do konca junija okoli 1200 Mladinske Matice Stran 4 -vammmmmmmmmm Jz dravske banovine d Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnino za (a ali prejšnji mesec, prosimo, naj to čimpreje store. S tem si zagotovijo redno prejemanje lista, upravi pa prihranijo mnogo nepotrebnega dela. d Častni konzul lctonske republike v Zagrebu. Banska uprava Dravske banovine je bila obveščena, da je dr. Fran Brnčič, odvetnik v Zagrebu, postal Častni konzul letonske republike v Zagrebu in da mu je naša vlada že dala eksekvatur. Področje novega konzulata so Dravska, Savska in Vrbaska banovina. d Sokolsko društvo v Zgornji Šiški priredi v nedeljo 21. t. ni. svoj prvi javni nastop ob 17. na letnem telovadišču nove šole s lem-le sporedom: 1. Slani: proste vaje za praški zlet; 2. moški naraščaj: vaje 8 palicami; 3. ženski naraščaj: proste vaje za praški zlet; 4. vadbena ura moške dece; 7. članice: proste vaje za praški zlet; 8. moški naraščaj: skupine; 9. ženska deca: igre; 10. moški naraščaj: veslarji. Ker je to prvi javni nastop mladega Sokola, vabimo vso Sokolu naklonjeno javnost k obilni udeleibi. Zdravo! d Oddaja lova. 11. julija t. 1. bodo oddali v zakup lov občine Gaberje v pisarni sreskega načelstva v Brežicah, soba št. 6 za G let. — Pogoje izveste ravnolam. d Vsi v Dob! Zlet vseh sokolskih društev kamniškega okrožja bo v nedeljo 21. t. m. v Dobu s tem sporedom: ob pol 15. odhod z godbo izpred Sokolskega doma v Domžalah; ob 15-15 sprejem v Dobu; ob pol 16. skušnje; ob 16. javna telovadba, po telovadbi vrstna veselica s plesom itd. Sodeluje priznana domžalska godba. K obilni udeležbi vabi Sokolstvu naklonjeno občinstvo Sokol v Dobu. Zdravo! Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Dunajski jesenski sejem 1931. Dunajski jesenski sejem, ki se vrši vedno po lipskem sejmu, bo od 6. do 13. septembra. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Smučarska koča »Draga«. Smučarski klub :Begunje? na Gorenjskem, ki obstoja šele 2 leti, je zgradil v vznožju Begunjščica v romantični dolini Draga deloma zidano, deloma leseno lično kočo. Stoji ob cesti na Begunjščico, ki jo v zadnjem času morejo uporabljati tudi avtomobili. Koča ima lep razgled na naše vrhove in na znano razvalino »Kamen«. Koča bo nudila posetnikom vsak čas okrepčila in prenočišča za turiste, ki obiskujejo glede planinske llore oblagodarjeno Begunjščico. Klub se. trudi, da bo koča še ta mesec povsem opremljena in slovesno otvorjena 5. julija t. 1. Zal smo zaradi raznih zaprek zamudili čas modrega svišča, dišečega volčina in avriklja. Spored otvoritve bo ob pravem času razglašen. SK Begunje se nadeja obilne udeležbe posebno iz smučarskih vrst. d Vremensko poročilo. V Ljubljani je kazal včeraj barometer 759'5, termometer 20, relativna vlaga 48%, tiho in jasno. V Mariboru je kazal barometer 758, termometer 19-6, relativna vlaga 8%, tiho in jasno. V Splitu je kazal termometer ob 7. uri 24-6, v Zagrebu 23“2, v Beogradu 23'8. Deloma oblačno je bilo v Beogradu, Sarajevu, Skoplju in v Somboru. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 23’6 (16*6), v Mariboru 26‘1 (14’5), v Zagrebu 31‘4 (19'8), v Beogradu 81‘7 (20*2), v Sarajevu 28’6 (18-3), v Skoplju 32\5 (14'4), v Kumboru 33’4 (21-5), v Splitu 33-6 (20-4), na Rabu 33 (188), na Visu 31-7 (18'2). V oklepajih je označena najnižja temperatura, Hjubljcma Petek, 19. junija: Julijana. Pravoslavni 6. junija: Visarijon. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * ■ Poljski pevski zbor ECHO iz Krakowa, ki koncertiral v ponedeljek 22. t. m. v ljubljanski Filharmonični dvorani, je že 10 dni na koncertni turneji po naši kraljevini. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. ■ Vsa narodna društva, predvsem društva naše Gorenjske opozarjamo, da dobita dva izrazita naša kulturna delavca v nedeljo 28. t. m. spominski plošči v svojem rodnem kraju, in sicer slavni skladatelj Davorin Jenko in slovenski igralec Ignacij Borštnik. Slavnosti se vrše popoldne ob pol 3. uri v Cerkljah pri Kranju. Glede zveze z Ljubljano, Kranjem in Kamnikom bomo poročali v začetku prihodnjega tedna. ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Strugo Ljubljanice so pričeli čisliti med Frančiškanskim in Zmajskim mostom. Kamenje iz struge odlagajo na Šenlpeterski nasip. ■ Za pobiranj« pisem letalske pošte so pritrdili na zid glavne pošte v Šelenburgovi ulici modro prepleskan nabiralnik, kj vzbuja ninogo pozornosti. ■ Razstava grafičnih vajencev se bo vršila v prostorih tehnične srednje sole od 24. do (0. t. m. ■ Gojenci tekstilne šole v Leskovcu v Ljubljani. V Dravski banovini se mude gojenci tekstilne šole v Leskovcu v Srbiji. Včeraj so si ■igledali Ljubljano in se z opoldanskim vlakom odpeljali na Gorenjsko, kjer si ogledajo industrijo v Kranju in v Tržiču. Gojencem je Ljubljana zelo ugajala. Njihova ekskurzija bo tra-iala še več dni. ■ Zlati šah. Danes ob pol 6. v operi »Zlati šah.« Privoščite deci po šolskem letu nekaj ur plemenitega razvedrila. Cene sedežev od 3 do 10 Din, stojišče 1'50. ■ lz bolnice. V ljubljansko deželno bolnico so danes pripeljali več oseb, ki so se po nesrečnem naključju precej občutno poškodovale. Šofer Križaj Anton, star 24 let, uslužben pri avlopodjetju Ančičevič v Dol. Logatcu je vozil avlo, ko je nenadoma počila pnevnamatika in je ubogi Križaj tako nesrečno padel, da je dobil nevarne poškodbe po telesu in glavi ter si zlomil desno roko. — 6-letni Judež Jože iz Šenčurja pri Mirni peči je doma vtaknil kazalec desne roke v slamoreznico, ki mu ga je popolnoma zmečkala. — 3-letna Brejc Marta iz Tržiča je padla doma tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila desno roko. — Enaka nezgoda je doletela 71-letno Rotar Alojzijo v mestnem zavetišču, ki je tudi padla iz si zlomila desno nogo. — V Kresniških Poljanah je voz povozil Marijo Mahkovec in ji prizadejal občutne poškodbe. — Delavec Majeršič Mijo, uslužben pri stavbenem podjetju ing. Dukuje hotel zavrteli stroj za mešanje malte. Stroj ga je pa udaril s tako močjo, da mu je zmečkal koleno. — Zidar Jordan Jule pri stavbenem podjetju Miroslav Zupan je padel pri zgradbi hiše na Zaloški cesti z odra in dobil težke poškodbe na glavi. ■ Svojevrstna prireditev kmetske mladine. V nedeljo 21. junija ob pol 3. uri popoldne priredi Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani veliko in zanimivo tekmo koscev v Beri-čevem pri Ljubljani. Je to popolnoma svojevrstna prireditev, na kateri bodo tekmovali kmetski fantje-kosci iz naše banovine, tako da bo tekma manifestacija kmetskega dela. Poleg glavne tekme pa se vrši še »tekma koscev-škricev«, kjer bo tekmovala naša šolana inteligenca. Za tekmovalce so pripravljene zelo lepe in vredne nagrade. Po tekmi pa se vrši velika kmetska veselica, ki jo priredi društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem. Poset-niki tekme in veselice iz Ljubljane imajo zelo ugodno avtobusno zvezo izpred Mestnega doma (Krekov trg). B Tržne cene v Ljubljani. Govedina v mesnicah po mestu I. vrste 16—18 Din, II. vrste 14-16 Din, na trgu I. vrste 16—18 Din, II. vrste 14—16, III. vrste 10—12. 1 kg jezika 18 Din, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—18 Din, ledic 18, možganov 10—12, loja 6—8 Din. Teletina 1 kg L vrste 22 Din, II. vrste 15—18, svinjina 1 kg I. vrste 20—23, II. vrste 16—18. Konjsko meso: 1 kg I. vrste 8 Din, II. vrste 6. Piščanec majhen 15 Din, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25—35 Din, domači zajec manjši 6—10, večji 12—20. Ribe: 1 kg karpa 22 do 28 Din, ščuke 35—40, postrvi 50 Din, klina 20, mrene 15—20. En liter mleka 2'50—3 Din, 1 jajce —'50 Din do 1 Din. Sadje: luksuzna ja- Moderen letalski kolodvor pri Zagrebu Svečana otvoritev letalske proge Zagreb— Sil šak—Split Kakor smo že poročali, je bila le dnti otvor-j en a nova zračna proga med Zagrebom in Splitom in Beogradom preko Sarajeva. Otvorili so jo z našim največjim potniškim letalom, velikim 3 motornim »Farinanom 301ki ima prostora za 10 potnikov. V letalu so bili zastopniki vseh zagrebških listov. Že sedaj kaže, da bo to najbolj obiskovana letalska proga v naši državi. Obenem z otvoritvijo te nove proge se je pokazala potreba po ureri Treh ribnikih, v bližini nekdanjega strelišča »Schiitzenvereina«. Prostor je last dedičev pokojnega barona Tvvickla, s katerimi se je odbor pričel pogajati zaradi odkupa. Gospa baronica in sinovi so bili sicer takoj pripravljeni ustreči želji Strelske družine, toda zahtevali so 40 Din za kvadratni meter tal, ki sicer niso vporabna niti za poljedelstvo ali vrtnarstvo, niti za stavbišče. Šele po dolgotrajnih razgovorih so popustili na 15 dinarjev za kvadratni meter, kar pa je še vedno predrago, posebno če se upošteva, da se dobe ob Betnavski cesti stavbišča že po 10 do 12 Din. Po mnenju strokovnjakov bi bila edina primerna cena 2 Din. Vsled tega se je tudi že pojavil nasvet, naj bi se uvedlo postopanje za ekspropriacijo, kar pa je odbor zaenkrat odklonil v prepričanju, da se bo naposled le dosegel sporazum. Preverjeni smo zaradi tega, da bo rodbina baronov Tvvicklov tudi s svoje strani storila vse, da dobi naš strelski šport čimprej svoje središče. S tem mu bodo postavljeni docela novt temelji, pa tudi okolica Treh ribnikov bo postala bogatejša za novo privlačnost. Smrt 3-letne deklice pod vlakom Huda nesreča na progi Maribor otrok brez n Marenberg, 16. junija. Na železniški progi Maribor—Prevalje se že več let ni dogodila večja nesneča. Toda nesreča nikoli ne počiva in tako se je tudi v ponedeljek 16. t. m. dogodila huda nesreča, katere žrtev je postala Smolar Amalija, triletna hčerka žagarja Smolarja Alojza, ki je zaposlen pri žagi Jožefa Kaca v Janževskem vrhu, v bližini nakladalne postaje tega posestnika. V ponedeljek popoldne so se igrali otroci žagarja Smolarja Alojza, ln to Marija, Kristina in Amalija, v bližini železniškega tira. Ko je privozil popoldanski osebni vlak, ki pelje tod — Prevalje — Starši, ne puščajte adzorstva! mimo okoli 14, je Amalija, ko ga je zagledala, takoj stekla na tia-. Strojevodju ni bilo mogoče ob pravem času ustaviti vlak in tako je vdarila lokomotiva nesrečno dekletce tako močno v desno stran čela, da ji je prebila lobanjo ter je bila pri priči mrtva. Vlak jo je zavlekel po tiru Se 10 metrov. Varnostne oblasti so bile o tem žalostnem dogodku takoj obveščene, na mesto pa je prišla tudi železniška komisija. Starši, ne puščajte svojih otrok brez nadzorstva! Guštanj Zborovanje Mežiškega učiteljskega društva. Komaj 50 korakov od državne meje stoji prijazna šola na Poljanah. Tu sem je prihitelo učiteljstvo našega okraja. Predsednik Golob je uvodoma naglasil, da se je ta oddaljeni kraj izbral zaradi tega, da se osebno poslovimo od upokojenega tovariša Rateja, ki zapušča naše društvo in njemu tako pribljubljeno koroško zemljo ler se preseli za stalno v Maribor. Koliko nevenljivih zaslug si je stekel g. Ratej v nacionalnem delovanju s svojo priljubljeno osebnostjo, z nasveti in aktivnim udejstvovanjem za časa službovanja, kot dober tovariš — družabnik in pevec, ze pričalo prečitano pismo tov. Doberšeka, ki je bil nujno zadržan. Služboval je na Jezerskem, v Šmihelu pri Pliberku in na Holmcu, dolgo vrsto let. Siromašnim slovenskim dijakom, ki so študirali v Celovcu, je bil vedno radodaren pravcati oče in uživali so dobrote njegovih rok. — Tajnik poverjeništva Kobal je nato izčrpno in stvarno razpravljal o podrobnostih uradniškega zakona ter odgovarjal in dajal navodila o raznih perečih vprašanjih. Poročal je tudi o seji širšega sosveta UJU v Mariboru. Po najnovejšem zakonskem predpisu se bo sedanje poverjeništvo likvidiralo in ustanovilo novo, ki se bo natančno krilo s teritorijem banovine. Ta izprememba se bo izvršila na glavni skupščini v juliju, za katero so bili izvoljeni delegati. Živahna debata se je vnela pri predlogih, ki bodo izne-šeni tam. Tovariš Pišec je poročal o seji Pedagoške Centrale v Mariboru, o najnovejših pedagoških revijah, in načinu izposojevanja. Sklene se,, da pristopi društvo korporativno kot član It P. C. Tovariš Kopriva je razpravljal zelo obširno in zanimivo o svojih dvoletnih proučevanjih in poizkusih »O redovanju«. Tema je bilo zelo primerna. Opozoril je navzoče na činitelje, vzroke, dejstva in socialne razmere, katere je jemati v poštev pri določevanju redov vedenja in uspehov. V družbi naj-Starejšega šolnika je prehitro minul čas za odhod. —ič. Podpora. Pri elementarni nesreči, ki je zalila spodnji del trga, je tukajšnji Rdeči križ priskočil kot prvi na pomoč najbolj prizadetim: g. Lasniku, kateremu je bil odplovljen hlev, uničeno pohištvo, obleka in posoda, ge. Borštner. ki ima pokvarjene šivalne stroje, pohištvo in trpi občutno škodo pri krojih in oblekah, g. Stefiču, ki mu je rastdejalo svinjske hleve, g. Zavodniku, ki ima razdejano pekarno in uničeno večjo zalogo moke. Tudi tržka občina bo nakazala baje podporo, kakor se sliši govorjenje. Ustanovitev strelske družine. V prijazni dolini ob reki KotaIjščici v bližini romantično ležečega Kebrovega mlina, ki mu je najemnik agilni narodni delavec br. Malija Gradešnik, je uredil pripravljalni odbor teren za strelišče. V nedeljo je strelišče pregledala posebna komisija Oblastne strelske družine v Mariboru po članih pukovnika Putnikovica. kapetana Grah-riča ter g. Reja in Moravca. Na licu mesta se je izvršil ustanovni občni zbor, na katerem sla govorila o pomenu strelske družine g. i>u-kovnik in g. Reja. Na poziv so navzoči pozdravili našega junaškega kralja. Predsednikom strel jačke družine je bil izvoljen br. Gradišnik, tehničnim vodjem pa br. Sokol. Po občnem zboru so se domačini kosali v streljanju z odborniki iz Maribora, ter pokazali," da imajo koroški Slovenci v svoji sredini že sedaj dobre strelce. Ljutomer Zanimiva najdba Jesenice, 18. junija. Pred leti je našel posestnik g. Hafner pri .prekopavanju zemlje kamenito sekiro. V zadnjih dneh pa se je dogodilo na Jesenicah nekaj podobnega. Elektromehanik g. Pretnar si postavlja posebno zgradbo za trgovinske lokale. Dva delavca, ki sta zaposlena pri tem delu, pa sta pri prekopavanju zemlje naletela pod večjo skalo na bronasto sulico. Poleg sulice je bil še preperel kos kosti, od katere so se poznali le še obrisi. Iz tega bi se pač dalo sklepati, da je tu nekdo neznanokdaj umrl, morda smrtno ponesrečil na lovu. Najdba predmeta je vzbudila naravno veliko pozornost in je vsekakor zanimiva, vendar pa bo gotovo mogoče dognati, kako je prišel sem in iz katere dobe je. Zanimivo pa je tudi, če povemo, da je bila ta bronasta sulica najdena le kakih 70 m od mesta, kjer je bila pred leti najdena omenjena kamenita sekira. Maščevanje Litija, 18. junija. G. Samsa, lesni trgovec, žge pod Sirmanškim hribom oglje. V ta namen ima napravljenih več kop in zaposli vsako leto po več ogljarjev. Pred kratkim se mu je ponudilo v službo več ogljarjev; prišlo je do pogajanj, ki pa niso uspela, ker se niso mogli zediniti za mezdo. Zato je omenjeni posestnik najel druge delavce. Pred dnevi pa so neznani storilci vrgli v njegovo kopo di-namitno patrono, ki jo je skoraj vso razgnalo. Zlikovce zasleduje orožništvo, ki jim je že na sledu. ..Nastop Sokolskega društva je bil v nedeljo 14. t. m. Povorka dopoldne je pokazala številčno naraščanje društva, telovadba popoldne^ pa dejstvo, da je bil nastop v telovadnem oziru dobro pripravljen. Vsi oddelki so telovadili strun no in precej enakomerno, ter velja posebno za člane, članice, starejše člane, oba naraščaja in moško deco. Pri deci je motil neurejen prihod in odhod, pri članicah pa štetje. Med telovadbo se je vršila tekma v odbojki med Ljutomerom in Mursko Soboto, ki je končala z visoko zmago prvega moštva. Drugo moštvo je bilo manj homogeno. Po telovadbi je bil sestop vseh telovadečih pripadnikov na telovadišču, kjer je brat prosvetar spregovoril o sokolski ideji. Potem se je razvila na veseličnem prostoru animirana veselica z vsemi prleškimi dobrotami. Nastop društva bi zaslužil več obiska iz okolice, dasi smo videli številne goste iz Murske Sobote in Gornje Radgone. Razstava risb in vseh drugih del učencev (k) bo v meščanski šoli od Vidovega dne do 1. julija. Lavrica Vse prijatelje Sokolstva vabimo v nedeljo 21. t. m. na veselico, ki jo priredi Sokolska četa na Lavrici. Ob 3. uri bo ustanovni občni zbor, po tem se začne veselica s plesom, šaljivo pošto itd. na vrtu br. Iv. Ogrina. Svirajo tamburaši. Zveze z vlaki ugodne. Zdravo! Jesenice Razstava na deški in dekliški osnovni šoli. V nedeljo 21. t. m. bosta tukajšnja deška in dekliška osnovna šola priredili razstavo pismenih, ročnih in risarskih izdelkov svojih učencev in učenk. Razstava bo olvorjena od 9. do 18. ure. Deca in učitejstvo vabi roditelje in prijatelje mladine, da prav vsi obiščejo razstavo in s lem dajo mladim pobudo k nadalj-nernu še večjemu napredku. Gostovanje Koroških Slovencev na Jesenicah. Na Vidov dan bodo Koroški Slovenci gostovali na našem sokolskem odru. Igrali bodo znano »Miklovo Zalo«. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da blagovoli v častnem številu pozdraviti naše brate iz št. Jakoba na Koroškem. »Soča«, podružnica na Jesenicah, je dobila svoj lokal v prostorih gostilne g. Kobala na Savi. Zelezobetonski most, ki so ga zgradili preko Save v Kurjo vas, so odkrili, pobrali so leseno ogrodje, ki je služilo za oporo pri zidavi Treba je le še speljati z obeh strani cesto na most, ker ima novi most za malenkost premaknjeno smer od starega. Ta dela bodo v najkrajšem času gotova In most bo izročen prometu. Novi most bo vsekakor ustrezal velikemu prometu, posebno tovornemu, ki se vrši preko njega, imel bo tudi to posebnost, da bo imel ob straneh ločeno pot za pešce. V Muri utonil Ljutomer, 16. junija. V spremstvu naborne komisije, ki deluje v našem srezu, je bil tudi kaplar Štefan Bojanac, doma iz vasi Vrisnik na otoku Hvaru. V soboto 13. t. m. se je po končanem delu šel z drugimi tovariši v Muro pri Gornji Radgoni kopat. Dva sta srečno preplavala deročo reko, Bojanac, sicer dober plavač, pa je utonil. — Truplo je vrgla Mura že v nedeljo na suho in sicer na Budini, na loki, ki leži na ozemlju vasi Mola, občina Coeu. Zanesla ga je torej v manj ko enem dnevu precej daleč, ker je zelo visoka. Spravili so ga v ljutomersko mrtvašnico in v ponedeljek, dne 15. t. m., so ga pokopali na tukajšnjem pokopališču. Požar v skladišču »Papiro-gralije« Ljubljana, 18. junija. Davi ob 145 je v Vošnjakovi ulici št. 6 n« dvorišču v skladišču družbe z o. z. iPapirogra* lija«, katere predsednik je ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Karol Ceč, izbruhnil ogenj, ki ga je opazil črkoslavec Blejec, stanujoč v Vošnjakovi ulici št. 4. Obvestil je o tem služ-bojočega stražnika Žitka, ki je telefonično poklical gasilce na pomoč. Gasilcem se je kaj kmalu posrečilo ogenj zadušili. Kakor se je ugotovilo, je ogenj nastal na ta način, da se je v skladišču vnel tram od razgretega dimnika. Ogenj se je nato z lahkoto razširil na bale papirja. Škoda ni velika in je krita z zavarovalnino pri Vzajemni zavarovalnici. Mokronog Danes je prišel domov v .Mokronog iz ljubljanske splošne bolnice ponesrečeni g. Franci Strel. Zdravstveno stanje ponesrečenega moto-ciklista gre na bolje. Vrlemu Sokolu in prosvetnemu delavcu želimo skorajšnje okrevanje. Rimske toplice V sredo smo v veličastnem številu prijateljev in znancev pospremili blagopokojnika bivšega prosvetarja in tajnika sokolskega društva br. Vinka Supaniča k večnemu počitku. Ob odprtem grobu je prvi spregovoril starešina tukajšnjega sokolskega društva br. Dvorak, ki je poudarjal bridko izgubo preblagega soproga in ateka in veliko ter nenadomestljivo vrzel, ki se je pojavila z njegovo prerano smrtjo v sokolskih vrstah. Drugi pa se je poslovil od pokojnega l>ra*a Vinka kot' odposlanec celjske sokolske župe br. Alojz Baša. — Pokojniku, ki je mnogo ustvaril med nami, in ki je bil vedno in povsod le zvest in napreden narodnjak, bodi ohranjen blag spomin, globoko žalujoči obitelji pa iskreno sožalje. Slovenjgradec Zlet koroškega sokolskega okrožja v Slovenj-gradcu, ki se bo vršil v nedeljo, 21. junija naj jasno dokaže, da je tudi v naših obmejnih krajih sokolska misel na zmagovitem pohodu. Ob času osvoboditve so se vršile v teh krajih krvave borbe in edino Sokol je bil čuvar te krasne zemlje. Ponosna Peca je ostala naša in čuvar naše lepe Koroške. Z največjo požrtvovalnostjo in idealizmom malega toda borbenega članstva je -postavljen impozanten Sokolski dom v Slovenjgradcu ,ki je središče kulturnega in nacionalnega dela. ln to naše nacionalno svetišče vabi vse one brez izjeme, ki čutijo sokol-sko-jugoslovansko, da v nedeljo 21. junija pohitite v naše niesto. Vse bomo z odprtimi rokami bratsko sprejeli in se skupno navdušili za nadaljne sokolsko delo! — Spored slavnosti: od 8. do 10. ure skušnje za popoldanski nastop, ob pol 15. uri sprevod z fjodbo na čelu po mestu, ob 16. uri pa nastop vseh oddelkov na letnem telovadišču pred Sokolskim domom, po nastopu pa veselica v vseh prostorih Sok. doma. Zaprosili smo za cetrtinsifo vožnjo. Nevihta s točo, grmenjem in bliskom, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je razsajala nad našo okolico v ponedeljek 15. t. ni. Crni oblaki so povzročili temo kakor sredi noči! Večje škode in nesreče bvala Bogu ni bilo. Mednarodna kolonijalna razstava v Parizu Zamisel kolonijalnih razstav se je v Franciji porodila že pred izbruhom svetovne vojne. Ko pa je vojna vihra končala ir) so doživelo države zmagovalke uresničenje svojih idealov in svojega krvavo zasluženega prestiža, je posebno pariška kolonijalna razstava zadobila »voj pravi nacijonalni karakter. Med svetovno vojno so baš kolonije pripomogle antanti v veliki meri do zmage, saj so one dobavljale vse potrebne surovine za vojno industrijo, živila in v veliki meri tudi krvni davek. To priznanje kolonijam se ni uveljavilo samo v zmagovalnih državah, pač pa v enaki meri tudi pri nevtralcih in neprijateljih. Zato je pariška ko-lonijalna razstava danes velikega mednarodnega pomena. Kolonijalna razstava ima rešiti dvoje kardinalnih vprašanj. Prikazati mora uspehe smotre-rie kolonizacijske politike; kolonizirati se pra- vi z drugo besedo civilizirati in v tem smislu je v prvi vrsti voditi kolonijalno politiko. Na drugi strani pa mora razstava pokazati ne samo to, kar je storjenega, pač pa tudi ono, kar je še polreUrso ustvariti za bodoče. Pri tem delu pa se je prav posebno uveljavil francoski narod, ki je dokazal, da poseduje vse lastnosti odličnega kolonizatorja. Letošnja kolonijalna razstava prikazuje bilanco materijelnega in duhovnega uspeha kolonijalne politike evropskih držav. Pariška kolonijalna razstava je vključila v svoj program tudi mednarodni informativni urad, ki ima namen, da posetnikom nudi vsa potrebna ustmena objašnjenja, kakor tudi zemljevide, črteže, vzorce, fotografije, brošure itd. Ta mednarodni urad posluje stalno in je interesentom vedno na razpolago za vse potrebne informacije, ki se tičejo dela in razmer v kolonijah. Razstava traja do konca oktobra in je odprta dnevno od 10. dop. pa do 24. ure. Razstavni prostor meri 110 hektarjev in se nahaja v neposredni bližini Pariza. Razstava je razdeljena v tri sekcije: splošno, francosko in tujo. V Gospodarske vesti X Preorijentarija gospodarstva v Slavoniji. Težka gospodarska kriza, ki zavzemlje tudi v naših najbogatejših krajih znatne dimenzije, je povzročila, da so tamkajšnji poljedelci pričeli prav resno misliti na to, kako bi se žitno poljedelstvo preobrazilo v druge rentabilnejše panoge gospodarstva. Posebna komisija, ki ji je bilo poverjeno to vprašanje, je prepotovala vse važnejše kraje in strokovno pregledala ter ugotovila, katere panoge bi bile za posamezne kraje najpripravnejše. Predvsem so se glasile odločitve na perutninarstvo, živinorejo in sadjarstvo. X Ribja boria na Sušaku. Zadnjo soboto se je na Sušaku vršila anketa o osnovanju ribje borze, da se na ta način poveča in organizira večji konsum morskih rib. Anketo je sklicala kr. banska uprava Savske banovine. Udeležili so se sestanka vsi važni zastopniki Savskega gospodarstva. Zaključeno je bilo, da izdela banska uprava pravilnik ribarnice po vzorcu splitske ribarnice in da se šele potem preide na osnovanje ribje borze. X Bilančni zaključek Dosa. Prejšnja južna železnica, oziroma sedanja Donava-Sava-Adria, železniška družba izkazuje za poslovno 1. 1930 zl. fr. 399.538 čisteg dobička. V bilančnem poročilu sporoča upravni svet, da se bodo delnice družbe na novo tiskale. Stare delnice bodo za-menjene za uove. V letu 1930 je bilo nakupljenih 38.753 delnic z amortizacijskega fonda. Od čistega dobička se je votiralo 20.000 zl. fr. rezervnemu fondu, preostanek pa se je knjižil v korist amortizacijskega fonda. X Zeleni kader v Nemčiji v polnem razmahu.. V pruskem deželnem zboru se je pred dnevi vršila izredna konferenca vseh vladnih strank, ki se je predvsem bavila z vprašanjem poljedelskega kongresa Zveze nemških zadrug, ki je najpomembnejši agrarno politični dogodek v zadnjih letih. Glavna poteza programa obstoja v tem, da bodo vse vladne stranke izdelale načrt, po katerem bi se imela nemška agrarna produkcija dvignili za tri milijarde mark letno. Nadaljni načrt predvideva uvedbo imperativnega protekcijonizma, tako da bi se Nemčija v teku naslednjih let povsem emancipirala od vsakega inozemskega uvoza živil. Ta naloga se bo v prvi vrsti rešila s pomočjo ogromnih melioracijskih del, ki se bodo izvršila in na podlagi prohibitivnih carin na živila, ki jih namerava država postopoma uvesti na vse agrarne proizvode. Dobro bi bilo, da tudi naši gospodarstveniki razmišljajo o nemških načrtih in izdelajo primeren proti načrt. X Zopet iitnn bitka v Italiji. Italijanska vlada je odredila, da morajo italijanski mlini najmanj 95°/o domačega žita uporabljati pri mletju. Ostaja samo odprto vprašanje, kako bodo italijanski mlini krili 20 milj. primanjkljaj žita, ki ga je treba vsako leto uvoziti. Dobave Oddaja zakupa restavracije na postaji Maribor glavni kolodvor se bo vršila potom licitacije dne 11. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji). Pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave 10 plošč rebraste pločevine, 2 svetilnih armatur, 22 komadov čopičev, zidarskih ometačev, zidarskih ponvic, vodnih vag. barve, žagic, pil, svedrov, 2100 kg okroglega železa za betoniranje ter glede dobave raznega lekarniškega malerijala (lizol, jodova tinktura, bidrofilue obveze, obliž). Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. julija t. I. ponudbe glede dobavo P/OOf kg splošni sekciji je posebne važnosti kolonijalni muzej, ki je zidan na površini 6000 kv. metrov. V francoski sekciji, ki je najvažnejša, so zastopane posamezne kolonije v posebnih ločenih paviljonih in sicer tako nazorno, da po-setnilc dobi verno sliko o gospodarski in soci-jalni strukturi dotične kolonije. Predvsem so tu zastopane: Alžir, Maroko, francoska zapad-na in ekvatorijalna Afrika, Madagaskar- francoska Indija in Indokina, Sirija in Libanon, kakor tudi mandatarni koloniji Kamerun in Togo. — Sekcija tujih držav je istotako zelo zanimiva. Kolonijalne domene Belgije, Portugalske, Nizozemske, Zedinjenih držav, Danske in Italije nudijo mnogo zanimivosti. Tudi naše gospodarstvo je v veliki meri zainteresirano pri tej mednarodni prireditvi. — Predvsem je treba poudariti, da je naša trgovinska bilanca, čeravno zelo skromna, vendar aktivna napram francoskim kolonijam. To se pravi, da se nahaja naše medsebojno izmenjavanje dobrin s kolonijami v razmeroma po-voljnih prilikah. Potrebno je samo, da se ta naša aktivnost in gospodarska delavnost še z večjo intenzivnostjo usmeri v te kraje in se izkoristijo vse one možnosti, ki se nam nudijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine si je bil svest te naloge in organiziral skupen poset' naših gospodarstvenikov, ki bodo na licu mesta proučevali in utrjevali svoje strokovno znanje ter ocenili prilike in proizvode, ki so tem krajem potrebni. S tem pa se ne bodo poglobili samo naši trgovinski odnošaji s kolonijami, pač pa se bodo pri marsikaterem blagu pokazale možnosti plasiranja tudi v francosko republiko. Pripomniti je, da je Zavod preskrbe, da bo potovanje tudi zanimivo in pri tem poceni. Potovanje se prične 5. julija in traja bivanje v Franciji polnih deset dni. Vse informacije se dobe pri imenovanem Zavodu. Opozarjamo posebno naše gospodarske kroge, da se priključijo tej ekskurziji, ker bodo pri tej priliki lahko spoznali naše domače gospodarstvenike in z njimi vpostavili trgovske stike. bakrene gole žice; do 16. julija t. 1. glede dobave gumijevih cevi, 10 sodov masti za jamske vozičke, 6 sodov cilinderskega olja ter glede dobave 500 kg matic in 200 kg podložnih plošč. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1 risalne mize. Dne 16. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj (vijaki, groverjevi obroči, tračniki itd.) (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 18. junija 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 18. junija. Amsterdam 22-745, Berlin 13"39—13"42, Bruselj 7-8669, Budimpešta 9 874, Curib 1095-30—1098-30. Dunaj 7’9226 do 7-9526, London 274-38—275-18. Newyork 5628 do 56-48. Pariz 220-26—222-26, Praga 166-87 do 167-67. Trst 295-61—295-76. Zagreli, 18. junija. Amsterdam 22-705 do 22-765, Dunaj 792 04—795 04. Berlin 13-40 do 13'43, Bruselj 784—788, Budimpešta 985-556 do 988-556, London 274-32—275-12, Milan 294-60 do 296'60, Newyork ček 56'27—56‘47, Pariz 220-17 do 222-17, Praga 166-87—167-67, Curih 1095-30 do 109830. Tirano 10’975 bi., Varšava 636 bi. Beograd, 18. junija. Amsterdam 22-7050 do 22-7650, Berlin 13-40—13-43. Bruselj 7'8490 do 7-8790, Budimpešta 9'8590—9 8890, Dunaj 7-9204 do 7-9504, London 274-32—275 12, Milan 294-50 do 296-50, Nevvvork ček 56-27—56-47, Pariz 220-17—222-17, Praga 16687—167-67. Curih 1095-30—1098-30. Dunaj, 18. junija. Amsterdam 286-45, Atene 9-23. Beograd 12’5975. Berlin 168-81, Budimpešta 12417, Bukarešta 4-2363, London 34-605, Madrid 71, Milan 37'255, Newyork 711’20, Pariz 27-86, Praga 21-0675, Sofija 5'15. Stockholm 190-80, Kopenhagen 190-50, Varšava 79-68, Curih 138-17. Curih, 18. jun. Beograd 9'lt, Pariz 20-1625, London 25-0475, Newyork 514-925, Bruselj 71-70, Milan 26-96, Madrid 51-50, Amsterdam 207 175. Berlin 12230, Dunaj 723'75, Sofija 3-73, Praga 15'2525, Varšava 57‘70, Budimpešta 90025. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb. 18. junija. Državni papirji: 7% inv. pos. 86-50—87, vojna škoda ar. 408—410, kasa 408—410, julij 409-411, december 410—412, 411, 411-50, 4% agr. obv. —•—, 7% Blerovo posojilo 80-75-81-125 (81. 81‘25, 81), 8% Blerovo ar. 91—91-25, 91). kasa 91-25 bi. (75), 7% pos. hip. ar. 80-50-80-75 (81*25), kasa 80 d., Beglu ške 66 bi. Banke: Hrvatska 50— 60. Praštedi-ona 960—970, Union 165—167, Jugo 67—68, Ljublj, kred. 120 d., Medjunarodna 68 d.. Narodna 6800—7200, Srbska 191 d. Industrije: Šečerana Osijek 245—260, Trboveljska 235 do 245, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. Nar šum 25 d., Guttman 118—121, Slaveks 25—30, Danica 65—70 ex coupon, Drava 235—236, Nar. mlin. 15 bi., Isis 44—47, Dubrov. 300 d., Jadr. 490 d., Oceanija 190 d. Beograd, 18. junija. 7% inv. pos. 86’50, 8% Blaire 90-75, 7% pos. hip. b. 80-50—80-75, 4% agr. obv. 48 50, 6% begi. obv. 65-50—66-25, vojna škoda 409—409-50, Narodna banka 6700. Dunaj, 18. junija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 12-80, Prioritete 93"25, Ruše 22. Trbovlje 30. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet 1 vagon pšenice. Nori Sad, 18. junija. Koruza: baška 99 do 100, baška ladja Dunav. Sava Tisa 100-101. baška okolica Sombor 100—101, sremska okolica Indjija 99—100, sremska okolica Šid 100 do 101. Otrobi: baški, sremski, ban. 112-50 do 117"50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 3 vagoni, koruza 14 vagonov, moka 5 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. 18. junija. Tendenca lahka, promet omejen. Pšenica: junij 14-46—14-58 (14-45 do 14-47). Koruza: julij 13 43—13-60 (13-43 do 13-44), avgust 13-55—1375 (13-55—13-56). maj 11-40—11-60 (11-47—11-49). transit julij —•—, avgust 10-90 (11). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. ‘Hadio Spevi Razpis tekem Zveze Slovanskega Sokolstva Predsedništvo Zveze Slovanskega Sokolstva razpisuje za IX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932 naslednje tekme za prvenstvo: štafetni tek članov 4 krat 100 m za prehodno darilo, štafetni tek članic 4 krat 75 m za prehodno darilo, tekmo za prvenstvo Slovanske Sokolske Zveze za člane in članice, ki obsega poleg orodne telovadbe tudi prosto tekmo, tekmo za prvenstvo v smučanju za člane in članice ter prvo tekmovanje vrst članic. Tekmovalni red je izdalo načelstvo SSZ. Smučarske tekme se bodo vršile v zimi leta 1932, ostale pa ob priliki vsekokol-skega zleta v Pragi. Concordia — Ilirija V nedeljo bo odigrala Ilirija morda najtežjo tekmo v državnem prvenstvu. Po dveh zaporednih porazih v katerih je Ilirija prejela 22 golov, je vsekakor teško upati v morebiten uspeh belo zelenih. Edino upanje je, da se bo slaba forma moštva obrnila na bolje, kar bi z veseljem pozdravili vsi. Concordia nastopa kot siguren favorit. Po sigurni zmagi nad Hajdukom, stopa Concordia ne samo kot favorit za prvo mesto v svoji skupini, temveč tudi kot najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka. Vrline moštva so vsem dobro znane. Njihova največja odlika je borbenost in v tem pogledu jih ne dosega niti eno moštvo v Jugoslaviji. Poleg te odlične lastnosti, Ima državni prvak prvovrstne igrače od katerih sta najpopularnejša Premrl in Zivkovič. Prvi ni samo hrbtenica moštva, temveč tudi glavna zaslomba naše državne reprezentance. Vodstvo tekme je poverjeno mariborskemu sodniku g. dr. Planinšku. Mariborski šport Kolesarske dirke za prvenstvo Mariborskega kolesarskega pododbora Mariborski kolesarski pododbor priredi v nedeljo, dne 21. junija kolesarske dirke za prvenstvo Mariborskega kolesarskega pododbora na progi Maribor, Fram, Hajdina, Ptuj, Biš, Sv. Lenart, Maribor (72 km). Start ob 6. uri pri mestnem vodovodu na Tržaški cesti, cilj na Aleksandrovi cesti, — Tomšičev drevored. Nagrade: prvak, trak z napisom »Prvak mariborskega pododbora« in zlato kolajno, drugi srebrno kolajno, tretji bronasto kolajno, ostali kt dospejo 20 minut za prvim dobijo časovne kolajne. 1. Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. 2. Dirka je odprta za vse člane klubov mariborskega pododbora, kateri so včlanjeni v Ko-turaškem savezu kraljevine Jugoslavije. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestno-policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med vožnjo. 4. Odredbam vodstva se je nastrožje pokoriti Protesti se upoštevajo 15 minut po izvršeni dirki z plačilom 30 Din, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. 6. Prijave sprejema Mihael Lešnik, Maribor, Orožnova ulica 4. Prijavnina znaša 10 Din za vozača. 7. vrstni red in obliko startanja določi vodstvo dirke. 8. Dirka se ob vsakem vremenu. Razglasitev rezultatov še isti dan v hotelu Halbwidl. S Kllirija (lahkoatletska sekcija): Radi potovanja v Maribor naj bodo jutri točno ob pol 18. uri sledeči atleti na kolodvoru: šporn, Vidmar, Outrata, šoukal, Jeglič, Oroszy, Stepišnik I in II, Orel. Tajnik. SK Ilirija (sabljaška sekcija): Pozivajo se vsi, ki se nameravajo udeležiti, bodisi kot gledalci bodisi kot tekmovalci, državnega sabljaškega turnirja v Zagrebu, da se javijo najkasneje do petka 19. t. m. pri tajniku J. Baru, Mestni trg 5-1. ali pa v borilnici pri treningu v petek, v svrho izdaje polovičnih vozovnic. Kdor želi obenem prenočišče, naj javi tudi to. Prenočišče Hotel Kruna 38 Din za osebo. Tajnik. Svetovno prvenstvo v tenisu Veliki teniški turnir v Vimbledonu se začne v ponedeljek. Danes so izžrebali igralce. V moškem singlu so brez žrebanja določili osem naj boljših igralcev vseh narodov, ki imajo največ upanja, da pridejo do osminke finala. Tl igralci so: Austin in Perry (Anglija), Cochet, Borotra in Boussus (Francija), Wood in Shields (Amerika) in J. Satoh (Japonska). V ženskem singlu so postavljene za najboljše: Miss Nuthal, Miss Mudford in Mrs Whittingstall (Anglija), Aussen in Krahwinkel (Nemčija^, Mme Mathieu (Francija), Miss Jacobs (Amerika) in senorita Alva-rez (Španija). Ljubljana, petek. 19. junija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvinlet. 19.00 Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Novi repertoar burkasto igre). 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura, gdč. C. Krek. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Čas, dneve vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 20. junija. 11.45 Mladinska ura. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, »lošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. ojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Koncert ljubljanskega Šramel kvarteta (gg. dr. Ivan Karlin, dr. Mirko Karlin, Vladislav Prinčič, Viktor Dežela) in tenorista gosp. Miirka Jelačina. 21.30 Plošče (češka glasba). Vmes časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek, 19. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Beograd. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah. Zagreb, sobota, 20. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Beograd, petek, 19. junija. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 16.00 Plošče. 17.00 Jugoslovanske pesmi. 17.30 Narodne na harmoniko. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Solnčna Dalmacija. 20.30 Simfonični koncert. 21.30 Poslovilni koncert ge. Žaludove in g. Zdenka Knvtl. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. Beograd, sobota, 20. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski konceft. 19.50 Uvod k prenosu. Praga, petek. 19. junija. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.15 Plošče. 19.30 Ljudske pesmi. 20.10 Brno. 21.00 Pesmi. 21.30 Pianoforte. 22.15 Moravska Ostrava. Praga, sobota, 20. junija. 12.30 Moravska Oslra-va. 14.30 Brno. 17.20 Plošče. 19.05 Promenada po Pragi. 19.30 Kabaret. 22.20 Moravska Ostrava. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Lov občine Gaberje se bo oddal dne 11. julija 1931 v zakup potom dražbe v pisarni sreskega načelstva v Bežicah, soba štev. 6, ob 10. uri dopoldne. 1472 /^\ 146 8J i 4»/UWll«CKH „HAM.AD“ Sigurna smrt šlurkom, stenicam, PRAŠEK ušem, mravljam,muham,bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muho! Dobi se na pismeno naročilo. Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ciril Stramiak, Oev. Marija v Polju pri Ljubljani. Zakon o uradnikih (U. Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino Din 1 v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Hi Zima prekrasni ljubavni roman. Cen* Din 30’—, v platnu vezan 35’—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev. 4 Oglašujta »Jugosl ovanu!* I||altulatunii papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Oskrbnika (co) za novo kočo na Sv. Gori išče SPD Litija. Prednost imajo vešči reflektanti s kavcijo in lastnim gostilniškim inventarjem. Ponudbe na SPD podružnica Litija. 1471 Kolesa 142a po Din 1500.— »CENTRA« Ljubljana Masarykova cest« Vinonoše mlada dekleta, išče Hotel Jekler, Bled 1468 Nogavice, roko* vice, volna in bombaž 463 aajoeneje In * veliki Izbiri pri KARL P3BLOO Ljubljana. Židovska olioa In Stari trs KultuvaL Koncert celjske »Oljke« na Bledli V nedeljo popoldne ob štirih je celjsko pevsko društvo -Oljka« na inicijativo g. prof. Pavliča, ki je aranžiral romanje k Materi Božji na blejski otok, priredilo v dvorani Zdraviliškega doma koncert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom svojega pevovodja g. M. Videniča. 1/, stare iskušnje vemo, da se koncerti po zdraviliščih zadnje čase ne rentirajo niti v Rogaški Slatini, niti na Bledu. Po vojni so letoviščarji radi posečali koncerte, danes pa jim je mar le zabava, ples, resne koncertne prireditve ignorirajo, tembolj če vlada taka vročina kot je bila minulo nedeljo. Sploh čas od začetka maja ni več prikladen za koncerte. Za koncert »Oljke« na Bledu so se sicer odborniki ves dan trudili in vabili na poset, toda prišlo je v dvorano malo poslušalcev, komaj 70 do 80 in še ti so Uiti domačini, tujcev ni bilo opaziti. Začetek koncerta se je zalo tudi nekaj zakasnil. Zbor »Oljke šteje okoli 30 pevcev, svežih grl, dinamično dobro prednaša, le nekoliko prepo gumno in ostro. Tehnično je dobro naučen, intonačno včasih malo nesiguren, ima pomanjkljivo izreko (1), v unisonih je zlasti bas premalo točen. Zbor pa pazi na pevovodjo, da bi bilo prednašanje enotno. S tempi nekaterih pesmi se nisem mogel strinjati. Prelovčevi »Rdeči nagelj« so bili v prvem delu prepočasni v Adamičevi »Oženil se bom« je zbor visoko zlezel, v »Hišci pri cest’ sloji« se je v srednjem delu staccato lepo posrečil. Pevovodja Videčnik je temperamenten, živahen. Razmeroma dolg spored je zbor odpel gibčno. Vendar mu ho Irelm — kot večini naših zborov — posvečali ■včejo pažnjo na estetsko lepo prednašanje, na mirnejšo agogiko. »Oljka« sodeč po tem koncertu — resno pojmuje svojo nalogo. Odpraviti bo morala le prehudo forsiranje petja, ki so ga včasih gojili zaradi narodnega navduševanja. Danes, ko smo v svobodni državi pa moramo vsi zbori stremeti za čim popolnejšim koncertnim, umetniškim petjem, strnili moramo svoje vrste pod okrilje Južnoslovanskega Pevačkega Saveza, čigar pokrovitelj je Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander ; društva dravske banovine naj bi se zbijala pod Hubadovo župo v Ljubljani in pod Ipavčevo župo v Mariboru, ki se pravkar poraja. »Oljka« ima prosto pot, k eni ali drugi organizaciji. Cepitve dela je bilo dovolj in pravih zaželjenih uspehov na celi črti zato ni bilo mogoče zaznamovati. Upajmo, da bližnja bodočnost vse morebitne ovire odpravi, da bo vsa slov. pevska armada složna, saj vsi pojemo iz srca, v slavo naše pesmi. »Oljka« naj pridno vztraja na začetem potu, slopi naj v naše bratske vrste, da jo bomo drugo leto oh <50 letnici Glasbene Matice ha velikem pevskem festivalu JPS lahko pozdravili kot pridno in napredujoče celjsko pevsko društvo! Z. P. Produkcija operne šole konservatorija Nepozaben večer v razprodanem gledališču. Zasluga Škerlj - Medvedove in Šesta, kapelnikov Neffata in Švare. Humperdink, Thomas, Lort-zing, Gouuot, Čajkovski, Puccini, Smetana in po odmoru celo II. dejanje Mozartove »Figarove svatbe«. Tudi tretja slika »Onjegina« v celoti. V vlogah Arkova štirikrat s presenetljivim uspehom in z zrelo, prefinjeno igro. Mezetova trikrat z istim uspehom. Švigelj dvakrat, zlasti v Mozartu odličen; prav izborna Obervvaldova kot paž. V Figa rovi svatbi, ki so jo podali vseskozi vzorno, omenjani pohvalno Magdiča, Mle-kuševo, Sekulo, Sancina in Frankota poleg Arkove, Mezetove, Obenvalderjeve in Šviglja. Vzoren ansambl, pevsko in igralsko na višku, najčistejši v slogu. Pa prosim: vse to brez dirigenta in njegovih »znakov«. Švara pri klavirju idealen. Imenitna tudi tretja slika iz »Onje-gina« z Mezetovo kot Tatjano. Krmpotičev Va-šek je poglavje zase. Celo Vašku naše 'opere, g. Kovaču, je izredno ugajal. Kako prisrčen je bil duet Janka in Metke (Arkove in Mezetove) v pevskem in igralskem oziru 1 Iz 111. letnika sla bili z uspehom zaposleni še Mlekuševa in Dolenčeva, iz II. letnika Vedralova, iz prvega pa poleg že naštetih še Juvanec in Burger, ki se bodo vsi pri nadaijnem študiju še izpopolnili. Vse točke razen Mozarta je vodil pri klavirju vzorno Neffat. Prireditev je bila triumf mladih pijonirjev in njihovih učiteljev. Slavko Osterc. Knjiga o dopustu in počitnicah. (Miroslav Zor: Week-end, Tehnika življenja v prirodi. — Založila knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana, 1931.) Drobna knjižica, pa je le vredno, da se ob njej ustavimo. Posebno sedaj, ko postaja week-end tudi pri nas že, rekel bi, življenjska potreba. Vedno več jih je, ki ob sobotnih popoldnevih hitijo v naravo, vedno več in več jih je, ki skušajo svoj dopust ah počitnice preživeti daleč od civilizacije. Danes ga menda ni več mladinskega društva, ki ne bi v svojem programu imelo tudi taborov in izletov. Posebno mora človek priporočati to knjižico sokolskim društvom, ki nameravajo prirediti letos svoje prve tabore. — Vse najdeš v tej knjigi, kar je treba vedeli za življenje v na ravi, vse, izletnega in tabornega pijonirstva. preko enostavnih kuhinjskih receptov, higijen-skih pravil in navodil o prvi pomoči, romantične gozdne modrosti pa do organizacije taborov. Knjiga je prežeta z ostrim in zdravim vonjem po naravi, da bo vsakemu čitalcu, ki še ni imel prilike doživeti vseh lepot takega svo-bodnegaa življenja, vzbudila vsaj vrsto hrepene-uja po prirodni romantiki; kdor pa je že strmel v mogočni taborni ogenj, kdor je doživel tajinslvenost nočnih straž in čutil pravi taborili apetit, ki se ne ustraši ne prismojene polente ue razkuhanih makaronov, bo mornl biti hvaležen avtorju ne le za vesele spomine, ki jih je priklical, ampak tudi zn nebroj praktičnih na »vetov, ki so važni in novi za vsakega, še tako izkušenega Modernega divjaka. # Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 175/31—3. 1706 Oklic. Zoper Caf-a Slavka, trgovca v Loki pri Tržiču, sedaj neznanega bivališča je vložila L. Šturm, mehanična pletilnica nogavic in pletenin v Poljčah pri Lescah tožbo radi ‘2217 Din 50 p s prip. pod opr. št. C 175/31-1. Ustna razprava se vrši 10. julija 1 9 3 1, ob p o i d e s e t i h pri tem sodišču v sobi štev. 26. Gospod Krištof Vladimir, advokat v Radovljici se postavlja tožencu za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam, ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 16. junija 1931. € 159/31—2. * Oklic. 1705 Tožeča stranka Mestna hranilnica v Kamniku je vložila proti toženi stranki Sever Antonu posest. Selca 8 radi Din 7500'— s prip. k opr. št. C 159/31—2 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. julija 1931 ob devetih pred tem sodiščem v izbi šlev. 6 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Ponikvar Alojzij, v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II., dne 15. junija 1931. * E 1074/30—7. 1697 Dražbeni oklic. Dne 5. julija 1931 ob osmih bo dražba nepremičnin na licu mesta pare. 953 k. o. Mirna peč, zemljiška knjiga Mirna peč vi. št. 74, zemljiška knjiga Hmeljčič vložna štev. 316. Cenilna vrednost: 22.373’— Din; najmanjši ponudek: 14.915 Din 90 par. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 11. junija 1931. * E 104/31—10. 1696 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 1931 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Kostrivnica vi. štev. 12 in 108. Cenilna vrednost: 133.110 Din 50 p; vrednost pritikline: 2792’— Din; najmanjši ponudek: 88.740 Din 34 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okraju« sodišče Rogatec, dne 10. junija 1931. * 1672 3—3 Nc. I. 138/31—3. Amortizacija. Na prošnjo tvrdke M. Masterl v Stražišču se uvaja postopanje za amortizacijo začasne priznanice direkcije državnih železnic v Ljubljani št. 38/LXVi z dne 28. dec. 1929. v 5 komadih obveznic 2 'A ratne štete, ka-. tero je imenovana tvrdka kot kavcijo položila. Imetnik te priznanice se poživlja, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker se bo sicer pri-znanica po preteku tega roka izrekla za neveljavno. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 12. junija 1931. Konkurzni razglasi s 8/30—42. 1703 «47. Odprava konkurza. Prezadolženim: tvrdka Janez Aljaž, družba z o. z. v Boštanju, sedaj v Kresnikah pri Štorah. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna štev. S 8/30—3 o imovini preza-dolženke, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po §-u 139 k. r. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. junija 1931. $ Sa 8/31—36. 1604 648. Sklep. Poravnalna zadeva prezadolženke Tomažin Frančiške, trgovke na Gmajni pošta Krka. Dolžnica zboljša poravnalno ponudbo v tem smislu, da ponudi 40% kvoto, plačljivo prvih 10% v 3 mesecih in potem vsakih nadaljnih 10% v razdobju 3 mesecev. Vsled tega se določi nov poravnalni narok na 2 7. junija 1931 ob d e v e -t i h pri podpisanem sodišču soba štev. 3. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. L, dne 15. junija 1931. * 1702 Sa 7/31—53. «49. Potrditev poravnave izven stečaja. Poravnalna zadeva Brezovnik Ladislav, trgovec v Vojniku. Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 30. maja 1931, te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 50% kvoto, plačljivo v 10 enakih obrokih, pričenši s prvim obrokom dne 10. septembra 1931, ter da pristopite k tej poravnavi kot poroka in plačnika Albreht Antonija, posestnica in trgovka v Hotederšici pri Logatcu, ter Brezovnik Antonija v Vojniku in sicer zoper zadnjo s pravico takojšne izvršbe po zapadlosti terjatve. Okrožno sodišče Celje, odd. 1., dne 3. junija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 2786/2. 1691 Razglas. Ribarstvo zakupnega ribarskega okraja 21 Cerklje, obsegajoče Reko od izvira do Janezovega mlina v Gradu, Všico od izvira do Vasice in Pšato od izvira do vasi Šmartno, se bo vsled naročila kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani oddalo na javni dražbi v zakup pri sreskem načelstvu v Kran ju dne 13. julija 19 3 1 ob devetih za dobo deset let, to je od 1. avgusta 1931 do 31. julija 1941. Zakupni in dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri podpisanem sreskem načelstvu. Sresko načelstvo v Kranju, dne 16. junija 1931. Sreski načelnik: Žnidarčič, 1. r. Opr. Št. 212/4—1931—2. 1685 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje v svojem zobnem ain-bulatoriju 3 mesta zobozdravnikov, odn. zobotehnikov, ki imajo pravico do denti-stične prakse po zakonu o zdravnikih-spe-cijalistih za bolezni ust in zob in o zobo-tehnikih z dne 18. novembra 1930. V prošnji je navesti koliko ur dnevno more biti prosilec zaposlen, ker se po veljavnih predpisih višina honorarja ravna po številu ordinacijskih tir. Prošnje opravljene s predpisanimi dokumenti je predložiti uradu do vštetega dne 4. julija 1931. do 12. ure pismeno ali osebno v uradu, soba št. 205. Prošnjam je priložiti sledeče priloge: rojstni in krstni list, domovnica, šolska izpričevala, dokaz o ureditvi vojaških obveznosti, vsa potrebna strokovna izpričevala in dokazila o dosedanjem službovanju. Ljubljana, dne 13. junija 1931. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Razne objave Št. 575/31. 1716 Objava. V smislu člena 34. izpitnih predpisov za diplomske in doktorske izpite na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani se objavlja, da se bo vršila promocija kandidata Grada Antona iz Ljubljane za doktorja filozofije v soboto 20. junija 1931 ob 12. uri na dekanatu filozofske fakultete. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 16. junija 1931. Rektor: I)r. A. Serko s. r. * Objava. 1695 Izgubil sem šofersko legitimacijo izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti na ime: Kovač Kristijan rodom z Nabrežine pod Št. 3491/3. Proglašam jo za neveljavno. Kovač Kristijan, s. r. * 1689 Objava. Izgubil sem izpričevalo 111. razreda 11. realne gimnazije v Ljubljani iz leta 1923/1924, ter ga proglašam za neveljavno. Mali Anton, s. r., t. č. Zagreb, llica 122. i-) “1- 1660 Objava. Izgubil sem orožni list, glaseč se na eno pimko dvocevko, izdan od sreske izpostave v Škofji Loki pod št. 524 (ad spis št. 8538/28) na ime: Lukane Janez iz Škofje Loke. Proglašam ga za neveljavnega. Lukane Janez, s. r. * 1717 Objava. Izgubil sem šofersko vozno dopustilo št. 137 izdano od sreskega načelstva v Kranju na ime: Zupančič Vinko, bivajoč v Tržiču. Proglašam jo za neveljavno. Zupančič Vinko s. r. Računski zaključek Splošne stavbene družbe, Maribor asa poslovno leto 1930. Aktiva Račun bilance k 31. decembru 1930. Pasiva Din Din Kačun nepremičnin • 3,618.640*48 Račun delniške glavnice . . . 6,000.000-— Račun strojnih naprest « „ « . 3,492.729-99 Račnn rezervnega sklada . . 27.096-31 Račun inventarja ...... 57.669.86 Račun bank , , 10,253.099*71 Račun orodja ........ P— Račun upnikov 3,862.225-61 Račun blaga .... e ... . 4,364.793 18 Račun dividend 13.146 — Račun napolizdelkoT ..... 474.693-56 Prenos dobička iz 1929 130.402*12 Račnn dolžnikov ...... 7,037.999-04 Čisti dobiček 1030 . . 2R444 97 158.847-09 Račun blagajne ....... 845.187*01 Račun vrednostnih papirjev . 172.000"— 19,304.414"72 19,304.414-72 V breme Račun zgube in dobička k 31. decembru 1936. V dobro j Din Din i Odpisi ............ 1 Pridobnina ......... Čisti dobiček ........ 960.398-78 160.760- -158.847-09 Prenos dobička iz 1929 ... Skupni dobiček ....... 130.402-12 1,129.593-76 1,269.996"87 1,269.996-87 1 Sttnpan KcnfelJ t. 1704 r. Henry Furrar I. r. Fran Gogala t. r. Avgust Janko 1. r. Za knjigovodstvo: P rok. Ludvik Dolinar L r. £. 2ML 9emarque: 118 Pci nazoj Koman (Copyright by M. Feature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedanJ Marija je strmela vanj. »Adolf — kaj? — kdo?« Ni ji odgovoril, občutil je samo ponižanje svojega obraza in sramoto. Zdelo se mu je, da ga Marija zasmehuje — »proč!« — mahal je okoli in se spodtikal, divji je postal, ne sme ga pogledati, — »proč!« z zdravo roko je zagrabil krožnik na mizi — Vsa prestrašena je hitela Marija ven, po stopnicah, v mle-kast jutranji vzduh — Stal je med vrati, roka se mu je povesila, krožnik je zdrsnil na tla, nekaj je še jecljal, potem je pa padel ko mrtev na zofo in zaspal, žena je pa šla in se ni vrnila več. Peti dan. Se vedno nimamo niti sledu o nji. Adolf sedi otopel in brezčuten pri nas. Z veliko težavo se nam je posrečilo, da nam je povedal, kaj se je ž njim zgodilo. Pripovedoval nam je, da je bil pijan in da je padel po stopnicah. Toda Willy ga je takoj prekinil: »Pusti to, Adolf. V takih stvareh sem izkušen. Pretepal si se in sicer prav pošteno.« Končno nam je začel pripovedovati, kaj se je dogodilo. »Toda, Adolf,« je dejal Willy očitujoče, »kako si mogel kaj takega storiti? Udarec v obraz malo zaleže. To samo mogočno ploskne, je pa brez uspeha. Najprvo bi ga moral udariti v podbradek in potem takoj suniti v trebuh! Na ta način bi ga imel takoj pied seboj ko črva!« Ves skrban je zmajeval z glavo. »Kakšno neumnost si storil, da si tolkel dalje, ko si imel izpahnjeno roko! Suvati, samo suvati, v gloleni, v kolena, in saj veš, kam še! Kako se imenuje tisti kuj on?« Ko mu je Adolf nekoliko popisal Wessa, ga je Willy naprej izpraševal: »Tako, izpahnjeno roko ti je tudi obračal?« Adolf je pokimal. »Pusti ga vendar,« sem dejal in sunil Willyja v rebra. Dva dni pozneje je prišel Willy k meni in izjavil, da se bo odpeljal. Smatra se dolžnega Adolfu, da obračuna z Wessom. »Peljal se bom s teboj, Willy.« »Zakaj? Mar misliš, da ne bom moge* sam opraviti?« »Pač! Toda bojim se, da ga boš ubil.« Wessa sva našla v krčmi. Sedel je tam z nekim svojim prijateljem. Willy se je vsedel poleg njega in mu prevrnil najprvo kozarec s pivom. Wess je zabavljal. »Pazite vendar, vi kozel,« je Willy renčal surovo. »Hola,« je dejal Wess in vstal. Tudi njegov tovariš se je dvignil. Oba sta bila zastavna kuj ona. »Ali se ne imenujete Wess?« je vprašal Willy. Presrečen ga je Wess pogledal. »Ali se niste zmazali od vojakov?« je vpraševal Willy dalje. »Potem ste pa zalezovali žene onih, ki so bili v vojni.« »Kaj pa vas to briga?« je kričal Wess, kateremu je prisotnost njegovega tovariša krepila pogum. »Toliko me to briga, da vam morem reči, da ste največji lopov na zemlji!« »Kaj?« Oba sta se približala. »Pojdite ven,« je kričal krčmar,« nove stole sem dobil šele prejšnji teden!« Najprvo je šel Willy. Hitro sem plačal in hitel za njimi, da bi držal Wessovega tovariša. Pa ni bilo treba, oni je ležal že na tleh. Willy je pa vlekel Wessa proč. Pazil sem na nezavestnega na tleh. Od hrastovega gozdiča se je slišalo dušeče grgranje, suvanje in divjanje. Z žalostnim jokom se je končalo vse skupaj. Willy se je vrnil. »Vsa njegova dejanja sem mu poklical v spomin,« je dejal, »obljubil sem mu, da-bom čez štirinajst dni zopet prišel. Toda mislim, da ne bo šlo tako hitro. Nazadnje sem mu hotel izviniti desno roko — mislim pa, da sem mu jo zlomil.« Pa kaj pomaga vse to — Adolf le nima svoje žene. livši predsednik francoske republiko Gaston Doumergue zapušča Pari* Iz zasebnega življenja ruskega diktatorja O zasebnem življenju ruskega diktatorja Stalina pripoveduje nemški pisatelj Gustav Kie-penheuer v knjigi »Stalin« tudi tole: Za zasebno življenje Stalin nima časa. In vendar živi tudi on svoje zasebno življenje, ki pa se prav nič ne razlikuje od življenja drugih komunistov. Kot mladenič se je Stalin oženil s svojo rojakinjo Svanidse. Iz tega zakona se mu je rodil sin; žena pa mu je kmalu umrla za plučnico in sicer še pred revolucijo. Kasneje kot 50 let star inož, se je oženil drugič s 15 letno deklico Nadjo, ki se mu po orientalskem načinu po polnoma pokori. Stalin je dober zakonski mož, ampak on je orientalen. Žene vplivnih komunistov žive v Kremlju v Moskvi tako, kakor pač žive žene ljudi, ki so čez noč prišli do veljave. Od eskimotke Ordjonikides pa do soproge g. Litvinova, ro jene Angležinje, se vrši vse življenje teh žensk samo okoli »trače-a. Edina izjema v tem oziru je Stalinova žena. Ona sama ne govori o nikomur, pa tudi nihče ne o njej. Ona živi tiho in mirno v svojem stanovanju. Ljudje vedo samo to o njej, da ne zna rusko in da je rodila 50-letnemu Stalinu dva otroka. Stalin pa je tudi dober rodbinski oče. Nekoč je morala žena v kuhinjo in je otroka v zibeli izročila Stalinu, naj nekoliko pazi nanj. Stalin je lepo mirno kadil svojo pipo in prikimal. Nenadoma pa je začel otrok kričati. Da ga pomiri, mu je puhnil Stalin nekaj dima v obraz. Tedaj je bilo šele joj! Stalin si ni znal drugače pomagati, kakor da je v otrokova usta porinil svojo pipo, češ sedaj bo morebiti le mir. Otrok se je še bolj drl, dokler ni prišla njegova žena iz kuhinje nazaj in ga vzela k sebi v naročje. Stalin pa je zamrmral: »Taka baraba! Ali je to boljše vik?« Ko je Stalinov starejši sin na tehniški visoki šoli v Moskvi pri izpitu padel, ga je Stalin poslal v neko zapuščeno gnezdo na deželi z be sedami: »Ce nočeš biti inžener, bodi pa čevljar! Ko pa se je njegova sestra poročila z nekim komunističnim voditeljem, je priredil sijajno pojedino čisto po vzorcu nekdanjega ruskega dvora Stalin se na stara leta mnogo trudi, da izpopolni svojo izobrazbo, kar je v mladosti zamudil. Bere pa najrajši znanstvene knjige o socijalizmu za lepe knjige pa nima smižla. Rad pa obiskuje gledališče. Nekoč se je domislil, da bi se učil angleščine, vendar pa je to namero že po prvih urah pouka opustil. Največ pa mu je ležalo na tem, da obdrži svoje pristaše trdno v rokah. Ta svoj namen je tudi popolnoma dosegel. Dvojno življenje dolarske princese Pred nekaj leti je vzbudil med »boljšo« družbo v Ne\vyorku in v celi Ameriki silno senzacijo umor mlade in bogate hčerke znanega milijonarja Fastlifulla. Dekle je slovelo zaradi svoje lepote daleč naokrog, in po splošnem mnenju je bilo tudi tako odlično vzgojena, da si policija in ljudje kar niso mogli razložiti vzroka dekletove smrti; niti tega niso dognali, ali gre za zločin ali za samomor. Nenadoma pa se je razvedelo, da so našli na dekletovem stanovanju dnevnik, ki kaže življenje mlade bogatinke v prav posebni luči. Kakor se vidi iz najdenega dnevnika, je živelo dekle dvojno življenje. V krogu svojih sorodnikov in domačih prijateljev se je delalo dekle zelo resno, čeprav moderno, in je govorilo le o književnosti in o podobnih stvareh; skrivaj pa je uganjalo naravnost neverjetne stvari. Dekle je imelo nebroj umazanih ljubavnili afer z vsemi mogočimi moškimi, imelo je zveze s trgovci z mamili, obiskovalo je najbolj razvpite nočne lokale in se je včasih tako upijanila, da še domov ni moglo samo. Tako je živela bogata razvajenka od svojega 10. leta dalje celih 10 let. Med njenimi neStevilnimi tajnimi ljubavniki pa je bilo tudi precej težkih zločincev, in policija je mnenja, da so jo baš ti zločinci ubili iz strahu, da jih dekle lepega dne ne izda. Zanimive izjave prof. Wegenerja Čez 100 let bomo brez petroleja, čez 400 lel pa brez premoga Profesor VVegener, brat onega profesorja, ki so ga našli na Grenlandiji mrtvega, je na nekem zborovanju vremenskih opazovalcev omenil med drugimi tudi vprašanje petroleja in premoga. Optimisti cenijo, je rekel, da imamo petroleja še za 100 let, premoga pa še za 400 let. Premog in petrolej sta nastala v dobi, ko na zemlji še ni bilo živih bitij, ld bi bila porabila ogljik, ki ga izločujejo rastline in zato se je ogljik zgostil pod pritiskom v premog in v petrolej. Dandanes producirajo ves ogljik rastline, porabijo pa vsega živa bitja in zato se petrolej in premog ne tvorita več. Vprašanje je aedaj, kako si bomo pomagali brez petroleja in brez premoga. Nekaj nam bodo pomagale vodne sile; to pa ne bo dovolj. Mogoče je pa tudi, da se bodo morale pomorske države zopet vrniti k jadernicam. Te *icer niso tako hitre kakor so parniki, toda za prevoz večine blaga hitrost tudi ni potrebna. Poleg tega pa poznamo dandanes vetrovne razmere mnogo bolje kot so jih poznali nekdaj in zato bodo jaderaice bodočnosti mnogo boljše. Tudi možnost pridobivanja ogljika iz zraka ni Stolctnica tehniške visoke šole v Hannover« Tehniška visoka šola v Hannoveru je slavila v nedeljo srtoletnico svojega obstoja. Slovestnosti se je udeležilo veliko število tehnikov od blizu in daleč, ker uživa ta šola svetoven glas. izključena; do danes pa še ne poznamo nobene metode za to. Pa tudi vedno večji stroji bodo ubili same sebe. Velikanski avtomobili zahtevajo vedno dražje ceste, tako da se končno že ne izplačujejo več. V Argentiniji pa je mali plug že popolnoma izpodrinil velike motorne pluge, ker so ti predragi v obratu. Ponesrečeni francoski parnik »St. Philibert« Parnik »St. Philibert« se je nedavno potopil z nekoli sto izletniki. O nesreči je »Jugoslovan« obširno poročal v svojih brzojavnih poročilih. Jules Cainbon Nekdanjega francoskega poslanika v Berlinu Jules-a Cambon-a je zadela kap. Njegovo »tanje je resno, tem bolj, ker je že 86 let star. Poslanik v Berlinu je bil od leta 1907. nftprej do začetka svetovne vojne. Zobje predsednika Hooverja Predsednika Združenih držav Hooverja »o nedavno zaboleli zobje. Mogočnemu gospodu ni iaaalo nič drugega kakor da je odšel v bližnjo bolnišnico. Tam so mu zdravniki povedali, da si mora dati izdreti najmanj 3 zobe. Predsednik Hoover se je vdal in zdravnik je opravil svoje delo. Izdrte zobe je zdravnik vrgel' na tla, ker niso bili zanič. Bolniški sluga je pa izdrte zobe pobral, pa ne »amo predsednikovih, ampak vse zobe, kar jih je ležalo po tleh. Zobe; je začel prodajati loot »zobe gospoda predsednika in mož je imel srečo. Cena zob je bila vedno višja in mož je prav lepo zaslužil, dokler ni neki drugi sluga izdal »tajnosti« svojega tovariša, ki je prodal že okoli 600 zob za »predsednikove« zobe. Kakor hitro pa so ljudje zvedeli za to »tajnost« je cena predsednikovih zob silno padla, kajti toliko zob, kolikor je bilo prodanih na »predsednikovo« ime, nima vsa številna rodbina gospoda predsednika skupaj. Nove vrste ogledalo Asistentu nekega kemičnega laboratorija v Kaliforniji se je baje posrečilo iznajti ogledal«, Iti se da zviti kakor kos papirja. Iznajditelj tega ogledala je segreval neko maso v električni peči na 2000 stopinj. To maso je tanko razvaljal in jo preoblekel s srebrnim amalgamom. Tako je nastalo novo ogledalo, ki je nezlomljivo in ki se da zviti ali zložiti kakor žepni robec. Iznajdbi prerokujejo veliko bodočnost. Za kratek čas »Kaj pa delaš ves božji dan?« »Za mizo sedim in pišem.« »Kaj pa pišeš?« »Roman.« »Revež — ali si ne moreš kakšnega romana kar kupiti za par dinarjev?« —o— »Stavim glavo, da imam prav.* »Stavim svojo listnico, da imam jaz pravit Pa tvoja listnica je prazna!« »No, in tvoja glava? Stava mora biti enaka!« Razširjajte Jugoslovana Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva Ulloa 23. Za Uakarno odgovarja Otmar Mihšlek. - Urednik Milan Zaduek. — Za inseratni del odgovarja ArgusJ Koiman. — Val t Ljubljani