DOMOV AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 42 CLEVELAND, OHIO. TUESDAY MORNING, FEBRUARY 19TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVII. liberalni elementi skušajo ustvarili novo P stranko Washington, 18. februarja.— Politiki liberalnega mišljenji! ali tako zvani levičarji, so pripravljeni ustvariti novo politično stranko, toda ne vedo, kako bi začeli in ne vedo, če imajo za seboj dovolj podpore od strani javnosti, da ostanejo pri življenju. To so oni politiki, ki mislijo, da Roosevelt ni dovolj libera -ien, da se ne giblje dovolj hitro in da ne gre dovolj daleč. Zaenkrat se levičarji sicer še drže Roosevelta, ker je to v danih okoliščinah najboljše, toda dejstvo, da komaj čakajo prilike, stvo je, da komaj čakajo prilike, da nastopijo samostojno. Ti liberalci nočejo slediti senatorju Huey Longu, o katerem*so nekateri mnenja, da je trapast, niti nočejo priznati vodstva znamenitega radio pridigarja Rev. Coughlina. Prepričani pa so, da morajo imeti zgodaj v prihodnjem letu politično konvencijo, da se pogovorijo o svojem bodočem delu. Liberalci so prepričani, da bi dobili na s v o j o stran mogočno American Federation of Labor, ki je sicer prijazna Rooseveltu, toda ki misli, da Roosevelt ne gre dovolj daleč. če se ustanovi tretja politična stranka, ,ibi pomenilo to/ obenem tudi konec republikanske stranke. Brez dvoma je, da bo Roosevelt v letu 1936 ponovno izvoljen, dasi bo menda izgubil podporo liberalcev. V takem položaju je nemogoče, da bi še kaj ostalo za republikance. -o- Pokojni Frank Terček Pokojni Frank Terček, o čigar smrti smo včeraj kratko poročali, je bil doma iz vasi Hle-bišče, pri Sv. Treh Kraljih na Notranjskem. V domovini zapušča še štiri sestre in dva brata. Bil je najmlajši sin številne Terčkove družine, v kateri je bilo osem sinov in pet hčera. V Ameriko je prišel pred 25 leti za bratoma Luko in Jackom, ki se še nahajata med nami. Zlasti je brat Luka dolgo vrsto let ' poznan v naselbini kot posestnik in pionir. Bil je eden prvih pri ustanovitvi farne cerkve in pri delu za društva in za narodne domove. Ravno na dan proslave 31. obletnice poroke, katero so hoteli prirediti otroci Mr. Luka Terčku, je preminul brat, čigar posestvo se nahaja ravno preko ceste od bratove hiše na Holmes Ave. Pokojni Frank Terček je bil marljiv in varčen delavec. Nad 11 let je delal po tovarnah, 14 let je pa imel malo trgovino v lastni hiši, kjer bo sedaj do pogreba počivalo njegovo truplo. Pokojni zapušča poleg soproge Rozalije, rojene Gregorič, doma od Bele cerkve na Dolenjskem,, še hčer Jose-J, phine, ki je stara 17 let in sina franka, starega 10 let. Pokojni je bil član društva Kras št. 8 SDZ in član društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 15706 Holmes Ave., pod vodstvom pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi. Bodi pokojnemu vzor - možu rahla ameriška zemlja. Preostali družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje! Lepo darilo Družina Mr. in Mrs. Anthony Zaller, 725 E. 156th St., se veseli zale punčke, ki so jo prinesle vile rojenice, čestitamo! "ITS-" Ogromna zmaga Rooseveltove vlade ^Mi* Washington, 18. februarja. Dolgo pričakovana zgodovinska razsodba najvišje sodnije Zedinjenih držav glede zlate valute je bila končno podana javnosti v nijske unije Ko se je včeraj mudil v Cleve-landu William Green, predsednik American Federation of Labor, je izjavil, da predno je bila1 pondeljek. Razsodba pomeni po-ustvarjena NRA, je bilo prime-! polno zmago Rooseveltove deloma malo kompanijskih unij v,Rarne politike, deželi. Kompanijske unije so' bile poklicane v življenje, da se| prepreči delavcem, da postanejo člani neodvisnih delavskih unij. Vse kompanijske unije so financirane od kompanij. člani kompanijskih unij so boječi in prestrašeni, ker se boje za svoje delo. In kot taki nikakor niso sposobni, da bi zastopali svoje sodelavce v boju za izboljšanje delavskih razmer. Edino, kar je dobrega v NRA pravilnikih, je točka 7-A, ki daje pravico de-1 nobenega priziva več. Roosevelt Razsodba je ogromnega pome-! na ne samo za Zedinjene države pač pa za ves ostali svet, ki je enako nestrpno pričakoval kot Amerika kaj reče vrhovna sod-nija. Razsodba pomeni, da lahko Roosevelt nadaljuje z započetim delom, ne da bi se mu mogel kdo zoprstaviti, kajti končno besedo je izrekla zadnja in najvišja in-šanca, in zoper to razsodbo ni lavcu po lastni razsodnosti izbrati unijo, in da kompanija nima nobene pravice oporekati, da si delavec izbere delavsko unijo. Točka 7-A je bila sprejeta v pravilnike na prizadevanje organizacije American Federation of Labor. "Fundamentally točke NRA so v korist delavca," je dejal Green, "toda v enem oziru se delavci ne poslužujejo svojih pravic, v drugem oziru pa kompanij e točke nemoteno kršijo. Kompanije imajo pravico do svojih organizacij in organiziranja, in delavci ne diktirajo kompanijam, kako n a j vodijo svoje posle. Na drugi strani pa tudi kompanije nimajo pravice diktirati delavskim . organizacijam glede vodstva delavskih unij." V kratkem bo American Federation of Labor vložila v kongresu predlog, da se delovni čas zniža na 30 ur na teden, ne da bi se plače znižale. To je edina pot, je izjavil Green, da si pomagamo iz depresije. je zmagal na celi črti. Vsi kontrakti, obveznice, se-kuritete, bondi in enaka plačila se lahko vršijo po sedanji denarni valuti, ne da bi se jemalo v ozir prejšnjo vrednost zlata. To pomeni, da je ekonomski po- slal trdnejši, bolj soliden in da imajo industrije in podjetja pred seboj bolj sigurno bodočnost. Rooseveltova administracija je bila tožena, češ, da je dobila od kongresa pravico, katera ji nikakor ne gre, določevati denarno vrednost. Kongres jerdal to pravico Rooseveltu, in najvišja sodnija je potrdila ta prenos oblasi od kongresa na predsednika, rekoč, da se nahajamo v izrednih razmerah in je kongres torej pravilno deloval. Pet sodnikov najvišje sodnije, ki so liberalnega mišljenja je podpisalo to razsodbo, dočim so štirje sodniki nasprotovali, toda ker zmaga večina je izjava manjšine brez pomena. Razsodba pomeni, da so bondi in kontrakti ravno toliko vredni, dolar za dolarjem, kot je obrazna vrednost bonda ali kontrakta, dasi je na bondu ali v kontraktu pisano, da se plača vrednost v zlatu. Nasprotniki Roosevelta so trdili, da je dolar danes vreden no zlatu. Trdili so, da če imajo bond vreden $100, bi morali za njega dobii $169.00. To mnenje je najvišja sodnija ovrgla. Vsi bondi so vredni dolar na dolar. New York, 18. februarja. Kakor hitro je bila razglašena razsodba najvišje sodnije glede zlate vrednosti, je postal denarni trg zaposljen kot že dolga leta Slovencev John Babič je bil pred kratkim smrtno ranjen pri avtomobilski nezgodi v Uniontown, Pa. Avto, v katerem se je peljal z nekim trgovcem, se je prekucnil in Babič je imel pri tem prebito lobanjo in zlomilo mu je štiri rebra, ki so mu prebodla plju- ne. Chicaška žitna borza je mo-jča. Par dni pozneje je umrl v rala celo zapreti tak naval kupo-j bolnici. Zapustil je šest otrok, vanja se je pojavil. [ ki so sedaj brez staršev, ker je Cene delnicam so v nekaj mi-j njih mati že prej umrla. i>utah poskočile od $2.00 do $9.00 j Mr. Slavoj Trošt, ki se je po-in kupovanje je bilo ako ogro-|dal pred božičem na vabilo teda- mno kot že leta ne. Vsi so čutili neko sigurnost. radi razsodbe. Cena žitu je šla do ri cente pri bušlju navzgor, cena bombažu $1.25 pri svežnju. Temu nasproti pa je bil demoraliziran tuje-zemski denarni trg. Dolar se je dvignil, tujezemski denar je padel. Toda kmalu se je položaj vzravnal in tujezemski denar je narastel v veljavi, dočim je cena dolarja nekoliko padla. Splošno rečeno je skoro sleherni zadovo- ložaj v Zedinjenih državah po- $1.69, ker je Roosevelt zvišal ce-| ljen z odločivijo. Položaj policije Pravila policijskega oddelka v Clevelandu določajo, da gre policist lahko v pokoj potem, ko je deloval 25 let v policijskem oddelku. Pokojnina je znašala svoje dni $150.00 na mesec, danes pa znaša $100.00 na mesec. Kadar so šli policisti v pokoj, so bili navadno v povprečni starosti 50 Lastniki nebotičnikov v New Yorku prosijo za vojaštvo New York, 18. februarja. — Joseph Goldsmith, tajnik vseh organizacij v New Yorku, ki la-stujejo ogromna poslopja, se je cbrnil do governerja Lehmana, da pošlje v New York narodno milico radi grozečega štrajka uslužbencev v nebotičnikih. — "Temne sile so na delu," je izjavil Goldsmith, "ki organizirajo usužbence proti njih volji. Na vsak način bo v kratkem prišlo do prelivanja krvi." štrajk uslužbencev v nebotičnikih v New Yorku bi se moral začeti v pondeljek ob 10:30 zjutraj. Policijski načelnik je odpovedal vsak dopust policiji. Vsi policisti, ki se nahajajo na počitnicah, morajo nemudoma nazaj v službo. Pomožni d-elavski tajnik Mc-Grady se je v naglici pripeljal iz Washingtona v New York. — Med onimi, ki so zastavkali, so let, zdravi, močni in skoro sle-j vozniki elevator jev, janitorji, či-herni je dobil kako drugo delo ptilci; P°rt«-ji in nadzorniki po- ali pa je začel trgovino. Tako je zaeno s pokojnino lahko zelo udobno živel. Toda depresija, ki je spremenila toliko starih navad in običajev, je spremenila tudi policijska pravila. Noben policist noče iti več v pokoj. Se-claj služijo možje kar narej, kajti pokojnina ni več tako obilna kakor svoje dni, in tudi delo se ne dobi več. Torej policisti služijo kar naprej. Od leta 1920 do leta 1925 je resigniralo in šlo v pokoj nič manj kot 300 policistov v Clevelandu, od leta 1930 do 1934 pa samo — 15. Mnogo policistov služi že nad 40 let. Koncert Zvona V sredo, 20. februarja, priredi društvo Zvon koncert v So. High šoli. Sodelovala bo tudi mladinska godba sv. Lovrenca. Pele se bodo večinoma slovenske narodne pesmi. Pomen vsake iresmi bo g. Ivan Zorman predstavil v angleščini. G. Zorman bo imel tudi kratek nagovor o naši slovenski pesmi. Kdor se želi udeležiti, naj si preskrbi vstopnico pri pevcih društva Zvon. Vstopnice se dobi brezplačno. slopij. Prestavljena igra Vodstvo pevskega zbora "Ilirija" nam naznanja, da je prestavilo igro "Rodoljub iz Amerike," ki bi se imela vršiti v ne-dejjo 24. februarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra je prestavljena za nedoločen čas. Vsi oni, ki so že kupili vstopnice, naj slednje obdrže in se jim bo pravočasno naznanilo potom časopisja, kdaj se bo igra vršila. Cirkus v mestu Danes se začne s predstavami v mestnem avditoriju, kjer nastopi takozvani Al Sirat Circus Grotto. V avditoriju je te dni nastanjenih kakih 200 levov, tigrov, slonov, opic in enake zver-jadi. Najslavnejši krotilec zveri, Clyde Beatty, bo nastopil s 35 levi in tigri. Predstave se vršijo dnevno do 2. marca. V bolnici Jean Zivoder, 1068 E. 67th St., učenka 7. razreda šole sv Vida je bila radi operacije odpeljana v Women's bolnico. Pri jateljice jo lahko obiščejo. Vest iz domovine Mrs. Frances Grill, 705 E. 155th St., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrla ljubljena mati Marija Cerar v starosti 75 let. Umrla je v vasi Goričiča pri Moravčah. V stari domovini zapušča soproga, enega sina m Štiri hčere, tukaj pa dve hčeri, Frances Grill in Josephine Simon. Pokojni in zaslužni mamici želimo mirni pokoj v domači zemlji! Prvorojenka Pri družini Mr. in Mrs. Jos. Smerdel, 3536 E. 106th St., se je ustavila te dni tetica štorklja, ki je obdarila družino s hčerko prvorojenko. Mlada mati je hči Mr. Tom Mervarja, poznanega krojača iz 82. ceste. Mr. Urban in Mrs. Jennie Smerdel sta pa postala stari oče in stara mati že drugič v enem mesecu. Iskrene čestitke vsem! Voda je poceni? Mestni utilitetni direktor Wm. Rogers se je izjavil, da je voda v Clevelandu primeroma najcenejša izmed vseh večjih mest v Ameriki. "Da, voda v Clevelandu je skoraj zastonj," je rekel Mr. Rogers. Oni pa, ki plačujejo rači^ne za vodo, so popolnoma drugačnega mnenja. Volitve danes :'•■> ' Vse volivne koče bodo danes odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. Ker je radi enostavne volitve štetje zelo lahko,, se bo za rezultat lahko zvedelo že eno uro po zatvoritvi volivnih koč. Na operacijo John Japel iz So. Miles Ave., Bedford, O., se je moral podati v S. Lukes bolnico, kjer je bil operiran, želimo mu, da bi se kmalu vrnil zopet zdrav domov. Lepo pohištvo Lepo pohištvo za vaš parlor kupite sedaj lahko na razprodaji pri Grdina tvrdki s pohištvom po jako nizki ceni. Opozarjamo na oglas. Majftag pralni stroji < Kremzar trgovina s pohištvom vabi rojake, da si ogledajo in kupijo pri njih Maytag' pralne stroje. Raznih modelov in cen si jih lahko ogledate. * Katoliških časopisov v bodoče v Mehiki ne bodo smeli poši-1 ljati po pošti. Kongres bo začel s preiskavo v delavski soli v Arkansasu Little Rock, Arkansas, 18. februarja. — V Commonwealth kolegiju v tem mestu, ki se nahaja baje pod komunističnim vplivom, vladajo razmere, ki bodo napotile kongres Zed. držav, da ho začel s preiskavo. Baje se dijaki v 'šoli popolnoma "svobodno" obnašajo napram drugemu spolu. Poleg tega se dijake poučuje o predmetih, ki so popolnoma naperjeni proti Zedinjenih državam. Poseben odbor državne postavodaje v Arkansasu preiskuje že več dni poučevanje v šoli. Jutri bo pričal direktor kolegija Lucien Koch. Moški učenci kot ženske učenke stanujejo skupaj v skupnih spalnih sobah, hodijo se kopat brez obleke in počenjajo druge orgije, ki so sicer postavno kaznive. Mnogo deklet je bilo že pokvarjenih. V kolegiju se nahajajo pomešani tako zamorski kot beli dijaki in dijakinje. Dva Zobozdravnika Dr. Wm. F. Urankar in dr. August A. Urankar, naznanjata, da sta združila svoj zobo-zdravniški urad in da uradujeta zanaprej na 15335 Waterloo Rd. v Slov. del. domu. Prevzela sta tudi prakso in urad zobozdravnika dr. M. J. Račka, ki se je radi bolezni odpovedal uradova-nju. Eksportno blago Trgovska zbornica v Cleve landu poroča, da se je vrednost1 eksportiranega blaga iz Cleve-landa v tujezemstvo v letu 1934 dvignila za 29 odstotkov. Cle-velandske tovarne eksportirajo avtomobilske dele, težke stroje, stroje za urade, poljedelske stroje, barvo, blago iz kavčuka in električne aparate. Velika škoda Vandali so v Clevelandu od 1. decembra, 1934, do 16. februarja, 1935, povzročili $7500 škode pri razbijanju raznih šip in z bombami. V letih 1934 je znašala skujbna enaka škoda samo 8425.00. njega ministra za socialno politiko d r. Novaka v domovino, se je vrnil na svoje mesto v New York. V domovini se je bavil z aktualnimi vprašanji, tikajoči-mi se priseljencev. Od izselje-niške službe v Beogradu in Zagrebu, je dobil vse potrebne informacije ter je obiskal tudi novega ministra socialne politike in narodnega zdravja dr. Drago Marušiča, bivšega :bana Dravske banovine. Posebno se je zanimal za Dom starčkov v Jelši v Dalmaciji, ki je velike važnosti za one naše ljudi, ki so, si v Zedinjenih državah prihranili nekaj deanrja in žele preživeti večer svojega življenja v domovini, v udobnem stanovanju in v zdravem podnebju. Stroški za prehrano, stanovanje in druge udobnosti v tem Domu znašajo ie nekaj dolarjev na mesec. -o- Truplo otroka Na neki farmi v bližini Jefferson, Ohio, so našli te dni skoro napol nagnjito truplo otroka, 0 katerem se je pozneje dognalo, da je truplo 3 letne Rite Lent. Mati otroka, 32-letna Mrs. Lent, ki biva na neki farmi, je spoznala v truplu svoje dete. Otrok je zginil iz hiše 22. novembra, in niso o njem pozneje več slišali, Z otrokom je šel tudi pes, ki se je več ur pozneje sam vrnil domov. Oblasti sumijo, da se je mati iznebila otroka, ker ga ni marala. Mrs. Lent je razporočena, in njen razporo-čeni mož je trdil, da on ni oče omenjene Rite Lent. Koroner sedaj preiskuje, če je' bil mogo- j če otrok zastrupljen in vržen na j njivo, kjer je žalostno umrl. Veselica dr. sv. Vida članstvo društva sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote priredi zanimivo plesno veselico v T w i-Light dvorani (prej Grdinova dvorana), in sicer v soboto, 23. februarja. Zelo priljubljen orkester Jackie Zorca bo igral za plesne točke v največjo zado-| voljnost mladih in starih. K tej 1 prireditvi je vstopnina samo 25 centov. S postrežbo boste prav : gotovo vsi zadovoljni. Oddalo se bo tudi pet "door prizes," in Father (oughlin je ra spremembo finančnega sistema | Detroit, 18. februarja. — Radio pridigar, Rev. Chas Cough-lin, je včeraj svojim poslušalcem podal načrt o spremembi finančnega sistema v Zed. državah. On je tekom govora predlagal: 1. Centralno vladno banko, ki bi bila poznana pod imenom : Bank of United States. Ta banka bi kovala in tiskala denar kot zastopnica kongresa, kontrolirala bi denarno vrednost in pa vrednost tujezemskega denarja, bila bi kot varuhinja vsega kredita v Zedinjenih državah. Ta zavod bi nadomestil sedanjo federalne rezervne banke, ki so deloma privatna lastnina. 2. Centralno banko bi vodilo 48 direktorjev, eden iz vsake države, ki bi bil izvoljen od ljudi za dobo j 12 let. Ti direktorji bi ne smeli: imeti nobenega drugega javnega urada niti bi ne smeli biti zainteresirani v kakem finančnem podjetju. 3. Vsi državni direktorji bi morali zborovati skozi devet mesecev v letu, v ostalem času pa bi vodil bančne posle odbor sedmih izbranih mož. 4. V vsaki državi bi morala biti ena podružnica vladne banke. 5. Tajnik zvezne zakladnice bi bil podvržen odločbam direktorija. 6. Vladna banka bi morala regulirati poslovanje privatnih bank. "Tu imate, prijatelji moji," je končal Rev. C. Coughlin svoj g o v o r, "demokratski načrt ameriških financ. Dosedaj so bankirji potom Federalne rezervne banke vodili bančne posle v svoj dobiček, a po tem načrtu bi vlada vodila bančne posle v korist vsega ameriškega naroda." ' sleherni izmed teh dobi nagrado v gotovini, članstvo in prijatelji društva so prijazno vabljeni. Delegatinje Meseca aprila se vrši državna konvencija ženske organizacije Woodmen Circle. Vodila jo bo državna predsednica Albina Novak. Slovensko društvo St. Clair Grove št. 98 je izvolilo sledeče delegatinje: Jennie Jerič, Josephine Zakrajšek, Stephanie Mesojedec in Josephine Seelye. Namestnice : Gabriella Jenson, Mary Andolek, Ana Tomšič in Ana Rode. Konvencija se vrši v hotelu Mayflower v Akron, Ohio. * 500 taxi voznikov je včeraj zaštrajkalo v Mexico City. Policija in odvetniki Te dni je policijski načelnik v Clevelandu, Matowitz, imel govor, v katerem je dal priznanje elevelandski policiji, češ, da naredi celo več kot se od nje zahteva. Načelnik je pri tem tudi omenil gotove odvetnike, ki zagovarjajo poznane |zločince ii;| poudarjajo razne ustavne pravice in tako se v mnogih slučajih pripeti, da policija izpusti zločinca ali osumljenca, s katerim je imela policija mnogo dela in težav, da ga je dobila v roke. Na ta napad je odgovoril predsednik Zveze odvetnikov v Clevelandu, ki je rekel, da uči policijski načelnik "nove nauke." — Odvetniki so tu, da branijo, glasom ameriške ustave one, ki so po nedolžnem aretirani. Otrok umrl Sinoči je preminul štiri leta star Joseph Zimšek. Bil je član mladinskega oddelka dr. Dom št. 25 SDZ in društva Čas št, 460 SNPJ. Poleg staršev Vincent in Rose Zimšek zapušča še brata Vincenta in tri sestre, Frances, Ana in Helen. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti 5137 Stanley Ave., pod vodstvom Louis Ferfolia. Naše sožalje prizadetim staršem. Iz Fairport Harbor, O. Tetica štorklja se je zglasiLa pri družini Mr. in Mrs. Frank Južna v Fairportu in je pustila družini čvrstega sinčka drugo-tojenca. Mati in sinko se nahajata v Painesville Memorial bolnici. Mrs. Južna je hčerka poznanega slovenskega farmer j a v Madisonu, Mr. Frank Uleto-va. Njej in sinkotu zdravo in dolgo življenje! AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY lyTH, 1M5 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER <117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Bundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za CleveJ»ad, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo loto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Po=amezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: D. S. »zid Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year D. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 lor fl months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office «t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 42, Tues., Feb. 19, 1935 Tone Grdina ima čisto prav Ne verjamemo, da je med ameriški Slovenci kak človek, ki bi bil za časa naselitve v tej novi domovini storil toliko za svoj narod, kot je naš pionir — Anton Grdina. Naj reče kdo kar hoče, Mr. Grdina je na delu noč in dan in vedno gleda in je za tem, kje bi napravil kaj za narod, da bi se ime slovenskega naroda slišalo tudi v ameriški javnosti. In pri vsem tem neprestanem delu ne da samo svojih telesnih moči in zmožnosti, ampak da tudi iz žepa in to ne malo. Sicer je pa ime Anton Grdina poznano slehernemu našemu rojaku od Atlantika do Pacifika in nima nobenega pomena, da bi tukaj opisovali vse njegove doprinose za narod, saj je to vsakemu znano, komur hoče pač znano biti. Kdor pa tega noče videti, je tudi brez pomena dokazovati mu. Zdi se nam pa na mestu, da se postavimo v obran tega moža nesebične narave, ko ga napadajo ljudje, ki sicer nič ne štejejo, vendar pa vseeno zaslužijo ti ljudje, da se jih pritisne ob zid in jim napoje nekaj krepkih, da bodo vedeli drugič si umiti roke, predno se bodo dotaknili poštenega Grdi-novega imena. Tako se je oglasil zadnje dni v Enakopravnosti (kakopak — ta list je na razpolago za vse take stvari) neki A. Abram, ki mora biti po imenu naš rojak, po vsebini dopisa bi pa sodili, da je bil poslan z odgonom kje iz severno-tečaj-nih krajev- Mr. Grdina je pred dnevi napisal par odkritosrčnih besed glede notranje uprave Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ni napadal nikogar, le nekaj gospodarskih nasvetov je dal, kot rojak in kot delničar in sicer velik delničar in kot takemu bi bilo pač lahko dovoljeno, da napise ali pove pametno besedo. Predvsem je trdil Mr. Grdina, da je narodni dom res narodni, to je last vseh naših rojakov, ki so posamezno ali potom društev prispevali k tej mogočni stavbi. K temu ga je najbrže spodbudilo ogorčenje nad besedami, ki jih je zapisal urednik Enakopravnosti v zadnji božični številki, češ ... svobodno misleči element med nami, ki je tekom zadnjih 25 let mnogo delal in se trudil, zgradil naše močne podporne organizacije, narodne domove in kulturna društva, mora biti še prav posebno na straži. Klerikalizem ne počiva Kar je bilo zgrajenega proti njegovi volji, tega se skuša sedaj polastiti ter po stari formuli — posnemajoč trote — uživati sadove tujega dela . . . zakulisno intrigiranje pri narodnih domovih, ki so delo naprednega delavskega življa, spretno zasnovana kampanja za okupiranje ženstva ... Na to ofenzivo mora svobodomiselna javnost odgovoriti z nadaljevanjem nekompromisnega boja za svoje ideale, vztrajati mora na svojih postojankah pri naših organizacijah, društvih in narodnih domovih, predvsem pa mora gledati, da ne le ohrani, temveč čimbolj razširi in ojači svoj tisk . • . Tako je zapisal urednik Enakopravnosti! Torej svobo-domiselci so postavili naše narodne domove! Kje neki je Grill to pobral? Naj no gre enkrat pogledat v knjige narodnega doma in prečita imena delničarjev, društev in posameznikov pa stavimo, da bo dobil večino katoliških društev in Abram gotovo ne ve, koliko je Tone Grdina prispeval v gotovini na raznih prireditvah, tudi narodnih prireditvah, ne samo cerkvenih. Če bi Tone Grdina gledal bolj za svoj žep, kot za narodno stvar, bi bil danes jako bogat mož, to naj si A. Abram zapiše za ušesa in da priznanje, kjer je to n^ mestu. Da so žulji samo na papirju, trdi Abram. S tem hoče cikati ,da Mr. Grdina ne dela v tovarni. Ampak, g. Abram, verjemite nam, da je tisti, ki dela v tovarni in dobiva svojo plačo, danes na boljšem ,kot je vsak trgovec. Le stopite enkrat k temu ali onemu trgovcu in potisnite svoj nos v njegove knjige, pa boste videli, koliko imajo ti naši trgovci pri ljudeh. In to ni samo Tone Grdina, pač pa vsak trgovec. Nikar mu ne zavidajte, če res nima žuljev na rokah, ampak vedite pa, da ko se vrnete vi domov iz tovarne, se lahko brez skrbi vsedete k večerji, medtem ko mora trgovec skrbeti, kje bo dobil denar, da bo plačal najemnino, svoje delavce itd. A- Abram v svojem odgovoru na Grdino ni mogel pozabiti, da je Mr. Grdina katoličan in seveda, saj vemo, da je njegov odgovor takle radi tega, ker je Mr. Grdina pač katoličan in se tega ne boji povedati nikomur. Zato pa pravi Abram: Vsi, ki kričite in pišete v listih, delate to samo za reklamo vaše trgovske obrti in vaše krščanstvo obstoji iz največje tiranije iz Rima, kamor naši takozvani katoličani hodijo copate poljubovat (kar ni brez bakšiša) največjim tiranom slovenskega naroda ter vsega delavskega ljudstva (a la papež in Mussolini). A. Abram odgovarja na Grdinov članek o narodnem domu s tem, da se norčifje iz ljudi, ki hodijo "poljubovat copate papežu." Taki ste, svobodomiselci, če vam kdo pove kak pameten nasvet, ki vam pa ni po volji, pa udarite nazaj s tem, da se norčujete iz katoličanov. To je pač vse, kar znate. Drugega ne vidite, kot papeža in katoliško Cerkev. Le to vam je trn v peti. Mr. Grdina je imel vso pravico kritizirati vodstvo narodnega doma kot delničar, ampak kje si pa vzamete vi pravico kritizirati katoliška načela, papeža in "njegove copate," ko niste dali niti ficka za to, torej mu niti copat niste.kupili. Končno ste prišli z barvo na dan, vi svobodomiselci. Ampak vedite, da narodni dom še ni plačan in bo treba tudi marsikaterega katoliškega groša zraven, predno bo dom plačan. Tudi če je dom že postavljen in tudi če si ga že lastite, pa ne pridete sami čisto nikamor in če vam katoličani odreko vso nadaljno pomoč, bo narodnemu domu slaba predla. Pravite, da vam hočejo katoličani vzeti narodni dom. Bežite no, prismode, kje ste pa zopet to slišali. Zapomnite si enkrat za vselej to, da katoličani niso taki, da bi zahtevali vse samo zase. Ne, katoličani so glede narodnega doma mnenja, da je narodni dom za vse, ne samo za svobodomi-selce in ne samo za katoličane- Čeprav nas tako'sovražite, da vas menda čelo v sanjah strašimo, pa se katoličanov ni treba nič bati. Ampak dopustili pa tudi ne bomo pri vsej svoji mehkosti, da bi po nas hodili. < > Takile Abramčki, ki niso pa še nikoli• kaj storili za narod. naj bodo pa lepo tiho in naj'puste pri miru može Tone Grdinovega kalibra, kot vas puste pri miru drugi. Kadar boste pa kaj prispevali za kake copate papežu, takrat pa le zahtevajte, kako naj jih nosi in na katero nogo naj obuje to i'n na katero ono copato. —■-o-- la, da niste še dobili primernega prostora za kravo privezat. Kar se pa mleka tiče, ga bova pa itak oba dosti imela. Za Ve-selovega Franceta pa še ni, je še premlada. Moramo še mi iz ne prej kaj dobiti, njemu itak ne odide. Mami Grdinovi bi je pa tudi ne privoščila, da bi imeli neprijetne sitnosti ž nji. Saj veste, kako so take krave prišti-mane, če dobi kakega brenclja v ušesa, pa je takoj rep na ko-rajžo postavljen. No j a, pa naj se taka primeri, če bi krava lepega dne zbfezljala doli po bu-levardu, kjer je toliko avtomobilov, kaj bi bila to za ena reč in nesreča. Gotovo bi rekli: — vrag naj pocitra kravo in tisto nesrečno številko, ki sem jo zadela. Prav za prav, v kolikor sem jaz preštudirala, krava ni za nas. Kvečjemu bi bila za naše- Spet bo prijetno v Ljubljani Nottingham, O.—Ne vem dosti za novice, kadar je pa kakšna, je pa tista bolj debela. Ne pišem rada, rajši berem, posebno dopise ali pa Jakatovo kolono. V resnici me strašno firbec žene, kaj bo na pustni torek s tisto kravo. Vedno se kaj novega sliši in nič slabega, ampak niči na tiketu. Križ božji, Jaka, kaj nam je za napravit najprej? Po mojem mnenju je še najbolje tako, da se kupi tiket, pa naj ga prinese, kdor hoče. Kar so prišli tiketi v prodaji tako segajo po njih, da jih bo tiskarna komaj sproti tiskala. Ne vem, ali gre vse zavoljo tiste krave, ali tudi za prašiče. Za temi tiketi hitijo vsi mlekarji, farmerji, žnidarji, šuštarji, mesarji in — uredniki. Najprej Me bila krava obljubljena Louis katoliških posameznikov. Ko se je zbiralo prispevke za narodni dom, se je vedno j povdarjalo, da bo ta dom narodni in ne svobodomiselni in . , vsi smo prispevali zanj. Kako se more sedaj predrzniti enidam ™ed doPlsi "Glas u L;)ub"j«ki pa tudi svetovala, naj ma-takle uredniček, pa zapisati, da so svobodomiselci zgradili '•'ane " D°Pls se ie Pnčel s "Ha" j10 počaka s svojim vozičkom, za- vedno kaj boljšega. Prvega februarja sem slišala j Starmanu, ki ima svojo mleka 0 neki kravi, ki jo bodo deli na j rijo nekje v Ljubljani. Ne vem, tiket pri fari sv. Kristine. Naj j kako bo on zadovoljen s kravo. 1 omenim, da sem dobila v roke i Prvič on bolj konje lajka, dru-| Ameriško Domovino in zagle-igič pa krav ne zna molzti. Ur- narodne domove. Dobro je, da si društva in posamezniki to zapomnijo, da si sedaj lastijo narodni dom svobodomiselci, vaši groši ne štejejo'nič. Torej to je najbrže zbodlo zavednega moža, Toneta Grdino, da je zapisal, da smo tudi katoličani prispevali za. narodni hram in da se pri gradnji istega ni nič reklo, katera stranka ga bo lastovala, ampak da bo dom za narod, za ves narod. Če hočejo svobodomiselci sedaj lastovati narodni dom, saj ga lahko. Naj vrnejo katoličanom denar za njih delnice, niti obresti najbrže ne bodo zahtevali, potem naj pa j sami vladajo v njem, kakor hočejo. To bi bilo pošteno, j ali ne? In dalje pravi Enakopravnost, da so bili svobodomiselci j111 J30-" na delu zadnjih 25 let in si zgradili mogočne organizacije.: i>a menda ne tam, k'er Vprašali bi jih, koliko jih pa imajo svobodomiselci teh orga-,krava lla tiketu." nizacij. Pristno svobodomiselni sta samo dve: SNPI in "Ahu, prav tam.'' na "Jej deta na, pa to ravno pustni torek, kaj ne?" "Kakopak, ravno na tistega svetnika dan, ki ima roge. Tistega svetnika smo v starem kraju klicali pust, ampak dragi SSPZ in zadnja, pri kateri je gl. predsednik g. Grill in gla silo Enakopravnost, se pač ne more ponašati z bogve kakim napredkom. Druge organizacije, so pa ali katoliške ali pa glede verskega prespričanja nepristranske. Torej niso bili na delu samo svobodomiselci, tudi drugi in zlasti katoličani. Le poglejte kampanje KSKJ, kako tje trumoma pristopa naša mladina in primerjajte te kampanje s svobodomiselnimi! mo.i, to ni pust, ampak je svet-organizacijami, da boste videli, da vaša svobodomiselna stvar llik- ki ima racl vesele ljudi." jako peša in bo še bolj pešala, kakor hitro dorase naša mladina. Priznanje dajemo Mr. Grdini, da je povedal svoje mnenje glede uprave pri narodnem domu- Jako dobro bi bilo, če bi njegove nasvete upoštevali in se po njih ravnali. In sedaj si upa zapisati oni Abram v Enakopravnosti, da pri Tonetu Grdinatu ni žuljev, ,drugače kot na papirju. Abram najbrže pač ni bil v Ameriki takrat, ko je že Tone Grdina delal za narodne domove. Gotovo A. Abram ne ve, !i priacl Noe s svojo barko in ali noče vedeti, koliko tisoč kosov pohištva je šlo iz njegove J''aložil vse vanjo. Tudi jaz sem trgovine ZASTONJ društvom z;a srečke in podobno' A.'.'lišala o neki kravi, da bo v ros- kravo prepustili, kt lo, Mrs. Trtnik. . ." Vsa press-1 kaj krava je jako v nevarnosti, nečena začnem brati in vidim,|če si slučajno že naročila vozi-da se omenja veselico in še maš-j ček, kar ustavi naročilo. Kaj karadno zraven, kar je še bolj j boš namreč ž njim, če krave ne zanimivo. i dobiš? Kaj boš ž njim korenje Ker imam navado, da bolj na-1 in fižol vozila? Saj ga še sadi-glas berem, da se dobro slišim, j li nismo, da bi ga v Ljubljano je tudi moj Francelj nekaj vjel i vozila. o veselici in maškeradnem pie- No in po dolgem ukrepanju su. Pa me pobara: j.-.ta jo pa le pogodila ta pravo, "Kje bo pa vse to, Franca?" da nimata samo vidva tako vro-"I kje bo, doli pri sv. Kristi-.čo željo za kravo. Kaj pa, če bi i jo po nesreči ljubljanska teta bol dobila. Ona ima že hlev Pripravljen in tudi krava se mi dopade. Sicer sem jo samo od zadnjega konca videla, pa mislim, da bo že ta prava. Na pašnik jo bom pa na Rožnik gonila k Jakatu. Mežnarjev Janez in Kostnov France naj pa za enkrat pozabita na kravo. Privoščim jim pa kaj drugega. Kravi hi pa privoščila, da bi prišla v naše mesto, da si ga enkrat ogleda na svoja .^tafet leta. — (Holt, kj si rekla, Franca — na le strela!" je robantil Mr. Prišel in končno spoznal, zakaj so ga vodili okrog in tako sijajno zabavali njegovi ožji prijatelji. Ko se je enkrat vsega tega zavedel in videl, koliko se je v ta namen zbralo skupaj prijateljev, je postal ves mehak in srce se mu je zvedrilo, potem pa je rekel navzočim: "Sedaj pa, ko ste me na tako lep način izpeljali, se le veselite z menoj in mojo družino, vsi moji prijatelji, od zore do dneva; vse vam je na razpologo, žal mi je le to, da ste me v takem meglenem stanju pripeljali nazaj na dom, kar pa ni moja krivda, marveč vaša. če vam sedaj ne bom mogel dovolj postreči, vi glejte!" Razume se, da so se ti krški rojaki, zbrani okrog omizja svojega ožjega prijatelja, nad vse veselo zabavali in veselili, da jim je nakana tako izpadla, ka- manjkalo, se razume in smo se veselo vrteli. Prehitro nam je čas minil in bilo je čas iti domov, še enkrat smo čestitali slavljen-cema in se razšli s prav prijetno zavestjo, da smo preživeli prav prijeten nedeljski popoldan in večer. Jennie Kozely. Koncert "Kanarčkov" ga Jakata, ki živi gori na lepem i^or so si jo bili zamislili. Rožniku. Prvič, gori ni nobenega mlekarja v bližini, drugič pa, ker ima tako lepe pašnike tam okrog. Zadnjo jesen sem si ogledala lepi Rožnik. Vidini lepo hišo in vrt, pa vprašam nekoga, kdo da živi v tisti hiši. Povedal mi je, da tisti Jaka Debevec, ki prše tisto dopadljivo kolono v Ameriški Domovini. Torej ta kraj sem si zapomnila, če slučajno Jaka kravo dobi, bom pa vsaj vedela, kam iti po mleko. Zato jo pa njemu privoščimo, ki bo dobro skrbel zanjo s pomočjo svoje ženičke Johance. Za rnlezt te pa ni treba nič skrbet. V Ameriki se moramo vsega privadit. Boš vsaj vsako jutro sveže mleko pil. Posebno dobro bo, kadar boš prišel zgodaj zjutraj domov od marjaša. Če ti bo pa kaj mleka ostajalo, se ti pa že naprej priporočam za par kvortov. Veš, Strnadova mama so nama zelo naklonjeni. Rekli so, če eden izmed naj.u dobi kravo, bodo darovali tisti slavni jerbas iz starega »kraja, da bova lahko o veliki noči nesla žegen k sv. Kristini. Torej le glej, da ne bo šla krava kam drugam. No, pa vseeno priporočam tudi Lojzetu Starmanu, da seže po tiketih. če kravo jaz dobim, goodby za tvojimi kostimarji na Shawnee! Končno vas vse skupaj prav lepo vabim na pustni večer k sv. Kristini, da se enkrat prav pošteno zasučemo in veselo zaključimo predpustni čas. Skupna društva fare sv. Kristine vas iskreno vabijo, ker bomo tam lahko tako srečni, da bomo za par centov dobili celo kravo, pa še rep zraven. Frances Rupert. -o-- Party na Grovewood Mr. Louis Prišel je eden izmed treh bratov Prišleve družine in ima še dva brata: Johna in Josepha ter sestro Agnes Pire, ki .je imela prste vmes za to prireditev. Mr. Louis Prišel je prišel v Ameriko za svojimi starši pred 30 leti iz Drnovega pri Krškem, fara Leskove. Oče in mati sta mu umrla tukaj pred jiekaj leti. Mr. Prišel je bil doma izučen brivec. V Ameriko je dospel, ko je bil 18 let star. Z ženo sta se poročila tukaj pred 28. leti. Mrs. Prišel je doma iz Trške gore, kjer vince zori. Družina obstoji iz petih članov: starejša hči Amalija in sinova Louis in Edward; otroci so skrbeli, da se jima je priredila ta vesela družba. Lep dom imajo Prišlevi, močni in odrasli so sinovi in hči in srečno živi družina in v sporazumu, le dela ni, je rekel Mr. Prišel, da bi ta naša mladina kaj delala. Oba naša slavljenca sta še dobro ohranjena in želimo jima vsi še na mnoga leta! G. Cleveland (Newburg), O.—V nedeljo 10. februarja popoldan smo imeli na Jutrovem zbor Kanarčki koncert. Reči moram z eno besedo: vse je bilo jako dobro in veselo. Zahvaliti se moramo g. Semetu, ki nas je tako lepo navadil in se trudil z nami. Zahvaliti se moramo tudi naši rediteljici, gdč. Ani Traven. Res smo nagajivi, včasih tudi pozab-ljivi; mi Kanarčki mladi, te imamo srčno radi. Le bodi naša reditelj ica še naprej, Anica. Bog živi te! V imenu vseh Kanarčkov se lepo zahvalim vsem tistim, ki so nas v tako velikem številu prišli poslušat. Potrudili se bomo, da bomo drugič še lepše zapeli. In končno poziv vsem mladim ljudem: kdor hoče Kanarček biti, se mora hoditi učiti. Kanarček. MISS ANNA LENARČIČ Dobro smo se imeli na 40-letnici Cleveland (Collinwood), O.— Rada bi napisala, kako prijetno smo se imeli pred zadnjo nedeljo, pa ne vem kako bi začela, ker pisanje ni moj posel. Pa vseeno bom poskusila napisati vsaj približno tako, kot se je vršilo, da pa ne bom popolna, že naprej vem. Mr. in Mrs. Frank škulj sta namreč obhajala 40 letnico svojega zakona in ob tej priliki so jima otroci, odnosno Mrs. M. Lah in Mrs. Nahtigal, napravili pre- ---j senečenje v Mr. Plevnikovih To pot so pa krški prijatelji prostorih. Torej sešli smo se v iznenadili svojega prijatelja in j nedeljo popoldan in smo se za- Kot sem že omenila, mi je ta dopis jako ugajal, v k a te r e m ram je Urška Trtnik toliko obetala. Zato se bo treba res po-mujat, posebno za tisto čado. Urška nam je naračunala toliko živo živine in raznih drugih živali, da !>i komaj zadostovalo, stara leta? Oho, tikci bodo samo po tri cente in pol, če boste take pripovedovali. O]). Jak.). Sedaj se nahaja nekje na farmah ali mar v Euclidu? Kar se pa tiče Pojetovega ateta, bi pa svetovala, da bi zaenkrat meni r sem sliša- sorodnika s "surprise partyem" in sicer Mr. in Mrs. Louis Prišel na njih domu, 16812 Grove-wood Ave. Mr. Prišel je imel v soboto ves dan toliko nenavadnih klicev in vabil, da ni vedel, komu naj se odzove in komu naj sledi, saj vendar ni bilo v navadi, da bi ga Klicali zdaj tu zdaj tam, v soboto pa so ga vabili in vabili. Zdaj je tu zbolel otrok, "daj ga hoče druga družina, da se vsaj za kratko oglasi pri njih. Povsod pa, kamor je prišel, so ga izborilo potretali in razveselili; nekaj časa se je izgovarjal, koliko ima doma dela in posla v hiši, toda končno se je nadležni tovarišiji le vdal in pozabil na hišna dela. Z druščino se je zabaval in šel, kamor so ga hoteli peljati. Rekel je: "če me hoče-te imeti seboj, pa grem, saj ne morem ničesar zamuditi, ker tako in tako za svoje delo doma ne dobim nič plačano." Mr. Prišel jim je sledil in ko so ga že dobro pogostili, so ga peljali domov in ne bodi len, tukaj se je pa razkrila cela zarota. Mr. Prišel je debelo gledal, kakor da se je šele prebudil iz težkih sanj, sam sebi ni verjel, kaj se mu je dogodilo, polno občinstva mu kliče: "Dobro nam došel! Surprise tebi in ženi!" "Da bi vas bavali medsebojno ter spoznavali ali pa se vrteli in preganjali revmatizem do časa, ko je bil otvorjen slovenski radio program. Potem smo zasedli mize. Pri sosednji mizi, na častnem mestu, sta sedela slavljenca, poleg njiju so zavzeli prostor njiju otroci, na drugi strani mize so pa sedeli bližnji sorodniki. Bilo nas je zbranil čez sto oseb. Ko je bilo po radiu čestitano za njih 10 letnico, je hčerka, gospa Lah, izročila lep šopek samih rdečih nageljnov. Verjemite mi, da je bil to krasen trenutek. Zatem se je vrstila večerja, katera je bila jako okusno prirejena; da, ga. Plevnik je izvrstna kuharica. Nato je vstal g. M. Lah, stolo-ravnatelj in je čestital slavljen-cema v izbranih besedah ter prebral obenem došle čestitke od sinov Josipa in Albina, ki se nista mogla udeležiti slavnosti. Mr. Anton Grdina je podal zelo pomemben in ganljiv govor ter jima čestital in želel, da bi uča-kala tudi 50 letnico. Govoril je (ako lepo, da so si mnogi navzoči brisali oči. Tudi g. Vehovec je lepo govoril. Gg. Belle in Plut sta zapela par lepih pesmi, tako da s m o se res zabavali prisrčno in domače. Da godbe ni Na 0. februarja sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Anna Lenaršie iz 6526 St. Clair Ave. in Mr. Frank Piž-moht, 6516 Bonna Ave. Poročil ju je Rev. B. J. Ponikvar. Tovaršici sta bili Miss Josephine Lužar in Miss Jennie Adamič, tovarišu pa Mr. Edward Drobnič in Mr. Anton Zakrajšek. Novoporočenca bosta stanovala na 171)00 Delu-van Ave. Naše iskrene čestitke mladima zakoncema. Sliko je izvršil Beros Studio, pohištvo sta pa kupila potom Mr. Louis Oblaka, 1085 E. 661 h St., Tel. HEnderson 297%. smssiMMiMUM rcmmaaaeiKDjiaaite Če verjamete alr pa ne Za baro jih sloni takole osemnajst in si pomagajo do tega ali onega, kar so že naročili. Ura ,se nagiblje že na polnoč, pa noben še ne kaže kakega posebnega srčnega nagnenja, da bi šel domov, ker so to odločni ljudje, ki hočejo svetu dokazati, da lahko ostanejo zdoma, dokler se jim zljubi. Bartender je sicer vesel trgovine, vendar ker je tudi on slučajno samo človek, bi ne slonel tukaj rad do sodnega dne. Male se popraska za ušesi, pogleda bojno črto pred jaslimi, potem se pa zmuzne ven na dvorišče, odkoder se vrne v par minutah nazaj. Ustavi se na levem krilu in zavpije doli po švarmliniji: "Fantje, zunaj pred vrati stoji neka ženska in pravi, da čaka svojega moža, ki ji je obljubil, da bo ob desetih doma." Kot bi bil sam vrhovni poveljnik disciplinirane nemške armade navzoč in bi komandiral: levo kron! Stopati -— stopaj! Tako jih je odkurilo vseh osemnajst od bare in se jim je tako mudilo skozi vrata, da so se kar zagvozdili med vrati. je oropano di mirno živelo in se kulturno _________________do- njaku, tako velik je, da stotisoč:mala yseh kulturnih ustanov, trgajo mu pravice do materinega jezika, otroke odtujujejo roditeljem, onemeli so zatiranci v vernikov obenem lahko iz njega pije. Njegova voda je bolj bela ko mleko, in po sami miri in mesto, morajo čez most, ki se drugih dišavah diši, na njego- imenujesirat in ki pelje čez glo- j vem robu stojijo milijoni zlatih Jce pravice, bok prepad ter je tako ozek kot, Kozarcev, ki s0 posejani z dia-jj da ge slJnom d ostrima meca. manti in dragulji. It ... .. • . . italiianska "Eno si še pozabil, dragi, ;™'1J0 _ . ^ ltall->a"ska moj Halef!" Potem prideš v oaze, kjer po- kultura, je skrajno kratkoviden, ,;K • _čivajo verniki na blazinah, pret- le egoistu možen. Da, če bi Ita- "Antikrista " kanih z zlatimi nitkami. Ne- lijani ravnali z ljudstvom kot "Pa res!— Gospod ti poznaš smrtni mladeniči in večno mla- visoko kulturni ljudje in bi se Ka- de in lePe mladenke jim stržejo. podaniki polagoma premenili, Petje angela Israfila jih razve- da bi zahrepeneli po njih dobri- _ j sel ju je in ubrano zvonenje zvon- nah, bi'tak izgovor morda kdo grozi, da predstavniki državne koran in vse svete knjige! ko čudno, da se vkljub temu no češ izpreobrniti k naši pravi ve 1! ri; pa brez Pohajajoč od brin, marveč jih samo jemlje in mana prestola Allahovega. hkrati seka boleče rane. I Vsak pravični je šestdeset ko- Neznosne so z 1 a s t i duševne Torej res! Kakor si dejal, bo1 molcev dolg in vso večnost je muke, odkar segajo naravnost v verska čuvstva: Slovan naj bi niti v cerkvi ne imel pravice do svojega jezika! Kako moreš zadeti človeka bolj, kakor če ga udariš tam, kjer išče združitve z pred sodnim dnevom nastopil neizpremenljivo vedno trideset antikrist. Tako mu pravijo vsi let star. Prerok pa ima najlepšo palačo in v njej raste drevo rajske sreče in njegove veje segajo v stanovanja pravičnih, ;na njih Bogom? pa visi vse, kar si pravični po- Ppvi jn največji božji zapo_ žele. In izpod korenin tega dre- vedj je enaka zapoved: «Ljubi vesa izvirajo rajske reke. ki Be;svojega bližnjega kakor samega v njih pretaka mleko, vino, ka- ^ „ slovenci in Hrvati pa ni. v a in strd —. g0 samo nagj bližnji, za katere Ves se je razvnel mali Halet mor%mo imeti sočutje> ampak ...... Pri P°PisovanJu mohamedanske" so tudi naši krvni bratje. Vse. dobnim pa se zdijo cela večnost.,ga raja> ki si ga je njeg0v pre- kar jih b M d- dvojno To je hukm tehtanje in preso- rok> to ste koj na prvi pogled ^ ^ njih ^ tudj ^ janje vseh del. , 0pazili) v bistvu izpoSodil od kr- Kdor zatira jezik gvojega bliž. 111 p0tem- „ ščanstva, pa ga je povrh še okra lljega> ga žaH y bigtvo njegove "In potem pride sodba Ti- 8il in obdaroval z vsem, kar sijduše) otroka vrhutega pohujšu- sti, ki so njihova dobra dela laz- > more poželeti čutna orien-tal- jfi zoper lastnega očeta in zoper džauri. Mi ga pa imenujemo deddžel." "Da." "Nato odprejo angeli nad vsakim človekom knji&o življenja. V njej so zapisana vsa njegova dobra in slaba dela. In potem jih dene jo na tehtnico in to tehtanje dobrih in slabih del traja nad petdeset tisoč let, ki minejo pravičnim kakor bi trenil, hu- vina ? Ako izgine visokostoječ manjšinski narod in zgodovina ne bo mogla dokazati, da so se tedanji predstavniki Cerkve za pravico mu ljudstvu, kakor je naše v Ju- tega naroda v cerkvi borili, bo-lijski Krajini, kjer se je narod- do sovražniki Cerkve skozi sto-na zavest ob trenju narodov raz-, letja narode odvračali od prave vila do viška. Temu narodu je-1 Cerkve. mati njegov jezik, pa vsiljevati Vse misijonstvo bodo kazali tujega, pa še celo jezik naroda, j kot smešno, če zgodovina ne bo kateri vkljub svoji kulturni vi- mogla jasno pokazati, da je Cer-šini proti nam ni nastopal kul- kev bila katoliška tudi v domo-turno, se pravi dušno pastirstvo vini papeževi. Zato ne pričaku-unemogočati; to je napad na jemo nič preveč ko pričakujemo najbolj občutljive 1 strani člove- prej tudi mučeništva njenih ških src in zbuja se zagrenje-j predstavnikov, kakor da bi pu-nost ki se ne da izraziti. stili Cerkev blatiti. Naj se dostojanstveniki ne va-| Duce, voditelj Italije naj ures-lajo glede na resnično razpolo- niči svojo besedo, da je Cerkev ženje ljudstva, ki spričo politi- v njenem področju svobodna, ali j čnega pritiska govoriti ne more. j pa naj se pokaže, da je katoliške Kaj naj opravi pri tem ljud- j Slovane v Italiji raznarodilo sa-stvu, tuj duhovnik, duhovnik ti- mo kruto nasilje — katoliška stega naroda, ki mu je ugrabil Cerkev, ki je mati narodov, pa najdražje, kar je imel? Polno ne sme imeti madeža." zaupanje more imeti le domač; duhovnik in pa tisti tujec, ki ga je vsega božja ljubezen tako dvignila, da v vernikih ceni sa- - mo vrednost neumrljivih duš. —Trst, 22. januarja 1935. — Kako naj Primorje v zastruplje- S pondeljkom .21. t. m. je začel nih razmerah raznarodovanja tržaški radijo oddajati tudi v dobi dovolj takih duhovnikov? madžarščini. Oddajal bo vsak Po nobeni poti ne pridemo do dan četrt ure razne vesti, ki di-drugačnega zaključka, kakor da rektno zadevajo Italijo in Mad-mislimo na, dolžnost višjih žarsko. Na Madžarskem je bila pastirjev : z vsemi stredstvi, z la yest sprejeta z velikim vese-vso energijo ,se je treba boriti za 1 jem in ne morejo nikakor pre- zionale." Tako je prišla v njegovo last nekdanja Joškova gro-lija ob Reki pod Premom, dve possetvi na Turnu, neko posestvo v Zabičah in drugod. Bivše lastnike so izgnali iz hiš, gospodarska in stanovanjska poslopja pa temeljito preurejajo. Kako in kaj nameravajo s temi kmetijami, ki so prav za prav vele-posestva, ni znano, že iz naslova društva pa lahko sklepamo, kaj je pričakovati. DNEVNEVESTI IZ PRIMORSKEGA Kako so laškega poslanika potegnili Springfield, 111., 18. februarja. —Augus'to Russo je laški poslanik v Zedinjenih državah. Te dni je ob priliki nekega govora omenil Lincolna in pri tem pripomnil, da je laška vlada 1. 1865 poslala predsedniku Lincolnu kamen iz grobnice slavnega junaka starega Rima, Servija Tu-lija. Ta kamen je predsednik na nasvet kongresa poslal v mesto Springfield, kjer se nahaja grobnica velikega Lincolna. Laški poslanik je prišel v Springfield, da si ogleda dotični kamen. In, joj, groza! Kamna ni bilo v Lincolnovi grobnici! Leta 1930 so slednjo prenovili in odstranili kamen v neko sta- Spominska plošča priča o zgodbi sedmorčkov Hamlin, Nemčija, 18. februarja. V tem mestu so pravkar prenovili spominsko ploščo, ki je bila vdelana pred 335. leti v hišo, v kateri so bili rojeni — sed-morčki. Toda novorojenci so živeli samo 11 dni, kakor je pisano na spominski plošči. Besedilo se glasi: V tej hiši so bili rojeni Thiele Roemerju in njegovi ženi Ani Beyers, dne 9. januarja, leta 1600, ob 3. uri zjutraj dva moška in pet ženskih otrok, in vsi so umrli 20. januarja istega leta ob dvanajsti uri, potem ko so bili prej krščeni. Bog naj jim podeli večni blagoslov." -o- Plačan račun za plin je izdal roparja Seattle, Wash., 18. februarja. Neki ropar je vlomil včeraj v blagajno neke pekarije v tem mestu. Pri svojem "delu" je ropar izgubil potrdilo o plačanem računu za plin. Policija se je obrnila na dotični naslov in je v resnici dobila pravega roparja. 13 let staro dekle je umorilo svojo mater Cleburne, Texas, 18. februarja. — Mr. in Mrs. Mattie Jordan sta včeraj začela družinski prepir. Pri tem je mož napadel rcdavno skladišče, kjer je ostal ^ ... med staro šaro. Hitro so bili na z«no 111 •>! ffr0Zll.f re^rjem. delu ljudje, da kamen poiščejo. Na Pom°c J? pnsla 13 le »tara Prenesli so ga v governerjevo'hcerka druzine. kl Je lzvlla oc=- j tu revolver in hotela streljati v toda je pri tem ustrelila svobodo Cel*kve, v kateri bo zavarovana božja pravica naroda. Goriški nadškof ne bo mogel hvaliti te uvedbo. V tržaškem radiju bo mogoče poslušati vse evropske jezike, našim ljudem misliti, da naše poglede v njego- pa na vsemogoče načine prepre-vo delo zastirajo kaki nacionalni čil jejo, da bi poslušali oddaje predsodki. Goriška stolica po- ljubljanske ali pa zagrebške ra-trebuj^ bolj ko kdaj prej moža, dio postaje."^'nn " ki bi zastavil Vse sile za trpeče ... . .. , . ... I —Ajdovščina, januarja, 193o. vernike, m vendar nismo rekli ,, , . , .. v , . .. Zadnje case se sinjo govorice o zal besede, da za ogromno večino , , ... .. c D • .v , vzrokih konfinacije Srečka Rsj- Movenskih vernikov ni prišel v . 0 „ ___ v . , , 1 ca, župnika iz Sv. Kriza. Poro- moz iz tega naroda. ,. , , , . 6 cali smo, da je bil svetokriski S kako lahkoto priznavamo,župnjk nenadoma poklican pred p-rimernost, da je rimski škof ti- konfinacijsko komisijo v Gorico ste narodnosti, kakor šo verniki in bil konfiniran na pet iet. rimske škofije, dasi je rimski Vzroki niso bili znani; zdaj pa škof še neizmerno več: Škof ve-ife gOTorij zlasti odkar sta bila sol j ne Cerkve. Kdo bi nam smel nenadoma premeščena bivši po-•šteti v zlo, ako bi iz istega razlo- t,egtat jn učitelj Caliva ter p0. ga želeli v " škofa. ja kot slaba, pridejo v raj, dru-,,™ uumisij.ja. ,agtno mater Kdo ni še opazil> gi pa pridejo v pekel, - le v Umolkni, -n pričakova. da otroci, kateri lepo spoštuje-tem je razlika, da bodo grešni _ sedaj se boš ne. ,10 svoje starše, po navadi tudi muslimani samo za nekaj časa v - izpreobrnil k Moha-! najlepše čutijo svoje pravo raz- peklu, potem pa pridejo tudi v. ^ ^ _ • merje do Boga; saj je tako lah- raj, lieverniki pa bodo vekomaj j ^ • ^^ ^ | ^ otroka vzdignjti ()d )epe lju. trpeli pa ce so bila ueer^njiho-, _ samo-'bezni do očeta na zemlji k božji va dobra dela tudi težja kot sla- zavegtno J ,jubezni nebsškega Očeta. ba dela. i Ubogega slovenskega otroka v Vidiš, torej, gospod, kaj te ca- "Povem ti odkrito, dobri moj ltaljji pa dejansko uče zaniče. ka, če si tudi dober in priden. Halef, da nočem biti v raju šest- vatj materino besedo. Toda rešil te bom! Ti moraš z \ deset komolcev dolg. In o tistih jezjk ni le sredstvo za izra- menoj v raj, zato te bom izpre- j vaših mladenkah mi kar molči! žanje misij in sprejemanje na- Jaz namreč sovražim dekleta in ukov od drugih; „i kakor orod- vse ženske vobče.' jej ki ga moremo vreči iz rok pa "Zakaj —?" se je Halef ves vzeti boljšega, ampak je s svoji-začudil. mi prvimi glasovi in prvimi do- 'Zato, ker pravi prerok Mo- živet j i tako tesno spojen z našo (•brnil, pa če hočeš ali nočeš!' In spet je podjetno pobingljal ^ e suhimi nogami po zraku, da je slaruhasta kobila vsa začudena /.migala z ušesi ter poskusila po-1 nemirnim go- peklu čaka?" škiliti za svojim spodarjem. "In kaj me v sem ga vprašal. "V peklu? V peklu, gospod, gori večni ogenj, potoki se pretakajo po njem, ki tak smrad širijo, da pogubljeni kljub strašni žeji ne morejo iz njih piti, in strahotna drevesa rasejo v peklu, na primer drevo zakum, ki poganja same glave peklenščekov." "Brrrrrr!" "Da, gospod, strašno je v pek- hamed: "Glas ženske je kakor notranjostjo, da predstavlja naglas slavčka, toda njen jezik jej ravnost bistven del našega duhovnega imetja. Po njem so od pradedov prejeli nenadomest- Gorici slovenskega j ttajenače,nik g Ceste( da gQ žup. nika konfinirali na podlagi izjav neke družine. Na neki fašistični praznik ni baje ta družina razobesila državne zastave. Domača hči, ki je bila pozvana, da razobesi takoj zastavo, je odgovorila da jo S In vendar smo z veseljem pozdravili nadškofa italijanske narodnosti : imeli smo in še imamo upanje, da bo cerkveni knez iste narodnosti kakor svetni oblastniki imel manjše težave v sprejemno sobo, ga primerno okrasili in pripeljali poslanika n-1ega' v sobo. In poslanik Rosso se je m u'blIa SV°J° mater' »eihote- di°" zahvalil governerju, ker je spo- f™ Je očeta ranila. Policija de-minski kamen že toliko let na; klice ni aretirala, tako odličnem mestu. -o- Bivša belgijska kraljica gre v samostan? MALI OGLASI obrambi svojih vernikov. Nismo; Do toda takrat, ko bo odšel por pričakovali, da bo vsega trplje- destat iz Sv. Križa. Pri omenjen nja konec, a pričakovali smo da ni so se nato oglasili karabimr-bo konec duševnih muk ki jih ji. Ustrašila se je in poslala za trpi ljudstvo, ko niti v božjem'Balillo dar v znesku 500 lir, kar svetišču ne vidi zavarovane bo-godane pravice. pa oblasti niso sprejele in denar vrnile. Iz nadaljnega je znano, poln strupa, je gad. (Dalje prihodnjič) Vsak dan ena Hiv zaklad duhovnih vrednot. Stopimo izza oblakOv prere- da je kasneje izjavila domača kanj na pot polnega solnca res- hči na pritisk oblasti ali prosto-nice — v posameznem zgledu:, voljno, da jo je nato, da naj ne Sveta stolica je ukazala oznanja-! obeša zastave nagovoril župnik ti dolžnost zgodnjega svetega ob-; Rejc. To izjavo je baje podpisa-hajila — verniki vedo, da to ve- ia sama, njen oče in brat in na Ija za vso Cerkev; sv. kongrega- tej podlagi naj bi bil po govori- cija imenuje še celo starostno dobo, v kateri so otroci navadno že toliko dorastli, da jih je mo- cah brez preizkave konfiniran župnik Rejc. Znano nam je, da se župnik Čebela je bila prinesena Ameriko !J Kdor nasilno posega vanje, ruši harmonijo človeškega ustroja, razdvaja osebnost, mori dušev-nost samo; podira lepoto, ki jo je hotel Stvarnik, okrog po zgledih in spoznajte, čebela ni domačinka v Novem I zakaj so odpadniki, ki se začno svetu. Divje čebele, ki se dobe sramovati svojega jezika, obi-tu in tam, izvirajo vse od doma- čajno manj vredni ljudje. Zakaj čih čebel, ki so bile prinešene iz se splošno Cerkvi bolj odtujuje-lu! Pa še strašnejše reči ti bom Evrope. Domneva se, da so bi- jo kot drugi — porušili so lepo-povedal o njem. Poslušaj! le prinešene čebele v Ameriko v to svojega življenja. Pedagogu Pekel ima sedem oddelkov, sredi 17. stoletja, v Južno Ame- je jasno: materinskega jezika v Skoz sedmera vrata se pride va- riko pa mnogo pozneje. Indijan- mladosti ne more nadomestiti V prvi oddelek pridejo vsi ci so nazivali čebele "muhe be- roben drug jezik, muslimani in tako dolgo lega človeka." že roji prvih če- še prav posebno pa je mater-oatanejo v njem, da se očistijo.1 be so ušli in se nastanili po vot- ni jezik potreben za dušno pa-Dri'gi oddelek je za kristjane lih drevesih v divjini, zato je stirovanje. Misijonarji porabi-ooločen, tretji za jude itd., sed-1 dolgo časa vladalo mnenje, duljo dolgo dobo, da se priuče jezi- nje. grešni mi je najgloblji in najstrašnej- so čebele domačinke te dežele, 'ku ljudstva, med katerim hoče-j ve da to, kar Italija dela v hip- žno poučiti za sveto obhajilo —jRejc nikoli ni spuščal v politične stvari in lahko z gotovostjo trdimo, da je pri tem popolnoma nedolžen. Zgleda pa, da širijo to > c.-t, ki vzbuja med našimi ljudmi veliko ogorčenje, Italijani sami, zlasti na podlagi prepira, ki .je nastal med bivšjm podešta-iom in postajenačelr ikom, ki sta si javno predU-ivala to zadevo. >'a ta način s>aišujo vreči vso krivdo na drugi in s tem opravičit'' konfinacijt. župnika Rejca. —II, Bistrica, januarja 1935. /e večkrat smo poročali v našem listu o posestvih v bistriški okolici, ki so bila že večkrat dana na dražbo, a ne prodana. Pred ča-i-om je ta posestva, a le obsežnejša pokupilo društvo, ki nosi naslov "Elite per la Ilinascita Na- nekako v sedmem letu. Slovenski duhovniki bi otroke v njih jeziku mogli voditi k Zveličarju v pravi dobi. Toda ne, duhovnik Ozrite se na- naj bi ne govoril v umljivem jeziku, ampak naj gre v šolo in tam govori otrokom v neumlji-vem! Seveda ga poučiti ne more. Krivica proti narodu in Cerkvi je tako jasna, in če jo katoliški škof z energijo ne vzame v roke tako strašna, da od goriškega nadškofa ne pričakujemo nič manj kakor pripravljenost na mučeništvo. če ga je Bog na to mesto postavil, mu je dal za to tudi moč. Nič preveč ne pričakujemo Saj mož, ki je poln vere v Boga Radi boledni se prav poceni proda hiša za dve Pariz, 18. februarja. — Biv- družinij vsako stanovanje po šti-ša belgijska kraljica Elizabeta, gobe> kopaiišče, vse moderno, katere mož, kralj Albert, je ta- ve)ika kletj dva furneza jn dve ko nenadoma umrl, ko se je po- garažj. Hiša se nahaja v Col-nesrečil v gorovju, nameraval iinwoodu blizu slovenske cerkve, postati redovnica. Včeraj jekra- Na ra5un se vzame tudi vknjižba ljica - vdova prvič prišla v jav- North American in Interna-nost, odkar se je pred letom dni j Uonal posojilnice. Za naslov ponesrečil njen mož. Kraljica-1 vprašajte v uradu tega časopisa, vdova se popolnoma izogiblje (43) vsem dvorskim prireditvam in-- Živi skoro kot pijščavnica. V Važno naznanilo samostan bi bila že odšla, toda Društvo sv. Neže št. 139 C. K. j'i branijo otroci, a se pričakuje of 0 0p0mjnja svoje članice, da njene končne odločitve te dni. ; se vrši geja y sredo večer> 20. --—o-- ^ februarja, ob pol osmi uri v 11a- Abesinski vladar je začel vadnih prostorih. Upam, da se Z mobilizacijo udeležite te seje v polnem števi- London, 18. februarja. — Po- lu, ker se bo odobrilo 11a tej seji ročila, ki prihajajo sem iz glav- glede bolniške podpore, ker je nega mesta Abesinije, nazna- j gotovega denarja premalo. Obujajo, da se abesinski kralj pri- ravnavalo se bo tudi o nakladi, pravi j a 11a vojno. V dveh pro- Prošene ste vse, da se udeležite, vilicah je odredil splošno mobili- da ne boste po seji govorile, da zacijo. Italija pošlje te dni 30,- r.i bilo kaj prav sklenjeno. S se-000 vojakov v .svojo eritrejsko j strskim pozdravom — Frances kolonijo, ki se nahaja na meji Russ, tajnica in zapisnikarica. Abesinije. Medtem pa angleška \lada posreduje, da pride do obravnave med Abesinijo in Itali- Sedaj je čas, da kupite so- j0 latnc olje, galona ..........$1.00 _o__Pe* galon za ....................$4.95 Prinesite svojo posodo. Najboljše suhe klobase, in to so izvrstne klobase, ft.............................23c Riževe in krvave, 6 za ......24c Dcmača suha plečeta, 4-6 funtov .................... .....15c Mleto meso mešano, 3 ft. ..25c Govedina od nog, 2 ft.....25c Teletina za ajmoht, ft.........9c Čista mast, 2 ft...................29c Posebnosti za ta teden Tri ženske obsojene v i % smrt v Nemčiji Berlin, 18. februarja. — Uso-! da dveh lepih sester, ki sta hčerki nekega nemškega ganerala in kateri je zapeljal neki poljski i častnik s svojo ljubeznivostjo, | da sta šli in ukradli tajne vojaške spise in načrte z mize svojega očeta, se nahaja te dni v rokah diktatorja Hitlerja. Na-\ dalje se poroča, da sta še dve nadaljni ženski zapleteni v tisto zaroto, da sta vohunili v korist tujezemskih držav. Vse štiri so bile obsojene na smrt s tem, da i se jim odsekajo glave. Edino Hitler more rešiti vse obsojenke Mnrti pod mečem, ker ni druge-i ga apela od državne sodnije. -o-- 6220 St. Clair Ave. Mlad mesarski pomočnik bi rad dobil primerno delo. — Vpraša se na 1145 Norwood Rd. (44) Gotov denar plačamo na knjižice International Loan Association. Mr Keith, Ruske žene dobijo počit- i:edo*"'Hop"®r 504 ^ nice ob porodu Moskva, 18. februarja. Ruski diktator Joseph Stalin je od- Trust Bldg., T8el. CHerry 3800. (Feb. 19. 22) Stanovanje redil, da ženske delavke dobijo ,se da v najem, 5 sob, prav poce-en mesec počitnic pfc-ed porodom ni, pošteni družini. Vse na 110-! in en mesec po porodu. Tekom vo dekorirano. Stanovanje je j lega časa dobivajo polovično Ha 1114 E. 63rd St. Poizve se na plačo. ' 1333 Norwood Rd. (43) AMERIŠKA DOMOVINA, PEfeRtTARY l'DTII, 1935 i.ri,"»f umium -,ii i, . i jevoljno je hitela po stopnicah doli in ko je ugledala zdravnika, se je tako prestrašila, da ni mogla spraviti pozdrava z jezika. A že prve besede zdravnikove so ji dale priliko, da je izvedela, kakega izgovora se je bila pro-šlo noč Lizika poslužila. Tedaj je takoj prišla zopet do besede, položila roke na svoj obsežen trebuh ter pričela pripovedovati o 'strašnih bolečinah,' ki so jo pro-šlo noč mučile. Doktor je potipal Zaplotnici žilo, si dal pokazati jezik in oči-vidno ni smatral "hudega napada" tako nevarnim. že je pricapal težkih korakov Andreje za njo, v zadregi kakor lačen otrok, ki vidi prihajati mater s polnim jerbasom kruha. "Hoj, mojstrovka! Kam pa tako zgodaj?" Zaplotnica je postala ter je imela urno izgovor pri rokah. Izmenjala sta par besed, a kmalu je Andreje sam zaokrenil pogovor v tisto smer, ki si jo je Zaplotnica namenila, ko je vprašal, kako je kaj Liziki. "Ja, ti! Vprašuješ tudi še!" se je namrdnila, kakor bi imela bogve kak vzrok, se nanj hudo-vati. že teh par besed je spravilo Andrejca iz ravnovesja, da je zaskrbljen zajecal: "Ja, kaj pa je? Kaj me tako gledaste?" "Ti, ti! Ko bi te ne imela tako rada, bi ti najraje iztrgala jeze ušesa iz glave! Ja, tebi! Ti si mi pravi! Moje ubogo pridno dekle tako šikanirati! Se vendar ge vse neha!" i Osupnjenja je Andrejcu govorica odpovedala. Njegove grča-ve pesti so se tresle, odprtih ust in široko odprtih oči je strmel v Zaplotnico, in rudeČica in bledica ste spreletavali njegov široki obraz. "Ja kaj pa? Saj svoj živ dan nisem dejal Liziki žal besede! Saj ve vsa .vas, kako imam Liziko rad! Saj se mi že vsi smejejo. In Lizika je tako neprijazna z menoj. In vedno mi kar naravnost v obraz pove, da ji ni noben tako zopern . . . kakor jaz." Andreje si je šel z rokama preko las in je težko vzdihnil. "Ti? Pa da si zopern . . . Liziki?" Zaplotnica je položila košek na tla ter kakor v brezupnem začudenju prekrižala roke, nad glavo. "Ja, mar si slep? Sedaj pa moram vendar enkrat z besedo na dan." In tako je šlo da-, ije kakor klopotajoč mlin — in ne da bi si dovolila niti en sam umeten odmor ,je Zaplotnica do-igrala svojo komedijo do konca. Vsak drug človek bi bil vsekakor osupnil nad mešanico teh razkritij, nad izrednimi skoki nje logike. Ampak Bregarjev Andi'ejc je bil slep — kljub temu, da je imel zdrave oči. Saj les .ni bil bogve kak modrijan, a zabit pa tudi ne — pač samo bolj zaljubljen, kakor pa je bilo zanj dobro. Da vsplamti vroča (Za "A. D." prestavil M. U.) popravlja vse vrste aparate. 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4324 PRIDITE IN OGLEJTE SI | veliko izbero SUKENJ po 1 NAJNOVEJŠE MODE -i Obleke in suknje narejene | po meri a m m " Kupite direktno v naši delavnici 1 BRAZIS BROS. | 6905 Superior Ave. $ Anton Kastelic, manager Za plumberska dela in za napeljavo gerkote se pogovorite z A. J. BUDNICK 6707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. ZOBOZDRAVNIKA naznanjata preselitev svojih uradov na 15335 WATERLOO RD (Slovenski delavski dom) Prevzela, sta tudi urad in prakso dr. M. J. Rack-a ' ki ni je umaknil radi bolezni. KEnmore 1244 Pametni kupci si izberejo M*y-tage sedaj, dokler so cene še nizke. To je najboljša investicija, ki jo morete storiti. Veselila vas bo naglica, udobnost in čisto, natančno pranje, v čemer se Maytag tako odlikuje — pralni stroj z vlitim aluminijevim čebrom, z valjčnim odstranjevalcem vode in z nalah-nim gyratatorskim pranjem, avtomatičnim premlkačem in drugimi famoznimi Maytag pritl-klinami. POMNITE, da vam preostaja samo še devet dni, ko lahko kupite vaše pohištvo in potrebščine za hišo po FEBRUARSKI RAZPRODAJNI CENI. Pridite ta teden v eno izmed naših dveh trgovin in si sami oglejte te izvanredne vrednosti, ki vam jih nudimo. Okoristite se s tem prihrankom in dodajte novo udobnost in olepšavo vaši hiši. Medel 30 TUKAJ JE DRUGI MAYTAG Ta medel je št. 110 in Je samo JAKO LAHKA ODPLA CILA. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave. ENdicott 2252 Nizke cene na Maytagih, ki so opremljeni z gazollnskim multimotorjem. plotnica ter šla mimo. Vedela je, s kom ima opraviti in tudi vedela, da ji bo takoj sledil. Komaj _je imela. kamnolom za seboj in zopet stopila v gozd, A. GRDINA & SONS I)ve trgovini: 6019 St. Clair Ave. 15301 Watreloo Rd. Dve trgovini.