.Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
„ .	--iTtjouian veija:
* ,el° PfedPlaSan 15 f*- » - 4 ^ » H- I	NarOCnin° in °Tn!lar(inSerMe)	»■ — -t-U. *
zn i m „ V administrac^I Prejeman velja: {	k "kato1' T'Sk,m"" Kop,torJ™
Za celo leto 1 »Id., « pol leU 6 rld.. « četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 *ld *	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
I ^BWj<m Ea d°m P°šiU«i velja 1 gU. 20 kr. več na leto. ' |	Vredništvo je v SemenISkih ulicah St • I .7
Posamne Številke po 7 kr i	. u i •»"'»u m. i., 17.
Ishaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Leti tile XXV I.
Vlada, kje si?
Ko je bil meseca maja bivši pravosodni minister v Badenijevem ministerstvu, grot Gleispach, ■ >p».'t imenovan predsednikom višjega deželnega sodišča v Gradcu, je nas to imenovanje močno presenetilo. Slovenci se tega niso nadejali, a še manj Nemci, ker je tudi grof Gleispach podpisal tisti jezikovni naredbi, proti katerim je £e leto dnij ves nemški tabor na nogah.
To imenovanje je bila zopet voda na mlin levičarske opozicije v državnem zboru ter povod znanim izgredom v Gradcu. Na čelo nemškoradi-kalnemu gibanju v Gradcu se je postavil občinski svet ter z znano resolucijo -se zaletel v najvišje kroge. Vlada je bila prisiljena, da je razpustila občinski svet in mestno policijo, kar je bilo popolnem naravno in opravičeno.
A temu terorizmu se je pridružila tudi štajerska odvetniška zbornica ter sklenila protest proti imenovanju grofa Gleispacha. To so nemffki nacijonalci storili tudi v imenu nenavzočih slovenskih odvetnikov, ki so člani graške zbornice. To je dalo slovenskim odvetnikom na Spod. Štajerskem povod, da so vložili prošnjo na pravosodno ministerstvo za razdelitev štajerske odvetniške zbornice. To so izvohali nemški nacijonalci, in sedaj je zopet krik v njihovem taboru. Tako piše včerajšnja >:.Tagespost« pod naslovom »Nov slovenski napad« nastopno:
»Že zopet maramo poročata o novem slovenskem poskusu, ki ;meri na to, da se razcepi obstoječa organizacija ter da slovenska strankarska politika naredi nov korak do glavnega namena, ki je jugoslovanska država. Kakor čujemo, so ■nekateri južnoštajereki advokatje slovenske stranke
vložili prošnjo na pravosodno ministerstvo, v kateri zahtevajo ustanovitev posebne spodnještajer-ske odvetniške zbornice s sedožem v Celju. Agitaciji za slovensko nadsodišče, katero so minulo nedeljo zahtevali slovenski juristi na shodu v Ljubljani, pridružuje se zahteva, naj se za Spod. .Ntajer ustanovi samostojna odvetniška zbornica. Stvarne potrebe gotovo ni za spodnještajersko odvetniško zbornico, tega ne zahtevajo ne pravosodje, no stanovske koristi odvetnikov, merodajni so le politični in narodni nagibi. V prvi vrsti mo-ranvs naglaSati, da bi bila spodnještajerska odvetniška zbornica korak do razdelitve štajerske dežel«!, katero poskušajo že mnogo let ter so jo Slovenci svoj čas zahtevali z velikim hrupom in kateri se Nemci z vso silo upirajo. Spomnimo na slovenske tabore v Žalcu, Sevnici itd., kakor tudi na sijajne nemške shode v Slovenji Bistrici, Celju in Radvini pri Mariboru.
Na Sp. Štajerskem je nemških odvetnikov skoro »oliko. kakor «.'cven.«Hh 7 gotovostjo smemo pričakovati, da se bodo nemški odvetniki najodločneje uprli temu poskusu in da jih bodo krepko podpirali nemški tovariši iz Srednjega in < Jor. Štajerskega. Toda tudi nemško prebivalstvo naše dežele ima mnogo vzroka, da sc peča s tem najnovejšim slovenskim naskokom ter vse stori da ga izpodnese, kajti ne gre se za stanovske koristi odvetnikov, temveč za narodnopolitični napad splošnega pomena. Vlada pa ima sedaj priliko po-kazati pogum, da se hoče upirati nemštvu sovražnim in državi nevarnim težnjam ter varovati skupne koristi proti pogubnim in razdirajoč™ nakanam !!«
Vlada pomagaj nemškim kričačem proti slovenskim pogubnim nalfcnam! Država je v nevar-
LISTEK.
nosti, ker se slovenski odvetniki nočejo družiti z nemškimi nacijonalci. ki hočejo odločevati celo pri imenovanju najvišjih uradnikov! — Kdo se ne smeje ? Dobrovoljni grof Taaffe je rekel pri neki priliki : Nemci s policajem hodijo spat in s policajem vstajajo !
Mažarski zgodovinarji o Dalmaciji.
Mažari se v novejšem času mnogo bavijo z vprašanjem o zedinjenju Dalmacijo z Ogersko-toda kar napišejo o tej stvari, ne more pospešiti rešitve tega vprašanja. Vse njihove razprave v tem pogledu so le teoretične, s katerimi hočejo neuke ljudi preslepiti, da je bila Dalmacija od nekdaj mažarska zemlja in da se mora zopet kot taka zjediniti z Ogersko. Dalmatinci morajo biti Mažari ter tudi kot taki ostati, le na ta način so morejo zjediniti z Ogersko. Hrvatska se v teh razpravah ne imenuje niti z besedico, a ravno tako so molči o hrvatskem narodu. Pred nedavnim smo pisali, kako je ogersko zemljepisno društvo proglasilo Dalmacijo za mažarsko pokrajino a danes nam je dolžnost omeniti, da se je začela pečati z dalmatinskim vprašanjem tudi ogerska akademija znanosti in umetnosti, seveda v istem duhu, kakor vsa ostala društva.
Ko govorimo o proizvodih akademijskih članov bodisi že katerekoli stroke, mislimo' si vselej da se v njih zrcali pravo nepristransko raziskovanje učenih vprašanj. O proizvodih ogerske akademije ne moremo tako soditi. Kakor v vseh pojavih političnega življenja, tako se je tudi v znanosti pri Mažarih razvil največji narodni šovinizem. Posebno je zgodovinska književnost polna narodne nestrpnosti. Ogerski zgodovinarji so v
Križarske vojske in drugo.
Ako človek bere liberalne liste, potem veruje tistim starim možem, kateri vedno tožijo, kako težko in hudo je živeti dandanes, ko se stoletje bliža koncu. Novo stoletje z novimi idejami trka na vrata, liberalni listi pa ne vedo, kaj pričeti, ali se oprijeti novih idej ali še dalje negovati stare. Gorjž mu, ki med dobi dve Postavila ga je usoda! Naprej ne vč, nazaj ne sm<s, Od vzhoda tava do zahoda !
Tako tavajo sedaj liberalni listi med individualističnim liberalizmom in kolektivističnim soci-jalizmom.
Ironija usode je pač, da je tudi naš liberalni »Rodoljub« v 8. letu svojega obstanka začel ko-ketovati s socijalizmom. To je dejati na rovaš znanemu dolenjskemu socijologu humoristu S. K.-u kateri tudi sam neprijetno čuti, da ga je usoda postavila med dobi dve, in tako koketujoč s socijalizmom, tava od vzhoda do zahoda, kakor mornar, ki je v megli zgrešil pot. Mesto svitle severne zvezde, vere, ki mu je izginila že davno mu je vodnica motna luč svetilnika sovraštva proti veri in duhovščini, ki so jo že davno prižgali ne-
kateri obrežni roparji nad pečinami, da se razbije
tod čim več ladij.
Mož ni z nami nič kaj zadovoljen, posebno mu 111 všeč, da včasih tudi hvalimo srednji vek. »Poznamo«, pravi, »pisatelje, katerim se to življenje v srednjem veku zdi lepo. Ljudje so v strahu božjem živeli . .. Plemstvo in duhovenstvo sta bila krotitelja in ista sta masi ljudstev dala toliko iz njenih kast, da so živele in bile site«. Dasi mož toraj sam priznava, da so bile takrat mase ljudstev site, kar se o njih dandanes nikakor trditi ne more, vendar mu srednji vek ni po všeči. »Grdo«, pravi namreč, »se ravna s tlačani in iste velike koso mesa, katere najde naš krščanski so-cijalist dr. Krek na mizah srednjeveških tlačanov, je najti le po grajskih ječah, kjer je milijon tlačanov v srednjem veku izginil«. Kako se je godilo kmetu in delavcu v srednjem veku, to nam opisujejo kronisti, in priporočamo S. K-u, da bere starega Unresta, kateri poroča o razmerah na Koroškem, torej tudi v Slovencih. Sicer pa v vsakej nepristranskej zgodovini lahko bere, kako se je godilo tlačanom, dokler je še verski duh preveval srednji vek. V Klosterneuburgu, da navedemo samo en zgled, imel je koncem 15. veka vsak dninar poleg hrane vsak dan 14 denarov plače. Takrat je stal cn funt govedine dva denara, par črevljev šestnajst denarov. Pa naj nam danes iz-
vedeni S. K. pokaže delavca, ki bi primeroma toliko zaslužil. In to je bilo pri menihih v Klosterneuburgu v 15. veku!
Nikakor ne hvalimo brezpogojno vsega, kar se je godilo v srednjem veku. Tudi on ima kakor vse, komur je vtisnil človeški rod svoj pečat slabo strani poleg dobrih. Mi samo trdimo da sc' masi ljudstev v srednjem veku duševno in telesno m godilo slabo, dokler in kjer je živo versko prepričanje prevevalo človeštvo. To pa nam izpričuje zgodovina.
Sele, ko so humanisti jeli širiti protiverske nazore in juristi rimsko pravo, katero uči, da ni pravo pred in nad postavo, marveč da nastane šele potom postave v državi, da so nositelji državne oblasti zadnji vir prava, šele takrat navstal je preobrat. Mogočni jeli so zatirali podložne, saj jih ni vezala niti vera niti jih ni oviralo pravo. Tudi Vasi tedanji kolegi, gospod S. K., bili so torej
uzrok, ako so se razmere v srednjem veku obrnile na slabo stran.
Ako sto pravnik, gospod S. K., morate nadalje tudi poznati tako znane amortizacijske postave,^ s katerimi so že v 13. veku (v Avstriji gotovo že v 14.) začele države cerkvi prepovedovati nakup nepremičnin ali pa sploh pridobivanje premoženja. Kako jo torej mogla cerkev imeti v rokah kar vse premoženje v srednjem veku?
pravem smislu besede to lepo znanost zverižili v	I se oslanjajo na njegova dela, kadar pišejo kaj o
pravo pokveko, in nobeden, ki se hoče podučiti	hrvatskej zgodovini. Le Mažar ga prezira seveda
o ogerskej prošlosti, se no more oslanjati na dela	zato, ker mu je na potu, kajti svet je zvedel še
ogerskih zgodovinarjev, kajti večjidel so vsa pri-	le po Račkem zgodovinske odnošaje med Hrvatsko
stranska, posebno v onih oddelkih, ki razpravljajo	in Ogersko, a ravno to ni povoljno za Mažare
zgodovino slovanskih ogerskih sodržavljanov in	Zategadel se trudijo zdaj mažarski zgodovinarji s
posebno še Hrvatov.	sleparstvom delovanje IlaČkega na zgodovinskem
Komur n.so poznati pamfieti o hrvatskej zgo	polju prikriti, samo da svet ne zve resnice Toda
dovini poznatega Pestyja, Horvata i. dr.? Zdaj se	prekasno so prišli, svoje Mažare morejo še sle-
jim je pridružil še neki Henrik Marczilai, ki je te	piti, ostalega učenega sveta pa ne " ' ■
„ . ---------... ,„ „
dni priobčil neko zgodovinsko razpravo o Dalma ciji v publikacijah ogerske akademije. Ta razprava je pisana čisto tendencijozno v svrho, da dokaže, kako je Dalmacija od nekdaj bila del mažarske države. Da to dokaže, porabil je omenjeni zgodovinar obilne vire, ki jih je imel na razpolaganje, toda med njimi večjidel le take, ki so odgovarjali njegovemu namenu
Kar čudili smo se, ko smo videli, da je temu učenjaku se zdaj pravi vir za ogersko zgodovino »Anonymus« Bele IV., ki je črpal za svojo zgodovino podatke iz malo verodostojnih arhivov. Potemtakem seveda ni čudno, da Marczali trdi isto, kakor pred njim glasoviti Pesty, da je tudi Dalmacijo osvojil z mečem kralj Koloman. Hrvatska in Dalmacija ste tedaj osvojeni po mažarskem kralju, pa tako pripadate že od nekdaj k mažar-skej državi, katera mora zdaj obe zemlji kot mažarski pokrajini zjediniti in stopiti z Mažarsko. In ti mažarski učenjaki (!) si prisvajajo še vrh tega veliko avktoriteto v zgodovinskih vprašanjih ter jo uporabljajo v politične svrhe, kakor je pri Ma-žarih sploh že politika nadvladala in potemnila vsaki bolji nazor.
Taka avktoriteta hoče biti tudi omenjeni Mar czali za hrvatsko zgodovino, premda se ni potrudil, da se poduči v njej vsaj toliko, kolikor mora znati iz nje navaden dijak, potem se ne bi o nje-govej razpravi bralo, da je s kraljem Zvonimirom izumrla narodna dinastija na Hrvatskem. Znano je namreč dobro, da kralj Zvonimir ni bil član narodne dinastije, nego da je prevzel vlado mesto bolehnega Štelana, ki je po Zvonimirovej smrti vendar le zasedel hrvatski prestol ter vladal do leta 1091. Čuden zgodovinar, da takih stvarij ne ve, ko je vendar natanko poznata in dokazana vsa ta doba hrvatske zgodovine po najboljših hrvatskih zgodovinarjih
Ravno tako ni znan temu učenjaku glasovit rod Subičev Bribirskih, ki so kot dinasti dolgo časa vladali v Dalmaciji, kajti on imenuje bana
-----r_ ..... Ravno letos
je izšlo znamenito delo o dalmatinskej zgodovini v izdanju »Matice Hrvatske«, namreč: Knezovi Subici Bribirski. Delo je pisano na temelju verodostojnih virov, ki so tudi kritično uporabljeni, kar nam je porok sam pisatelj, poznati zgodovinar Vekoslav Klaio. To delo je moral dobiti v roke Marczilai, potem ne bi bil kvasil takih ne-umnostij v svojej razpravi, kakor smo jih naveli. Toda oholi Mažar misli, da mu to ni potrebno, da bode svet že njemu verjel, zato ker mu je razpravo izdala akademija.
Če bodo Mažari na tak način pripravljali pot za zjedinjenje Dalmacije z Ogerko, potem je verjetno, da ne pride se kmalu do tega. In bolje je, da ne. Zjedinjenje Dalmacije z Ogersko se more izvesti le na temelju hrvatskega državnega prava, to je, da pri tem vprašanju ne odločujejo sami Mažari ter že naprej proglašajo te dežele za mažarske pokrajine, marveč da pri tem odločujejo najprej sami Hrvati, posebno dalmatinski, ki morajo dobro premisliti, kakšna zveza bi to bila, ko bi se sklenila tako, kakor bi Mažari hoteli. Če Mažari že zdaj zanikujejo hr-vatstvo v teh deželah, a vrh tega tudi v gmotnem pogledu škodujejo, ker se protivijo zidanju koristnih železnic, kaj bi bilo še potem, ko bi bili neomejeni gospodarji. Zjedinjenje more se tedaj izvesti le ne temelju hrvatskega državnega prava, kajti le s pomočjo tega se morejo Hrvati vzdržati v ravnotežju proti mažarskemu gospodstvu.
Politični pregled.
v Ljubljani, 23. julija. Občinske volitve v Gradcu. Kolikor bolj se približuje čas, ko si bo graško mestno prebivalstvo izvolilo nov mestni zastop, tembolj se pripravljajo vse stranke .ia odločilni boj. Nemški na-cijonalci, ki so imeli v sedaj razpuščenem mestnem zastopu odločilno besedo, hočejo vladi pokazati, da bodo tudi nadalje vztrajali pri svojih pru-
Ml ^ T v,'. ~;r.77'7 ""JV1 "" ""C,,UJ° I 8aških načelih, ter se vsled tega mnogo trudijo Mladena bub.ca Bribirskega kot Mladena Bribi- da pridejo v novi zaslop kolikor mogoče vsi do-
^a.!Z,r0dU,BnblrjeV- Tako.neznanje v zgodovini | sedanji možje, »ki bodo še nadalje kljubovali
o	--- ------ "J ^ * ^vuutnn
hrvatskej od ogerskega zgodovinarja je prava sramota, a vrh tega tem večja predrznost, ko hočejo ti ljudje pred svetom širiti krive nazore o narodih, katere si žele spraviti pod svojo oblast. Predrznost je to brez dvoma, pisati o zgodovini Hrvatske in Dalmacije, a nikjer niti z besedico ne omeniti poznatih hrvatskih zgodovinarjev, ki so kritično preiskali svojega naroda zgodovino. Rački je s svojimi učenimi razpravami poznat celemu učenemu svetu in vsi nepristranski zgodovinarji
vladi in njenim odredbam.« Tem rogoviležem nasproti pa se je sedaj sestavil drug volilni odbor pod imenom »patrijotična nemško avstrijska meščanska stranka.« Tu so zastopani posebno obrtni krogi, ki so ostali zvesti antisemitski zvezi. Program, ki ga objavljajo ti možje, je v marsičem, posebno pa v narodnem oziru, splošno vsprejem-ljiv. Popolno prav in pravično je, glasi se, da uživajo vsi narodi mnogojezične Avstrije, ki so zvesto udani državi, popolno jednake državljanske pra-
S. K. vidi povsodi le materijelno stran, za to ima posebno dobre oči, za vse drugo je slep. Mož trdi: »da je vsem v življenju v prvi vrsti: dober kos kruha, potem večna ljubezen do ženske in na teh dveh temeljih še le se sezida drugo«. Isto so trdili že pred njim drugi materijalisti, osobito lilozof Herbert Spencer, katerega filozofijo, ki temelji v jednakih nazorih, kakoršne razvija S. K., je drug Anglež sicer krepko, toda resnično označil kot »filozofijo prašičev«.
Nekateri liberalni in masonski zgodovinarji so sicer tudi skozi taka očala gledali svet in zgodovino. In res se sklicuje S. K. na Helhvalda. Ako S. K. želi, povemo mu še imena drugih jednakih kulturnih zgodovinarjev. Tako bode Otto Ilenne am Rhyn gotovo tudi ugajal S. K.-u. Kari Marx je vse te nazore spravil v zistem, naredil je čisto nove naočnike za zgodovinarje, skozi katere naj gledajo od sedaj zgodovino. Imenujemo te naočnike materijalistično naziranje zgodovine. Taki naočniki sedijo tudi na nosu našega S. K. Kdor pa ima naočnike, ima slabe oči in ni normalen.
Tako S. K. ne more in ne more umeti, da so se križarske vojske vršile iz čistega navdušenja. Imenuje nas, ki to trdimo, ošabne. J. BAVeiss ki je s svojimi deli pokazal, da pozna zgodovino
vice. Vsak posten avstrijski Nemec, ki je prost vseh egoističnih namenov in je vnet za pravi blagor m srečo svojega naroda, sme in moro delati le na sporazumljenje in dobrohotnost napram vsem avstrijskim narodnostim. Nova stranka je sicer pristno nemška, toda tudi z nenemškimi narodi hoče bratsko deliti žalost in veselje. — Program torej ni napačen, ako se bo tudi dejanjski izvrševal.
Nečuvena predrznost čeških Nemcev
pokazala se je te dni v neki okrožnici, ki jo razpošilja nemška šolska zveza vsem hišnim posestnikom in oskrbnikom. V tej okrožnici se poživljajo gospodarji in oskrbniki, naj z vso silo pritiskajo na svoje najemnike, da izbrišejo otroke iz čeških ter jih vpišejo v nemške šole, ki posebno češke otroke z veliko ljubeznivostjo vsprejemajo v svojo okrilje ter jim zagotavljajo velike podpore. O vspehu morajo dotični poročati do 15 avgusta. Namen te okrožnice je jasen ko beli dan. V svoje nemške šole hočejo vloviti čim največ čeških otrok, ker jim pristno-nemških primanjkuje, ter potem trobiti v svet, da je velikanska večina tega tega ali onega mesta nemške narodnosti. Jednako kakor na Češkem postopajo Nemci tudi po slovenskih deželah, kjer v svoje sulvereinske šole zvabljajo veliko število slovenskih otrok, kjer jih potujčujejo in se bahajo z njimi kot z nemškimi učenci. Tako nečuvenost naj bi si Slovani najodločneje prepovedali z energično protiakcijo.
Budimpeštanskl listi o izjavi dr. Baern reitherjevi. Govor, s katerim je nas trgovinski minister dr. Baernreiiher otvoril posvetovanje industrijskega sveta, je napravil mogočen vtis na mažarske kroge. Večina ni pričakovala, da bo avstrijska vlada tako odločno nastopila proti mažarskemu avtonomnemu carinskemu načrtu. Bu-dimpeštanski l.gti sicer pišejo, da je bilo kaj ta-cega pričakovati od avstrijske stran, in je popolno naravno, da se tudi v Avstriji poskrbe za even-tuvalno potrebno samostojno postopanje, toda v resnici so pa v polni meri presenečeni. Menili so samo ustrašiti avstrijske kroge ter jih eventuelno omehčati m pripraviti za ugodnejo obnovitev nagodbe, pri tem so se pa videli grozno prevarane. Prav s« godi mažarski oholosti in nenasitnosti.
Bolgarski knez Ferdinand biva g svojim princem Borisom na ruskih tleh, kjer se jima pri-pravljajo velike častne slavnosti. Kaj je gnalo bolgarskega kneza na c»rski dvor, seveda ni znano, gotovo pa je, da ta čin ni samo čin uljudnosti] marveč je s tem kakor navadno tudi sedaj najbrže v zvezi kaka želja, katero naj bi mu izpolnil ruski car. Da se pa njegovo srce še bolj omeči, vzel je knez seboj malega Borisa, ki ga je na ljubo ruskega carja dal prekrstiti in s tem seveda Rusiji storil veliko uslugo. Iz Petrograda se poda knežja rodbina tudi v Carigrad, da se tam pokloni velikemu sultanu, ko se izkazuje tako naklonjenega bolgarskemu narodu, posebno pa knezu Ferdinandu.
Razmere na Kreti bodo po dolgotrajnih pogajanjih konečno vendar uravnane, akoravno
malo bolje kot S. K., pravi v IV. zvezku svoje svetovne zgodovine o križarskih vojskah: .Gregor (papež, VII.) einigte die Volker des Abendlandes von neuem in dem christlichen Glauben, der Aus-druck der Einigung ist der gemeinsame Aufbruch dieses kriegerisehen Geschlechtes nach dem Osten. Die Zeit ist religios in ihren innersten Tiefen be-\vegt . . . Was lag nun dem gewaltigen, geistes-frisehen Geschlechte jener Zeit niiher, als der Ge-danke, die Statten wieder der Christenheit zu ge-\vinnen, an denen das grosste gesehah, was die AVeltgeschichte kennt.«
In v uvodu v V. zvezku iste zgodovine imenuje Weiss te vojske »Erhebung von Hundert-tausenden fur eine Ehrensaehe der Ohristenheit«. Seveda Weiss se je temeljito učil in naučil zgodovine.
Dr. Fr. Kovačič primerja v svojem lepem sestavku: »Ob osemstoletnici križarskih vojsk«, te vojske velikej egipčanskej piramidi. »Ogledujemo jo od spodaj navzgor, z desne na levo, preiskujemo nje temelje, povprašujemo po namenu, po delavcih, ki so jo delali, in vse nas napolnuje z začudenjem.«
Tako res dela razumen potnik, kedar prijaše na osličku po vročem pesku puščavo od Kahire
sem k piramidam. Občuduje jih, strmi nad človeškim duhom, ki jih je umel napraviti tako veličastne in velike. Tako razumen človek, ki ima smisel za višje, za idealno; sivček, na katerem je prijezdil, stoji tudi pred istim predmetom občudovanja, toda on mirno žre osat in travo, ki ra-seta tod okoli, in si polni trebuh.
Materijalistično naziranje zgodovine pa je danes vse jedno »moderno«, kaj ne da, gospod S. K.?
Umor Julija Cezarja*)
Angleški spisal Mark T w a i n.
Ne moremo si misliti večjega zadoščenja kakemu časniškemu poročevalcu, kakor če more zvedeti vse podrobnosti kakega krvavega in skrivnostnega umora ter ga z vsemi pretiranimi okoliščinami opisati. Svoje največje veselje ima na tem ljubeznjivem delu — kajti Ijubeznjivo je zanj v resnici — zlasti ako ve, da so že vsi drugi časopisi dotiskani in da je njegov list jedini, ki bode poročal grozno novico. Že večkrat me je obšla žalost, da nisem bil jaz v Rimu poročevalec
*) Jedino pravo in zanesljivo poročilo, ki se je sploh kedaj objavilo, povzeto iz rimskega dnevnika z dne onega groznega dogodka.
Bamo začasno. Minule dni se je sošla krečanska narodna skupščina, ki je imela nalog, praktično izvesti načrt začasne uprave na Kreti, kakoršnega so sostavili zastopniki štirih velesil. Pred vsem je bilo treba izvoliti izvrševalni upravni odbor, ki bo z imenovanimi zastopniki vred vodil celo upravo na otoku. Iz tega sledi, da se štiri velesile niso nič ozirale na sultanove pritožbe v tem oziru marveč so ukrenile, kar se jim zdi najprimerneje' Turška vlada ugovarja sedaj tudi proti temu, da bi rešitev krečanskega vprašanja vodile samo štiri velevlasti, mej tem, ko sta se s prva poleg teh pečali s to zadevo tudi Avstro-Ogerska in Nem-čija. Posebno pa jo jezi, da so admirali zabranili dohod na otok vojakom, ki jih je sultan odposlal kot namestilo za prejšnjo posadko. Admiral Po-tiers je Dševad paši pismeno naznanil, da ne pusti na suho nobenega turškega vojaka.
Cerkveni letopis.
li Dola pri Ljubljani.
Sedmo nedeljo po binkofitib »mo imeli leJTo cerkveno slovesnost. Kar so mnogi že davno želeli v.deti, učakali so. To Je nov, |ep, veliki obar bv. Marjete, katerega nam je naredil podobar gosp Andrej Rovflek. Oltar je zelo lep, ker najboljši vtis naredi na človeka ne le v svoji celoti, ampak tudi v posameznostih. Posebno podobam je vtisnil umetnik nekaj izvenredno ljubeani.vega, pobožnega, nadnaravnega. Ta novi oltar je blagoslovil ob azistenci sosednih čfi. gg. duhovnikov in vpričo mnogoštevilnega ljudstva m.lostn. gospod stoln, prošt dr. Leonard Klofut ar. Krasno je govoril v cerkvi veleč. gosp. dtfmitor P. Jožef B.zaviOar, njegove besede «o segale poslušalcem do srca' Tudi vreme je bilo zelo ugodno in je privabilo veliko tujcev. Ta slavnostni dan nam ostane v dolgotrajnem spominu. Zato izrekujemo presrčno hvalo visokemu cerkvenemu dostojanstveniku, ki se je potrudil priti oltar blagoslovit, in vsem, ki so sploh kaj pripomogli k slavnosti tega dneva Podobarja g. And. RovSeka pa ne priporoča le
njegovo mojstersko delo, ampak tudi miroljubni snačaj.
* *
OJ hrvatske meje.
Doevi 12.-14. julija bili 80 nenavadno slovesni in veseli ne samo za naše sosedne žumber-ske unijate, nego i za nas, njih sosede ob Hrvat ski meji. Obiskal je bil namreč presvitli gospod biskup dr. Julij Drohobecki iz Križevcev svoje drago »Zumberačko stado«. Mi sosedi pa smo imeli priliko, vdeležiti se res veličastnih obredov herejske službe božje v krepkem staroslovenskem jeziku. Zanimivo je, kako vse ljudstvo na škofovo pevanje odpeva, celč nekatere bistvene dele, kot: list pater noster (otac naš), kar je peval' prav ljubko v imenu ljudstva mali deček, stopivSi izmed množice na vidni prostor. KončavSi svoje apo-stolsko potovanje na Stojdragi, odpeljal se je pre-milostni gospod skozi Bregano proti Samoboru; povsodi so razobesili zastave in vence ter streljali s topiči.
Z Vipavskega, čuditi se mora vsaki, ki pride v sv. Križ in »i ogleda samostan čč. oo. kapucinov. Ves je pre novljen. Prej je bilo ondi veliko, obširno poslopje al' malo vaoljivo za oči. Bilo je nizko in temno! Marsikdo je v„kliknil, videč temne samostanske prostore; Libera me Domine! Iq zdaj? h onega starega, strašnega zid.SCa dviga se po vsem lepo krasno poslopje, katero dela čast nam Križanom' Samostan je zv.San, »treba je ravna, okna so s,-roka m visoka - «aj prej s„ bile luknje. - sploh vsa zunanja n.ran je vabljiva. Tudi znotraj je vse prenovljeno; saj je bilojza bivanje neobhodno potrebno! Hvaia torej vnem, k. so k temu kaj pri pomogli! - Omeniti moram Se slovesnost, ki se
m Vr8 'ki 17 JU'ija K V Cerkvi 00- kapucinov. B.lo je blagoslovljene ukusno prenovljenega velikega
oltarja. Zvon kliče, vab, ljudi; staro ,D mlado h,ti.
Pn-ostvovalo omenjeni svečanom*. Ob desetih se pnčue. Velezaslužni in velečaH.it, gosp, župnik Ivan Kodre stopa z veliko azis.enco k glav-nemu altarju ter ga blagoslovi; na to gre na leeo, odkoder je kratko ali jedrnato razložil pomen sve^ čano-ti ter unel srca zbranega ljudstva. p0 končanem nagovoru je sledila slovesna 8V. mtt9a pri katerej so dobro peval. aomač, pevci. Hvala vsem! Hvala pa tud. neumornemu g gvard.janu Alfonz u V akselj-nu, ki si je vedel pridobiti Hrca blagih dobrotnikov. Z božjo m njihovo pomočjo je mogel dovršit, trudapoluo ali prepotrebno prenovljenje Hog mu utrdi zdravje!	Križan
No v o m a s n i k i v goriški nadškof,ji-Dne 20. t. m. so bili posvečeni v maSoike č g* L. Cernigoj Fr. Franke, A, Grbec, V. Knavs, I. KoS.r, H. Peternel, V. ZabukovSek, V Zega M Justulin, Al. Morzutf, I. Marangon. B. Tognon P Hijeronim Streminger, P. Hugolin Bak, Ivo Mili-čič, I. Cemažar, P. ZakrajStk in Š. Defar.
Glasba.
Petnajst različnih cerkvenih pesem za mešan zbor. Lglasbil Ivan Zupan, izdelovatelj orgelj in organist v Kamni Gorici (Gorenjsko). Založil skladatelj. Cena 55 kr. Natisnila R Miličeva tiskarna v Ljubljani. 1898.
Zvezek ima to vsebino: 1. V ponižnosti klečimo. 2. Pred Bogom. 3. Pred Bogom. 4 Devici usmiljeni. 5. Ceščena si Marija. 6. Sveta Trojica 7 Sveto rešnje Telo. S. Lauda Sion (slov. besedilo). 9. Pred sv. obhajilom. 10. Po sv. obhajilu. U. Offertonum in festo ss. ap. Petri et Pauli (lat. besedilo). 12. Blagoslovljenje cerkva. 13 Tan-tum ergo. 14. Tantum ergo in 15. Sv. Ciril in Metod (moški zbor).
Cerkveno mnogoglasje, katero je v več stoletjih v šoli Nizozemcev do 16. stoletja polagoma zorelo, bilo je v vseh bistvenih delih tehnike tukaj ustanovljeno, potem pa je bilo v benečanski m rimski šoli od svežega in čvrstega duha pro-šmieno m kot tako v tridentinskem cerk. zboru
avtorizovano, t. j. poleg korala, kot edino pravega cerkvenega sloga slovesno odobreno. Iz tega sledi, da v cerkvenem duhu nikdo skladati ne more, kedor si ni svojega duha pokrepčal in poživil v staroklasični cerkveni glasbi, ki se je žal preživela. - Kolikor bolj pa oživlja harmonija in na njo sloneče skladoslovje, toliko bolj se krči staroklasična poliloninska teorija in na nje mesto se us.ljuje lirična in dramatična glasbena gramatika ne da bi povsem izgubila sličnosti starega pohfoni nekega brata - kontrapunkta, a vendar v škodo prve in cerkvene glasbe sploh.
V cerkvenem duhu skladati se pravi: Svoje glasbene ideje po tradieijonalno utrjenih pravilih polifonije ali homolonije sestavljati, pri tem pa se skrbno varovati vsakega preUranja v oblikah in nebrzdanih figuracijab modernega zloga z obme-jonostjo vladajoče fantazije. »Jede Kunst zeigt sich in der Beschriinkung am genialsten«.
Rečeno obrnjeno na pričujoče skladbe moram pripoznati, da je g. skladatelj to svoje delo hvalevredno pogodil. Da - si sloni njegova moč bolj v izrazu popularne melodije, vendar se nikjer ni pregrešil proti pravilom harmonije, kontrapunkta m eklektike. Zatorej se nadejam, da bo imel s tem zvezkom enako srečo kakor s svojimi božič-
mcami, katere je v teku 14. dni popolnoma razprodal.
Melodijo teh pesmij so sveže in živahne-podpira jih izborna harmonizacija, dobra dikcija' sintaksa in pravilna glasovredba. Lahke, prijetne m melodijozne so do skrajnosti; t.sek na močnem papirju je krasen in jako razločen. Priporočam jih iskreno.
Pred uporabo naj se popravijo te tiskovne hibe:
St 3 v 1. taktu druga osminka soprana c mesto a. St. 6 v 11. taktu zadnja četrtinka basa bs mesto d. štev. 10, 2. takt. zadnji udarec naj dobi alt g, tenor e iu bas c. Št. 14, 29. takt zadnji udarec v sop. d mesto lis. Fajgelj.
Družba sv. Mohorja.
0 času, ko je bil Cezar umorjen — poročevalec večernega lista, in sicer jedinega v mestu, da bi raznašalce jutranjih listov s to prekrasno snovjo kakoršne še ni videla poročevalčeva miza, vsaj za dvanajst ur prehitel. Marsikak drug dogodek je bil ravno tako strašen, toda nobeden ni imel tako čudovito vseh značilnih lastnostij prave, najbolj priljubljene snovi sedanjega časa, katere je potem še visoki stan, slava in družabno in politično dostojanstvo oseb, ki so bile z dogodkom v dotiki, prav do čudovitosti in vzvišenosti povzdignilo V duhu sem videl samega sebe, kako sem se mešal v starem Rimu med ljudmi, kako sem grabil vojake, senatorje in meščane za suknje, ter vse podrobnosti, ki sem jih od njih poizvedel, zapisaval v svojo knjižico.
Da sem jaz živel tiste dni, napisal bi poželjivo vse in prav pošteno zabelil: tu nekoliko morale, tam s krvjo; zdaj s kako temno, grozno skrivnostjo, zdaj s hvalo in sožaljem za nekatere stvar zasukajoč s sramotenjem in zmerjanjem druzih, zlasti tistih, ki niso naročeni na list, in vmes krvave udarce in svarilne opazke o smeri časa živo popisovanje velikanske razburjenosti, ki jo je provzročil ta dogodek v senatu in na cestah, — različne jednake stvari.
Slovencem letos ob godu mogočnih zaščitnikov slovenskega naroda in posebnih varuhov naše slavne družbe sv. Mohorja inFortunata pač ne moremo podati lepšega naznanila, in rekli bi voščila, od onega, da šteje d r u ž b a s v M o horja letos 77.131 udov. Ko je lani število udov pad o za 3687, veselili so se tega neprijatelji naši. Kratko je b.lo njih veselje; tem iskrenejše in večje pa je naše veselje letos, ko je število Mohorjanov napredovalo za 5591, to je še 1 9 O 4 udov več nego jih je bilo 1. 1896.
Hvala za to Bogu, ki je zopet dal dobri stvari krepko rast; hvala posebno tudi požrtvovalnim poverjenikom, tej glavni opori naši; hvala vsem
družbe"' ^ ^ aH °ni "aČin trUdi,i 23 naprcdek'
U d j e se razdeli po posameznih škofijah tako-le :
Ker pa nisem imel te sreče, da bi rednim potom poročal o umoru Cezarjevem, mi bo vendar v veliko zadoščenje, da prevedem stvar iz latinskega izvirnika po »rimskem dnevniku« z onega dne — iz večerne izdaje namreč.
»Naš navadno tako mirni Rim se je divje razburil vsled krvavega, grozovitega dogodka ki žalosti srce in napolni dušo s strahom; vsi ' misleči ljudje izražajo tesne slutnje zaradi bodočnosti mesta, v katerem ima človeško življenje tako majhno ceno in kjer se najsvetejši zakoni očitno zasmehujejo. Naša bolesti polna časnikarska dolžnost je, da naznanjamo smrt najbolj spoštovanega našega someščana _ moža, čegar ime je znano povsod, kjer je naš list razširjen, in čegar slavo širiti ter jo pred obrekovanjem in pačenjem po svojih slabih močeh braniti je bilo vedno naše veselje in naša predpravica. Mislimo namreč gospoda Julija Cezarja, našega izvoljenega cesarja
»Resnica v tem slučaju, kolikor jo je mogel naš poročevalec po nasprotujočih si podatkih očividcev dognati, je sledeča: — Seveda se je šlo tudi tukaj zopet za neko volitev. Devet desetink strašnih pobojev, ki pokrivajo danes mesto s sramoto, nastane iz prepirov, zavisti in strankarstva kar vse izhaja iz teh prokletih volitev. Rim bi
veliko na tem pridobil, če bi so policaji volili za stoletno službovanje; kajti po naši izkušnji nismo še nikoli mogli izvoliti konjederca, da ne bi pri em pobih cele kopice ljudij in da ne bi bile pri em vse mestne ječe prenapolnjene s pijanci. Zatrjuje se, ko se je zadnjič ogromna večina glasov na trgu za gospoda Cezarja odločila in ko so ?e trikrat ponudili krono temu poštenjaku, da celo njegova čudovita nesebičnost, ki je bila vendar tolika, da je trikrat krono odklonil, ni zadoščala da bi ga obvarovala pred tajnim zabavljanjem od strani takih ljudij, kakor je Kaska iz desetega okraja in drugi najemniki propalega kandidata k. so se večinoma iz jednajstega in trinajstega m druzih predmestnih okrajev v mesto pritepli m katere smo o vsaki priliki čuli govoriti zanič-sramotljivo o vedenju gospoda Cezarja »Dalje se nam poroča, da jih je prav mnogo med nam. mnenja, da je bil umor Cezarjev izžrebana stvar- katero je skrbno pripravljal in oskrbel Mark Brut in cela druhal najetih potepuhov, ki so le prevestno izvršili načrt. Če je dovolj vzrokov za tako sumnjo, - to prepustimo narodu, da sam presodi, prosimo le, berite sledeče poročilo o žalostnem dogodku skrbno in brez strasti.
i. 1 898: 1. 1897:
1.	Goriška.... 8.832 - 7.547 — torej ve« 1285
2.	Krika .... 5.803 - 5.509 — » »294
3.	Lavantinska . . 24.442 - 22.507 - » » 1935
4.	Ljubljanska . . 30.891 — 29.199 - » , 1772
5.	TriaSko-koperska 3.885 — 3.683 — » »202
6.	Sekovska . . . 544 — 479 — » » 65
7.	Somboteljska. . 313 — 309 — » » 4
8.	Zagrebška ... 564 — 602 - » manj 38
9.	Senjska .... 206 - 174 — . ve« 32
10.	Poreska ... 104 — 121 — , manj 17
11.	Videmska ... 164 — 199 — » » 35
12.	Razni kraji . . 535 — 450 — » ve« 85
13.	Amerikami . . 718 — 681 — » » 37
14.	Afrika in Azija . 130 — 160 — » manj 30
Vkup: 77.131 — 71.540 — torej ve« 5591 Iz družbinega odbora naj omenjamo še sledeče: Na mesto iz Celovca odišlega odbornika Č. g. gosp. provizorja M. R a ž u n a izvolili so dne 13. febr. t. 1. celovški udje v smislu § 5. al. 1 družbenih pravil odbornikom č. g. predmestnega župnika Ant. M i k u 1 u š a v Celovcu.
Rokopisov se je družbi v minulem letu do-poslalo 38. Odbor je v seji dn«5 28. junija vsprejel sledeče: 1. Dr. Josip Pavlica : » f A1 o j z i j Matija Z o r n « , knez in nadškof goriški. Živ ljenjepis. — 2. A. Medved: »Dar sprave.« Legenda. — 3. Peter Bohinjec: »Kako je S v e d e r c zadrugo osnoval.« Poučna do godba. - 4. Dr. Jožef Vošnjak : »Streljanje proti toči.«— 5. Fr. Ks. Mesko : »Petelin in gosak.« Slika iz vasi. — Fr. Kocbek: »Slovenski pregovori, prilike in reki.« — 7. Fr. Podbor: »Živalske bolezni, katere prehajajo tudi na človeka« — 8. Isti: »Gospodarsko drobtinice.« — 9. Iv. Podboj : »Naš cesar vrh Javor nika.« — 10. H. Z. »Vremenski p r e r o k. « — 11. Fr. Finžgar: »Stara in nova hiša.« — Štiri povesti se vrnejo gg. pisateljem, da jih popravijo in primerno prc-narede.
V Celovcu, na dan sv. Mohorja in Fortu-
nata 1898. leta.
Tedenski koledar.
Nedelja, 24. julija: 8. pobink. evang.: O krivičnem hišniku. Luk. 16. Kristina d. —Po n e d e 1 j e k, 25. julija : Jakob apost. — Torek, 26. julija: Ana, mati M. D. — Sreda, 27. julija: Pantaleon. — Četrtek, 28. julija : Ino-cencij p, Nazarij in dr. mm. — Petek, 29. julija : Marta d. — Sobota, 30. julija: Abdon in Senen mm. — Solnce izide 30. julija ob 4. uri 46 minut, zaide pa ob 7. uri 27 minut. — Lunin spremin: Prvi krajec 26. julija ob 2. uri 38 minut popoludne. — Musica sacra v nedeljo 24. julija v stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Maša sv. Cecilije zl. A. Kaim, graduale A. Foersterjev, offertorium I. Ch. Rink. — V mestni cerkvi sv. Jakoba nova maša ob 9. uri: Veni sancte Spiritus zl. J. Frey ; maša zl. Karol Kempter; graduale Treschev, ofertorij Bro-zigov.
»Senat je bil že zbran pri seji in Cezar pride po cesti doli na Kapitol ter se razgovarja z nekaterimi osebnimi prijatelji, njemu pa sledi kakor navadno velika množica ljudstva. Ravno, ko je šel mimo spomenikov Demostena in Tukidita, je opomnil napram nekemu gospodu, ki je bil, kakor nekdo meni, vedeževalec, da so že prišle mareove ide : Odgovoril mu je oni: »Da, prišle so, a niso še odšle«. — Tisti hip pa stopi Artemidor k njemu, vpraša, koliko je ura, in prosi Cezarja, naj prebere neki list ali razpravo ali nekaj podobnega, kar mu je prinesel v ta namen, da bi takoj prebral. Tudi gospod Decij Brut je pravil o neki »ponižni prošnji«, katero naj bi takoj prebral. Artemidor je prosil, naj bi se na njegovo pismo najprvo oziral, ker je za Cezarja osebne važnosti. Ta pa je odvrnil, da se mora to prebrati nazadnje, kar njega zadeva - ali nekaj podobnega ; vsekako so imele njegove besede ta pomen. Artemidor ga je prosil in rotil, naj vendar pisanje takoj prebere.*) Cezar pa odmaje in se brani, da bi na cesti kako prošnjo prebiral. Potem gre na Kapitol in množica za njim.	,„ , , J (Konec sledi.)
*) VVilliam Shakespeare, ki je bil pri tem nesrečnem dogodku od konca do kraja prisoten, povdarja, da je ta »listek« le naznanjal Cezarju, da se je sklenila zarota, ki naj bi njemu življenje vzela.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. julija.
(Prerentacija.) Č. gospod dr. I v a 11 Koren, kapelan v Dobu, je prezentovan na Codellijev ka nonikat pri tukajšnji stolnici.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so naslednji čč. gg. kapelani: A n ton Golf iz Cirknice v Preddvor, Anton Hribar iz Smlednika v Polhov Gradec, Ev-gen Lampe iz Grada kot pristav v bogoslovno semenišče, Valentin Marčič iz Polhovega Gradca kot prvi kapelan v Semič, Ivan Medved iz Križevega pri Kostanjevici v Dobrniče, Viljom Mlejnik iz Semiča v Knežak, V i -Pj e m P a v 1 u s z Dol v Šmarije, Ivan Pele iz Semiča v Loški potok, Anton Plešič iz St. Jurija pod Kumom v Smlednik, Ivan Sever iz Črnomlja v Čemšenik, I v a 11 Volk iz Dolenje vasi v Velesovo, Frančišek Žužek iz Preddvora v Dolenjo vas. — Novo nameščeni so čč. gg.: semeniški duhovniki Avgust Schauer, kot kapelan v Koprivniku na Kočevskem, F r a n č i š e k Z u p a 11 č i č kot kapelan v Črnomlju, Frančišek Koželj kot kapelan v Križevem pri Kostanjevici ; in novomašniki: Engelbert Berlan kot kapelan v Št. Juriju pod Kumom, F r a n č i š e k C e m a ž a r kot drugi kapelan v Selcih, Ivan Jane kot kapelan v Dolih, A d o 1 f K n o 1, kot drugi kapelan na Raki, Ivan K n i f i c , kot drugi kapelan v Cirknici, Andrej Lavrič kot drugi kapelan v Semiču, Jakob Lovretič kot drugi kapelan v Kam niku, Ivan Zore kot kapelan v Gradu.
(Premembe v fraučiškanskl proviuciji Sv. Križa. V Ljubljani gvardijan P. Plači d Fabiani, vi-karij in župnijski upravitelj P. Ilugolin Sat tner, kapelanom je imenovan P. Engelbert Pollak. Iz Klanjca pride na Trsat P. Gav-dencij Gorše, iz Pazina v Nazaret P. Ful-gencij Trafela. V Gorici gvardijan P. Ba-zilij Dolinar, vikarij P. Kalist Medič, iz Klanjca pride P. Edvard Ravstehar. V Novem Mestu gvardijan P. Otokar Aleš, vikarij P. Inocencij Koprivec, učitelj P. Avguštin Ca m pa. V Samoboru vikarij P. Deodat Suštaršič, na novo nastavljen P. Salvator Zobec. V Klanjcu gvardijan P.Leon Žugelj, iz Karlovea pride kot vikarij P. L a m b e r t G o -1 o v s k y, iz Brežic P. Adalbert Flere, na novo nameščen P. Kap i stran Ferlin. V Na-zaretu vikarij P. Adolf Čadež, na novo nameščen P. Bernardin Mlakar. P. Ivasijan Z e m 1 j a k pride za vikarija v Brežice. Iz Samo-bora v Karlovec za vikarija P. Kazimir V a j -dič, iz Samobora P. Kalasancij Mar-g r c i t e r za vikarija v Jasko. V novem samostanu na Brezji superijor P. Jožef Bizavičar in P. Konrad Mesar.
(Visok gost.) Iz Vel. Doline se nam poroča: Našo prijazno, pol gorsko, pol ravninsko okolico je obiskal visok gost. Njega cesarska visokost, nadvojvoda Leopold Salvator izvolil je za-se in za vso visoko obitelj grad Mokrice za letovišče. Vsaki dan skozi teden odpelje se nadvojvoda v jutro ob 6. uri po svojih opravilih kot divizjoner v Zagreb in zvečer zopet nazaj. Ob nedeljah pa sprejema v avdijencah in se rad razgovarja prav prijazno, kakor tudi Njena cesarska visokost, presvetla nadvojvodinja. Prav vzgledna je njih pobožnost pri službi božji, kakor tudi vseh služabnikov in pridvorne gospode. Male princezinje gibljejo se obilo v svežem zraku, po grajskih gajih in vrtovih. — Če se primerja tukajšnji zrak z zopernim soparom in prahom po mestih, kolika razlika! Zato bivanje tukaj visokim gostom posebno ugaja.
(Politiški shod) bode v nedeljo dne 31. julija v Sodražici v prostorih g. Šege ob 4. uri popoludne. Poročala bodeta gg. državna poslanca sodni svetnik I. Vencajz in dr. I. Krek. •
(Sola za gluhoneme deklice.) Poroča se nam: Ko je eksc. gospod deželni predsednik baron Ilein o priliki blagoslovljenja bolnišnice čč. usmiljenih bratov in otvorjenja črnomaljskega vodovoda bival na Dolenjskem, je v soboto dne 9. t. m. v spremstvu gospoda novomeškega okrajnega glavarja obiskal tudi zavod ubogih šolskih sester de N. D. v Šmihelu. Tri gluhoneme, katere bodo letos zavod ostavile, so ga pozdravile ter so deklamovale pesem, ki je bila navlašč v ta namen zložena, in
konečno so mu skupaj zaklicale: živio! Iz postranske sobe se sedaj prikaže majhna gluhonema Frančiška Obreza, ki je morala zaradi bolezni nekaj časa od druzih ločena biti. Ta gospodu deželnemu predsedniku reče: »Lepa hvala, da ste naa obiskali. Vivat!« Po tem pozdravu je bilo v šoli izpraševanje gluhonemih iz obeh oddelkov. Gospod deželni predsednik je odgovore z zanimivostjo poslušal in čez jedno uro zadovoljen zapustil zavod. Ker bo letos nekaj gluhonemih iž šole izstopilo, prične se 15. septembra t. 1. nov tečaj za poduk gluhonemih deklic. StariSi, kateri imajo gluhoneme hčere, naj se potrudijo, da jih spravijo v šmihelski zavod. Kateri sami za svoje otroke plačevati ne morejo, naj se nemudoma obrnejo do visocega deželnega odbora s prošnjo, da se jim podeli ustanova ali primerna podpora. Prošnjam za ustanove naj se priloži krstni list, spričevalo ubožnosti in spričevalo zdravnikovo, da je otrok zdrav.
(Huda nevihta) je 20. t. mes, kakor se nam poroča, razsajala v Vodicah. Za neznosno dopolu-dnevno soparo, ki ni pustila sopsti, da so žanjice vročine kar omedlevale, nastopila je okrog jedne ure tema; začelo je treskati in grometi, da je vse trepetalo. Ko prvi naliv nekoliko pojenja, že smo videli žalostne nasledke hude ure. V Repnjah treščilo je v kozolec, poln lepe rumene pšenice, ki jo v hipu do tal pogorel. V Pol|i je strela v hiši št. 2 čudovito gospodarila. Švigala je nad glavami v hiši, v veži in v kleti bivajočih, potem sla v hlev, ubila ondi najlepšo kravo in zadela deklo, katera je molzla. Malo je upanja, da okreva. Sedaj je vse v vodi.
(Glasbene šole Matičine v Novemmestu) sklepna izkušnja, ki se je vršila dne 12. t. m. je vse prav presenetila. Mali gojenci so pokazali v igranju na klavir in gosli, posebno pa v petju, koliko da za-more jednoten glasbeni pouk, trajajoč komaj štiri mesece. Milo nam je bilo pri srcu, ko smo gledali in poslušali male igralce, ki so deloma v strahu, da nastopijo prvič javno, deloma v radosti in ponosu izvajali svoji izvežbanosti primerne skladbe. Čuli smo nadalje tudi na razna vprašanja v teoriji take odgovore, kakoršnih bi od tako malih in mladih učencev ne bili pričakovali. Pevke so nastopile v dveh oddelkih in nam zapele par ljubkih pesmic prav dovršeno. Splošen utis izkušnje nas je preveril o napredku in nas ob jednem zagotovil, da se povspne glasbena šola prihodnje leto do take dovršenosti, ki bo zamogla zadovoljiti vsakega tudi bolj razvajenega ljubitelja glasbe. — Tako poročajo »Dolenjske Novice« v št. 14. t. 1. — Tem vrsticam dostavlja dolenjski domoljub : Mi vse to radi podpišemo in se napredka v glasbi in petju v istini veselimo. Vender pa nečesa ne smemo zamolčati, ker šoli v istini želimo vsestranskega napredka. Mnogim namreč ne ugaja, da se namreč oba spola skupaj poučujeta, in da so prireditelji koncertov z ozirom na mlade gojence in gojenke premalo previdni v izbiranju pesnij s spodtakljivim besedilom. Naj se ta nedostatek odpravi, in nihče ne bode ruval proti šoli.
(Iz odvetniške zbornice.) Kakor poroča današnji uradni list, je dr. A. Pfefferer odložil predsedništvo kranjske odvetniške zbornice, dr. vitez Schoeppl pa izstopil iz disciplinarnega sveta. Ali e to v zvezi z zadnjimi sklepi glavne skupščine?
(Isterskenovice.) Občinskim načelnikom za mestno občino Pazin v Istri je izvoljen gosp. dr. Simon Kurelič, odvetniški kandidat. Častitamo ! Le tako naprej! Od boja do zmage! — Novo sv. mašo bode daroval dne 31. t. m. častiti g. Simon Defar ml. sin čislanega občinskega načelnika v Tinjanu v Istri. G. Simon Defar je rojak Tinjanski in zvest sin svojega naroda. Blagoslovi ga Bog! — Novim občinskim načelnikom v Višnjanu v Istri je izvoljen, kakor se poroča, domačin g. Ante Radoš! Tudi na Višnjanu postaje jasno 1 »LIstria« ima prav, ako daje ukore svojim bratcem; mi ji le odgovarjamo: pravica zmaguje!
(Nagrade vinorejcem.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo 10 nagrad po 100 gld. onim vinorejcem v občini Dornberg, ki so napravili nove nasade z ameriškimi trtami.
(Don Zanetti v škripcih,) Goriški italijanski državni poslanec don Adamo Zanetti stoji na čelu irščansko-socijalnega gibanja med Furlani. To seveda ne ugaja njegovim židovskim in ultra - italijanskim tovarišem. V poned. so v dolgotrajni seji
sklenili, naj don Adamo odloži mandat ali vsaj izstopi iz italijanskega kluba. Po slabi tovaršiji rada glava boli!
(Darilo.) Deželna vlada je Fr. Lavtarju iz Čateža podarila 10 gld, ker je dne 17. maja rešil iz vode štiriletno Angelo Gerden.
(S Toplic) na Dolenjskem: Preteklo je ravno štiri leta, ko me je prvikrat obiskal neljubi gost, katerega v navadnem človeškem življenju imenujemo »putiko«. Da se ga otresem, prisiljen sem bil napotiti se na Toplice. Kakor znano, so Toplice prijazna vas z divno okolico, krepilnim zrakom in mineralnim vrelcem, v katerem išče in tudi najde na stotine oseb ljubega zdravja. Bil sem čisto pohabljen, ko sem — prvikrat stopil v to kopališče —, a kmalo se je na boljo obrnilo in v malo dneh čutil sem se popolnoma zdravega. Deloma iz hvaležnosti, deloma radi divne okolice in krepilnega zraka, kakor tudi preprijaz-nega ljudstva odločil sem so vsako leto nekaj dni v tej prijazni vasi preživeti in uživati dobroto kopališča. Imel sem sedaj priliko več let opazovati, kako napredujejo Toplice in si prizadevajo glede sprehajališč, zabavišč, postrežbe tekmovati z druzimi letovišči. Resnici na ljubav moram povedati, da zapazujem od leta do leta v tem oziru boljše razmere. Hvale vredno omenjam, da se uprava resno trudi povzdigniti slovenske Toplice na višino letovišč. Po požaru so vaščani sezidali nove hiše in napravili lepa stanovanja za goste; tudi v gradu napredujejo. Tako sem zapazil letos točno postrežbo, izborno restavracijo, tako glede jedil, kakor pijač. Upravi mora se res častitati, ker se jej je posrečilo v tem oziru odpraviti ne-dostatke, katere smo čutili prejšna leta. Lo tako naprej, in slovensko ljudstvo bo hvaležno za ta napredek ter v bodoče mnogobrojneje obiskavalo kopališče. Kar pa ni hvalevredno, tega vendar no morem zamolčati. V grajskih sobah so razkazila cen samo v nemščini nabita, oglasnice in jedilni listi samo nemški. Ne jaz sam, ampak ogromna večina slovenskih gostov želi, da se v tem oziru ne žali naše narodno čustvo. Toplice so vendar lc na slovenskih tleh, zato jim ne jemljite narodnega značaja! Preverjen sem, da uprava, katera rada ustreza opravičenim željam gostov —, tudi te želje ne bode preslišala.
(Ruski mornarji.) Z Gorenjskega se nam poroča: Do najnovejšega časa poznali smo Rusko le iz židovsko - nemških in sploh njej sovražnih listov. Zlasti so se odlikovali Poljaki, hoteč Rusko pokazati vsemu svetu kot največjo sovražnico ka-toličanstva, dasi so bili Poljaki preganjani le iz političnih vzrokov. Evo vzgled: Na Kreti bila so lani brodovja vseh velevlastij, torej i rusko. Za časa velikonočne spovedi prosili so ruski katoliški mornarji, da bi sc spovedali. Njihov admiral bil je takoj pripravljen, da jim ustreže, ter je hotel naprositi za to sposobnega duhovnika iz Rima, iz zavoda »De propaganda fide«. To pa je izvedel na avstrijski ladiji bivajoč duhovnik Slovenec ter se ponudil, da hoče on drage volje spovedovanje prevzeti. Tako so opravili velikonočno spoved ruski vojaki in tudi nekaj častnikov. Ali se tako godi tudi na avstrijskih ladijah, kadar ostanejo v inozemstvu brez duhovnika po jedno do dve leti?
(Od Sv. Križa pri Litiji.) Pri nas se bo razširila dvorazredna ljudska šola v trirazrednico. Vedno se razširjajo šole, da bi se le v isti meri otrokom razširjala nežna srca v ljubezni do Boga. Naše ljudske šole učencem utepajo mnogo naukov v glavo, srca pa ostanejo prazna. Sole so učilnice, a ne — vzgojilnice. Ljudstvo j vedno težje zmaguje razna bremena, zlasti ker so leto za letom izvanredno slabe letine. Vrh tega je še pri nas letos v nekaterih vaseh toča pobila.
-	Naš župan se je zganil in dal cesto proti Moravčam razširiti, kar je bilo že davno potrebno. A nova cesta iz Sv. Križa do Čateža čaka še vedno delavne in odločne moči, ki bi se tega lotila. Da se ne dela, je kriv cestni odbor, nekoliko pa tudi nejedinost domačih veljakov glede nove črte. — Dne 21. t. m. je bilo prvo sv. obhajilo, katero je prejelo 45 otrok; bili so tudi v župnišču pogoščeni. Naše veselje je nekaj kalilo deževno vreme.
—	Grozdje kaže zelo lepo, toda pogosti dež bo napravil dosti škode na trtju.
(Brzojavni in telefonski promet meseca junija leta 1898.) Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca junija t.l. jn »ioes : na Primorskem: Oddanih 42.962, do-
»lih 48.952, prehajainih 124.390, skupaj 216.304 brzojavk. Oi teh lih odoada na Trst »aru: oddanih 29 104 došlib 33.213, prehajalnih 111.090. akupaj 173 407 brzojavk. — Na Kranjskem: Oddandi 7.221, riošlih 8 947, prehajainih 14.706, skupaj 30 874 brzojavk. Telefonski promet: a) V interurbanem telefonskem prometu bilo je v i«iej dobi v Trstu 1.555. v Opatiji 179 v Pulju 101, v Ljubljani 192 pogovorov b) V lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 210.000 v Pulju 5 299 v Gorici 4 260, v Opatiji l.!00, m v Ljubljani 6.665 krat.
(Shod vseli slovenskih velikošolcev in abituri-jentov) se vrši Ljubljani 1 9., 2 0. i n 2 1. avgusta t. 1. ne pa, kakor smo svoječasno poročali, 12., 13. in 14. Tovariši pevci naj svoje naslove v najkrajšem času pošljejo na naslov: phil. Jožef Reia-ner, Ljubljana.
(Sestanek vseh slovenskih abiturijentov) vrši se dne 26. in 27. julija v Ljubljani. Sestanku, katerega so udeleže slov. abiturijentje iz vseh pokrajinskih mest, je sledeči vspored : Dne 26. t. m. je ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« komer* s petjem in vojaško godbo. Vstopnina je prosta, gostje dobrodošli. Naslednji dan, v sredo, imajo abiturijentje zaključno zborovanje, na katerem se bode razpravljalo o vseh važnejših nalogah dijaka. Glavni točki sta: slovensko vseučilišče v Ljubljani in dijaška organizacija. Zvečer ob '/,9. uri v čitalnični dvorani beseda Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila. Kdor želi vabilo, naj se blagovoli oglasiti pri gosp. abiturijentu Omersi, Kongresni trg, Gerberjeva hiša od 11.—12. ure dop. ali od 6.—7. ure zvečer.
(Zavod za brezposelne avstrijske podanike v Aleksaudriji.) Odbor imenovanega zavoda je v proslavo jubileja cesarja Franca Jožefa določil svoto 20000 frankov za nabavo mobilij. S tem denarjem razpolagata inženirja L a v r i n in Cibilič. Ta zavod je živa potreba za naše ljudi v Aleksaudriji. Zavod bo stal v ulici Tevvfick.
(Nova brzojavna postaja.) V Šentpetru pri Gorici se je otvorila dne 16. t. m. nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združeno s ta-mošnjim poštnim uradom.
(Premovanje konj.) Na Kranjskem se bodo leta 1898 delila državna darila v srebrnih goldinarjih iri v srebrnih svetinjah, kakor tudi priznanj-ski diplomi za kobile z žrebetom, za mlade tri-do petletne kobilo in za jedno- ali dveletne žre-bice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah : 24. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludno v Lescah za konje noriškega plemena za okrajno glavar, lladoljica; 25. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne v Kranju za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kranj ; 26. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne v Kamniku za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kamnik ; 29. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva Ljubljanska okolica, Logatec in Postojina; 30. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi lludolfovo in Litija; 5. septembra t. 1. ob 10. uri v Št. Jerneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. Premovanje konj bode v Bohinju dne 23. avgusta, v Št Jerneju pa konjska dirka dne 4. septembra.
(Cestna uprava v Istri) Da Istra nima dovolj dobrih cest, je obče znano. Cestni odbori so po večini v italijanaških rokah, a italijanaši ne privoščijo slovanskemu prebivalstvu ničesar. Do leta 1897 je bil načelnik cestnega odbora v Buzetu narodnjak Fran Flego iz Strjseda. Za njegovega načelništva so bile ceste v najlepšem redu in Hrvatje, kakor italijanaši buzetski so bili hvaležni načelniku za njegovo vodstvo. Poleg lepe ceste pa je bil koncem lanskega leta še tudi prebitek v denarjih v blagajni v znesku 1322 gld. Vse je hvalilo vrlega načelnika in si ga želelo še dolgo na tem mestu. Seveda ne tako zagrizeni italija-naški kolovodje, katere je grizlo, da je Slovan, ki tako lepo nadzoruje cestno upravo. Sklenili so toraj v svoji zlobi, da izpodkopljejo tla slovanskemu načelniku in da dobojo upravo v svoje roke. In tako se jc zgodilo. Leta 1896 je določila deželnozborska italijanaška večina v Poreču zakon, po katerem naj voli deželni odbor člene v cestne odbore. Zgodilo se je toraj, da so ob prvi volitvi v cestni odbor prišli razun dveh sami pristni italijanaši v odbor, na čelu mu lahonski dr. Sandrin.
Kaka je bila in je uprava s tem načelništvom in odborom, kažejo sledeče številke. V prvi seji dne Hi. maja je že učinil ta dr. Sandrin zvijačo, da je nalašč izgubil obračun za leto 1890 in proračun za leto 1897. Ko so ga hrvatski odborniki tirali v zagate zaradi računov, si ni vedel pomagati in je prosil, naj so izvoli odbor iz treh mož, ki naj pregleda vsa dosedanja cestna dola ter na podlagi teh pregledovanj sestavi račun stroškov v letu 1897 ; ob enem je predlagal, naj se poviša priklada na 30°/o za bodoče upravno loto. Možje so ceste pregledali, izračunali Irošek v znesku 1943 gl. 55 kr., in tako našli, da je novi kredit popolnoma nepotreben, posebno ker občina že tako nosi težka davčna bremena. Seveda italijanaški načelnik se s tem ni zadovoljil, marveč je hotel prodreti s svojim namenom, da naloži slovanski občini večje breme. In čujte! Isti italijanaški odborniki, ki so prejo ugovarjali povišanju cestno do klado, so zdaj glasovali za načelnikov predlog. Za katerim grmom tiči tu zajec, je pač lahko uganiti. In kaj se zgodi ? Napravil se je proračun in preračunalo za dela na cestah od Buzeta do Grimalde 441 gl. 70 kr., od Gradena do pod Tre-bešaka in Butare 108 gl. 50 kr., za delo preko Vodic 435 gl. 50 kr. Za vsa ta dela pa se v resnici ni porabil eden božjak, ker niso ničesa storili. Kam je šel torej denar, katerega morajo plačevati občani in vendar nimajo uravnanih cest? To je jedna točka v sistemu italijanskem. To so kričeče razmere !
(»Comedia ltaliana«.) V Trstu je dosedaj pet gledališč in šesto hočejo še zidati, za ta namen je predlagal renegat Raskovič v mestnem svetu tržaškem v seji 13. t. m., naj se določi v ta namen svota 150.000 gld. S to svoto naj se ustanovi novo narodno gledališče v Trstu ter naj se mu da ime »Comedia ltaliana«. Ta predlog vzbuja prvič posmeh, drugič pomilovanje, tretjič — zaničevanje. Prvič posmeh: V Trstu je dosedaj pet gledališč, ki vsa skupaj nimajo mnogo opravila; dokaz temu je, da je občinsko gledališče »Thea-tro Communale« tako rekoč že propadlo. V vseh drugih gledališčih so kar nekako dalje krpa, tu nastopajo pravcati izmečki »umetnikov«, ki nc najdejo nikjer na odličnejših odrih več dobrega kruha. Tu v Trstu pa je dobro vse. Semkaj sc privleče vsakojaka umetniška sodrga, ki se klati po razdrapanih gledališčih in pomilovanja vrednih »zabaviščih«. Saj tržaško ljudstvo ni umetniško, Tržačan skrbi v prvi vrsti za sit trebuh in kar preostaje, od slučaja do slučaja obrne tudi za gledališče in jednako zabave. Zato so ta gledališča v prvi vrsti pretirano draga, a nič vredna. Ker je pa na takej podlagi obstanek peterih gledališč nemogoč, čemu potom šc šesto gledališče? Zato vzbujate predlog Raskovičev ob jednem tudi pomilovanje radi skrajne nesmiselnosti. Zaničevanje pa vzbuja, ker je stavljen očividno iz zlobnega namena. Gledališču naj se da ime »Comedia ltaliana«. V tem naslovu že tiči politična provoka-cija neitalijanskega prebivalstva v Trstu. To gledališče samo naj bi bilo živo izzivanje avstrijske misli, v tem gledališču naj bi se vršile orgije proti katoliški cerkvi in avstrijski državi! To je namen predlogu človeka, ki dela vso čast svojemu renegatstvu. V Trstu hočejo še več gledališč, še več ognjišč za italijansko kulturo dvomljive vrednosti in v ta namen hoče tržaški magistrat žrtvovati kar stotisoče! Ko pa se je šlo za zidanje cerkve v slovenskih Barkovljah in zidanje šole pri Sveti Mariji Magdaleni, tedaj pa ni bilo potrebnega denarja! In da bode ta predlog prodrl, to je skoraj gotovo, kajti javna clela za okolico se itak ne izvršijo, kakor je zatrdil že pred prvo sejo žid Piccoli, in kam potem z denarjem? Zidje so sedaj na konju s svojim absolutizmom v Trstu — kako dolgo? Da, menda ne več dolgo, to že dokazujejo njihova dejanja, ki so prispela že do vrhunca. Mora sc obrniti nizdolu, razna znamenja že svedočijo o tem, da raznim krogom že preseda ostudna »italijanska komedija«.
(»Andrej llofer, junaški vodja Tiroleev«) je naslov knjižici, obsezajoči 72 stranij, katero je izdal v drugem pomnoženem natisu Anton Turk, knjigar v Ljubljani. Vsebina te lične knjižice, katero krasi lop ovitek v barvotisku, predočujoč usmrčenje slovečega, v zgodovini Avstrije nepozabnega domoljubnega tirolskega junaka, in pa slika 1. 1892 na hribu Iselu pri Inomostu odkritega spomenika, je vseskozi patrijotična, torej po-
sobno priporočljiva mladini, katera bodi vzgojena v domoljubnem duhu. Koncem pripovednega dela priobčena je tudi po znanem nemškem tekstu poslovenjena tirolska narodna pesem »Smrt Andreja Hoferja.« Izmed raznih, mladini namenjenih bro-šuric, katero so doslej izdali razni založniki, je ravnokar opisana izmej najpriporočljivejših. Cena je 20 kr. komad.
(Sejmi po Slovenskem od 25.—30. julija.) Na Kranjskem: 2o. v Loki, Kočevju, na Vrhniki, v Narini, Veliki Loki; 26. v Leskovcu, Višnji Gori, Domžalah, Radovljici, na Bitnjah v Bohinju, Cerknici; 27. v Toplicah in Vrhu. — Na slov. Štajerskem: 25. v Bistrici, Kozjih, L;pnici, Selih, pri sv. Urbanu, Ptujem in v Žalcu ; 26. v Frauheimu, pri sv. Križu, na Tinskem, na Tehar-jih; 30. v Kostrivnici. — Na Koroškem: 25. v Strasbergu ; 26. v Kotarčah in Saksenbergu. — Na Pri m o r s k e m : 25. v Čubaru ; 26. v Divači ; 28. v Gorici; 30. v Cevdatu.
Gospodarska organizacija.
Primorske posojilnice, ki dobijo okrožnico na-mestništva, v kateri se jim sprejemanje hranilnih vlog prepoveduje, se poživljajo,.da okrožnico čim preje dopošljejo načelstvu »Gospodarske zveze«. Doslej sta to okrožnico prejeli in uposlali posojilnici v To maju in v Št. Petru pri Gorici.
V »zvezi kranjskih posojilnic« stoječe posojilnice se pozivljejo, da vsa zaostala mesečna poročila pošljejo točno do 1. a v g u s t a t. 1.
Goriške posojilnice, ki še niso vložile prošnje za pristojbinska olajšila, se poživljajo, da to naznanijo čim preje načelstvu »Gospodarske zveze«, da jim zadevno prošnje pripravi.
»Zveza slovenskih posojilnic v Celji« je »Centralni posojilnici slovenski v Krškem« na njeno vabilo na »prvi splošni zbor slov. posojilničarjev« sledeče odgovorila:
Ne strinjamo se z namero, sklicati »prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev« na 1. avgusta t. 1. v Ljubljano, ker bi tak shod ne imel nobenega razumnega povoda, kajti cesarjev ju-biej (prva točka dnevnega redaj naj praznuje vsaka posojilnica na svojem sedežu po tamošnjih in posebno po svojih razmerah, po želji Nj. Veličanstva, z darilom v dobrodelne namene, najbolje v podporo slovenskim visokošolcem, ker prenujno potrebujemo naraščaja v učenih strokah. Potnina odposlanca v Ljubljano bo že znaten dar.
»Načela slovenskega posojilništva« (druga točka dnevnega reda) so zdavnaj dognana in izkušena, »organizacija slovenskega posojilništva« (tretja točka dnevnega reda) je tudi dovršena, tako jo delajo razmere v Slovencih mogočo, namreč po obeh »Zvezah slovenskih posojilnic«. »Strokovno izobražbo dobivajo členi načelstev slovenskih posojilnic« (četrta točka dnevnega reda) s poslovanjem samim in se vršijo strokovnjaške razprave najlepše pri skupnih shodih posojilniških zastopnikov, katere sklicuje »Zveza«.
Nač elst v o] zveze slovenskih posojilnic.
Listnica. Konsumno društvo v Kaši ju. Ker se novi zakon še ni izdal, tudi ne moremo o njega vsebini nič zanesljivega poročati. Kakor hitro se izda, bodemo vse važne točke razjasnili.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. julija. Danes dopoludne je bil ministerski posvet pod predsedstvom grofa Thuna. Temu posvetu pripisujejo veliko važnost. V ponedeljek bodo ministri posvetovanje nadaljevali. V torek se grof Thun odpelje v Išel k cesarju.
Dunaj, 23. julija Mažarski „Egyetertes" poroča, da je grof Thun dobil že od cesarja pooblastilo, da sme na podlagi § 14 skleniti ogersko nagodbo. Grof Thun je ogerskemu minist. predsedniku na ugovore baje odgovoril, da je z ozirom na pozni čas sedaj nemogoče predrugačiti ustavo, da bi deželni zbori volili osiednji parlament, ki naj bi še le sklepal nagodbo. Sicer pa je tudi izid volitev tem potom negotov in nezanesljiv. Ogerski ministerski predsednik baron Banffy se je baje tudi skliceval na svoje izjave v ogerski zbornici ter rekel, da odstopi, ko bi
grof Thun dobil najvišje dovoljenje na podlagi § 14. sklepati nagodbo. Govori se, da baron BanfTy v kratkem odstopi.
Carigrad, .23. julija. Velesile dopošljejo turški vladi noto, v kateri izjavijo, da ne bodo dovolile izkrcanja turških vojakov na Kreto.
Montevideo, 23 julija. Policija je zasledila zaroto proti predsedniku Cuestas. Are-tovanih je več oseb.
London, 23. julija. Iz Ilongkonga se poroča : Vstaja v Kwangsi še ni udušena. Podkralj odpošilja vedno nove moči na bojišče.
London, 23. julija. Lord Goschen je zahteval v zbornici 15 milijonov kredita za napravo 4 vojnih ladij, 4 križark in 12 tor-pedovk. Sposobne morajo biti za prevoz skozi sueški prekop.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Kakor je posneti iz včerajšnjih brzojavnih poročil iz Madrida, bo preje sklenjen mir, predno dospo Amerikanci v Evropo. Nekateri člani španskega kabineta sicer naglašajo, da jim ni ničesar znano o mirovnem pogajanju, vendar pa ne taje, da se pogajanje mej Madridom in Washingtonom res vrši. Glavno vlogo igrata zunanji in naučni minister, in poslednji že celo izjavlja, da se v najkrajšem času sklene za Španijo časten mir. No, pogoji ne bodo posebno častni, ker bode treba odstopiti velik del posestva, ki je svoje-dobno Španiji donašal obilo dohodkov. Sedaj seveda španjska vlada no bo imela posebne izgube, ker so vsled dolgotrajnih vstaskih bojev vsahnili malone vsi večji viri dohodkov. Sicer se pa razni španjski krogi sedaj izražajo, da bi bilo mnogo bolje, ko bi nikdar ne bili čuli o naselbinah v ameriških vodah. Mir se toraj sklene morda še preje, predno se prične bombardovanje obrežnih irest na otoku Portorico, ki se je že sedaj zakasnilo za celi teden.
Položaj na Filipinah je še vedno nespremenjen, kritičen in najbrže tak ostane do dne, ko bo proglašeno premirje.
London, 23. julija. Iz Manile se poroča: Akoravno je admiralu Deweyu došla pomoč, vendar se še ne prične nobena večja akcija, dokler ne dospe v Manilo general Merrit. Vstaši neprestano napadajo španjske čete. Živil je jelo primanjkovati. Španjci so jeli obupavati.
Playa del Este, 23. jul. Po uradnih poročilih o zadnjem boju pri Manzanillo so razbili Amerikanci 3 španjske ladije in 5 večjih čolnov. Španjci so izgubili 100 mož, v ameriških vrstah pa ni nihče ranjen.
Annapolis, 23. julija. Govori se, da se Cervera ne vrne v domovino, marveč se po sklenjenem miru s svojim sinom nastani v Bostonu.
Washington, 23. julija. Admiral An-derson brzojavlja iz Manile, da je Aguinaldo proglasil diktaturo in vojno stanje. Prebivalci se nadjajo, da se doseže neodvisnost Pilipin.
Washington, 23. julija. Vlada zatrjuje, da si na vsak način obdrži otok Portorico ter na Filipinih in Marianih ustanovi večjo postajo.
Katscher, Schneider z Dunaja. — Rosenberg iz Siska. — Slaje iz Škofje Loke. — fanta iz Florence. — Palladini iz Pulja. — Manheimer iz Weidhofen-a. — Sanzin, Cselikovits, Kraus iz Trsta. — Kral iz Londona. — Kofar iz Domolj. — Kar-peles iz Prage. -• Vrankar s Kranjske Gore. — Bergbauer i i Fruikohroda ob M. — Rosenzweig iz Budimpešte. — Stosdi iz Opave.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
a a a	Čas opazovanja	Stanja barometra v nuni.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	« ii IS«
21	9. zvečer	738 4	17rl	si. s/ah.	jasno	
22	7 zjutraj 2. popol.	738 1 734 8	12-7 25 4	si. vzh. sr. jvzh.	jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 16 9', za 3 0° pod normalom.
Janko Klopčič, urar
SEST* Splošno priznano
je kot najboljše odvajalno in prebavljivo sredstvo
Sagrada Malaga - vino.
Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti je v deželni
lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, 165 1 18
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
W Telefon štev. 68. ^PSg
Umril »o:
21.	julija. Apolonija Golija, delavka, 40 let, Opekarska cesta 37, Otrophia hepatis.
22.	julija. Marija Banove, delavčeva hči, 8 mesecev, Opekarska cesta 6, črevesni katar. — Kristina Niederdorfer, izkuharja hči, 19 dni, sv. Petra cesta 16, oslabljenje.
V hiralnici: 21. julija. N. N. gluhonema ženska, 48 let, ostarelost.
Tiijei.
20. julija.
Pri Slot u: Vianelli iz Rovinja. — Miklus iz Gorice.
—	Koppstein, Koppmann iz Gradca, — Mally iz Bele Peči.
—	Derner, Fischer, Schreiber, Lemberger, Munk, Vogel,
Prešernove lil. 4,
poleg frančiškan, samostana.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnnstih in jeklenih 491 3—3
Ženskih in moških ur.
Velika zaloga stenskih ur, ur z nihalom in budilk najnovejše in najboljše vrste po najnižjih cenah.
Ob jednem priporoča razna, za vsako priliko primerna darila v zlatu in srebru. — Popravila ločno in vestno.
(praktikant)
ki je dovršil dva do tri razrede srednjih šol, vsprejme se s 1. avgustom v manufakturno trgovino
509 l—i	Ferd. Sajovic-a v Kranji.
Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe* izdelke
cerkvenih posod in orodja.
izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kelihov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poni klanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
'/i največjim spoštovanjem
Lcop. Tratnik,
302 20—7	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta štev. 27.
Alojzij Tečaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 15 29
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
vsprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom.
Friderik SkuŠek, trgovec v Metliki, Dolenjsko.
500 3-2
JH5ESaSE5H5H5
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
a KAT. TISKAEM
fO v Ljubljani. ^SHSHSHSHScSia^
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oestorreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8. 267 10-4 353 10—9
la prodaj sta
2 odprta dvosedežna koleselja in 300 metrov rudniških relsov, 2 koritasta nagibalna voza s pragovi, svedri in žeblji.
Povpraša naj se pri L. Stricelju, trgovcu s premogom (na starem bolniškem vrtu). 445 4-2
Najboljše sredstvo proti atenioam bolham, kuhlojakemu mrčeaju,
Samozastopnik za vso Kranjsko:
HU\ K USEK
Ljubljana, Šelenburgove ulice 6
r, Doinam, kuhtujakemu mrčeaju, mo- -I-M 1 IJem, zajedalkam domaČih ilvallj. V0
Nova vozna šola: Marije Terezije cesta Dobra delavnica za poprave,
Vsi pripadajoči predmeti.
I ,Wafferv-kolesa. ,Opel'-kolesa I Freoizijski izdelki l vrsfe,
Domača umetnost!
■gf Za Marijine družbe!
Podobarski i pozlatarski
v Ljubljani. Kolodvorske ulice 22
s« priporoma pre,'-a<t. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naro-oila na izdelovanje
oltai*jev
iz lesa v pol jubnem slogu,
Vkusna I«. Bonačeva
IflT Edini
<1 e sfc ■■ i I*.
ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni 145 25-8
rrai. duhovlflnl vljudno pripuroftin
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
ilutl Zl izdeltnnj«
cerkvenih oken
žametno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gruden. Ann»nitr»««» 36.
Najboljša spri. «ala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Odlikovan na Dunaju 1891 - v Pragi 1896
^	Vinska veletrgovina
ftG. Benuzzi & Comp
Hj lastniki vinogradov v Tridentu na južnem Tirolskem
■S priporoča: belo, rdeča (,ScMller-) in črna
v sodih in steklenicah
po najnižjih cenah; ob vsakoletni trgatvi razpošilja tud
sladek vinski mošt.
Delavsko vino (polu vino) je vsako loto na razpolago
je najboljši in najčistejši primeseh h kavi! Cesti te gospodinje!	TT7
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobivale v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
FELIX TOMAN
kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja
Reseljeva cesta ste?. 6. LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo	234 30-18
H nadgrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo
stavbene kamnoseško delo
D po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti du-hovščini za izdelovanje različnih cerkvenih
umetno-kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte iu proraiune.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- in Inozemskih marmorov
C3iE3iniE]iE3iE3iOiE3iE3iE3iE3iE3iE3iHiE3iEX3iE3iE3iE3iE3i!]

St. 280 Pr.
Razpis službe.
505 3-1
Pri mestnem magistratu ljubljanskem Je Izpraznjena sluiba
mestne klavnice oskrbnika
z letno plačo 900 gld., prostim stanovanjem v mestni klavnici in s pravico do dveh 10*nih v pokojnino vštevnih petletnic.
Prosilci za to službo morajo biti diplomovani živinozdravniki; prednost se bode t>a dajala prosilcem, kateri se izkažejo tudi s iizikatskim izpitom.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem predsedstvu mestnega magistrata najpozneje	6
do 15. avgusta t. 1.
Na pomanjkljive prošnje in pa na prošnje, ki bi bile vložene po zgoraj omenjenem roku, se ne bode jemal ozir.	' '
Predsedništvo mest. magistrata ljubljanskega.
dne 16. julija 1898
St. 8155.
Razpis.
510 3-1
V Metliki je izpraznjena
služba proviz. deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 700 gld. in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 400 gld dočim sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala po 150 gld prispevati v to svrho.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika ter živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do 23. avgusta t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. julija 1898.
:xxxxxxxxno<xxxxxxxxxxxxxxx:
Zarezano strešno opeko
mmmmm (Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid in navadno opeko za zid
ponujata po znatno znižanih cenah	227 18
Knez & Supančič
tovarna za opeko v Ljubljani.
Le 50 kr. za 3 Žrebanja.
Glavni dobitek
mesec!
889 4
1M
krm ii M 9[j M kron
v denarjih po odbitku 20°/r-
Jubilejne razstavne srečke
a 50 kr.
priporoča - €J.	menjalnica v Ljubljani.
Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
■^^♦^•f-f-f-i-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f^l ?	IDurRopp-ova
^Diana -fiolesa $
*i K
presegajo vsa druga	HU
f po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! **
* *
Leta 1898. razni modeli » mnogimi novostmi so X «•	videti pri zastopniku
; Janezu Jax-u 205 24 19 ^
• v Ljiil>y»iii, Dunajska cesta št. 13.
i-f-f-fM-^-f-f-f-f-f-f-f^-f^f-f-f-f-f-f-f^-f-fil
POZOR!
Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim dru itvom, občinam ln župnličem za nabavo vsakojakih
brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd, kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic
svojo bogato založeno
podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9.
Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago.
Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem
eoi 12-1	podružnica R. A. Kmekal.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale. dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljcnje stare olileke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo 1 ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 81 52-25
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Franc Detter
_Ljubljana, Stari trg št. i._
Prva in najstareja tovarniška zaloga šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem
NajnovejSe!
priporoča
Najnovejše!
fl*"* mlatilnice
z ležiščem s krogljami (Kngellager).
Kdor toraj namerava kupiti mlatilni ali kateri drugi kmetijski stroj naj se zaupljivo obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina na Kranjskem' ima razen druzih kmetijskih strojev tudi najbolje mlatilnice v zalo»i katere imajo ležišča s krogljami (Kugellager), enako biciklom.
To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj 40% laglje goni kakor doslej.
Ako se je popreje moral stroj s štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji so toraj neverjetno lahko goniti, zelo trpežni in, primeroma njih zmožnosti, ceni.
Krogle v ležiščih so iz najfinejega angleškega litega jekla (Gusstahl) in brezpogojno trpežne. Ako bi se ležišče (Lager) sčasoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in stroj deluje zopet kakor nov.
Ob jednem priporočam na izber svojo bogato zalogo
šivaliiili strojev
za domačo in obrtnljsko rabo, 10% ceneje kakor drugje.
Odličnim spoštovanjem
Franc Detter.
Ceniki in pojasnila dobivajo se zastonj in poštnine prosto
Š	tfndktef i ■	—-	s________1
rta (glin m Koioavora v
rr^te^ •. popovo;::;
zimskim salonom, takoj ali pa po dogovoru „	6as CZ/m p^T ' Ufm Vrt0m- k"k°r """
it v	» t	, .	t	r
Več se izve pri lastniku Fran .lanu v Medvodah.
3K	i	----------- — » H | IIICU VUUdll.
—____ ~ ------
Ignacij Čamernik |
kamnosek v Ljubljani, SEonaoss.s&ega (Poljske) vilio© K
poleg Schreiner-jeve pivarne,
priporoča prečastiti duhovnim in slav. občinstvu svojo izborno zalogo najraz)'čnejsih
nagrobnih spominkov S
M iočil°ainanega k*™1"1 P° lzredn0 nlzklh cenah- ~ Vsprejcmlje tudi na-
W kamnoseška umetna cerkvam delu,
kakor so altarjl, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, no- & ^ laganje cerkvenega tlaka itd.	J' H
$ izdduje^S. iZVrSUje d°br° iD naUDCn0' - Narl3e in Proračune



*^

iP*" cJILlefio.
Že mnogo let obstoječe in sedaj zelo obširnejše vpeljano
mlekarstvo v Laverci
priporoča zasebnikom, kavarnarjem, restavraterjem, zavodom samostanom in drugim še vsakdanje odjeme 150 litrov finega mastnega mleka.
Cene so sledeče:
Pri vsakdanji naročbi do 3 litrov je cena litru 10 kr.
• " • 'V. j " ».., » 5 » » » » 9 » m pri vseh druzih večjih naročilih zaračuni se liter 8 kr.
Vsakemu odjemalcu se dostavi mleko vsaki dan zgodaj zjutraj, in da se morebitno pokvarjenje mleka med prevaženjem prepreči, se isto pošilja le v patentovanih mlečnih posodah, ki so zaprte s patentovanimi ključavnicami, nakupljene iz tovarne za izdelovanje mlekarskih oprav tvrdke Kleiner & Fleischmann v Doblingu pri Dunaju.
Cenjena naročila se prosi ustno ali pismeno poslati na Laverco ali pa k ,Belemu volku" v Ljubljani
Tudi se sprejemajo naročila v gostimi „Monakovo" (pri Lozarju) v Ljubljani, Rožne ulice št. 15.
Spoštovanjem
Karol Lenče,
( 486 6-2	posestnik.
Pozor kolesarjem - novincem:
zavozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pro-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na / (11) (t / <> t:! Poljanski cesti / št. 31, isto tam / 210 10 kolesa lep prostor na /
vrtu za vežbanje / iz orožne tovarne na kolesu.	/	^ A%
JPuch, Styria
( najboljša)
Columbia Helical-Premiei
Svet.ovnoznana
Velika zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
po najnižjih cenah.
Ceniki
šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko.
Priporočim .. p. „. obeli.1T« Mjuljmb.j, ta „i,lm k obiln,™ obisku:
Fran Ciiden, mar v Ljubljani.
Vidic&C-
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke, liliii® strešne v
L
(Strangfalz -Ziegel) in tem pripadajočo
_ stekleno zarezno opeko.
W Stresna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).	193 28
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. TY ii j ii i ž je o o n e.
Kave ni treba doma žcfati!
Pred kratkim ustanovljena	513 12—1
»Delniška družba za žganje kave
—na Reki" §>4*—
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa »svetovno slavo , kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
Wfc\ mm

drugič:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrat:
Portorlko karakter kilo gld. 2-2©,
Java	„	l.fuik
j. ,,	»»	»» »» »V,
Sun Paolo „	„ „ i.6<>
cMeglic S JČesRovic,
tšurcicov (Prešernov) trg si. 1.
17197876
VARILO!
Napram hudobnim, škodo/oljnim obrekovanjem glede kakovosti mojih mlinskih izdelkov naznanjam vsem onim, ki jih razširjajo, da sem potrebno uže ukrenil, da se dotičniki poizvedb in primerno kaznujejo.
Kar se tiče kakovosti in pristnosti mojih izdelkov, služim vsakojemu, ki se prepričati hoče, s tisoči pripoznavalnih dopisov, katere sem doslej prejel doposlanih čisto prostovoljno od svojih odjemalcev.
Vinko
posestnik vaijičnega mlina v Kranj i.
511 3-1
xxxxnxxxKunnnnnnxnxnnxnxnxx
X jjg; Prva največja kranjska tvrrika. *
X *
X X
X
*
X
l
n
i
■V - -i.Hi^
X
Fran Primožič, *
jermenar in sedlar JC M
Sv. Petra cesta 34 || lijubljana, K
riporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno ft
izdelovanje ||
Otvoritev gostilne.
jermenarskih in sedlarskih proizvodov, *
katera okusno, trpežno in ceno izvršuje.
K X
Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo ^ £ in jezo itd. - Izdelovanje Jermen za stroje, mline in zvonove.	K
^	Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 50—5 ^
Jg	Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo.	jg
XXXXXXXXXXXXXXKXXXXKXXXXXXX
. , . , .Po.dPisa"' naznanjam p. n. slav. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril že več let obstoječo gostilno pri	"
»Ameriki'na "**"
poleg- Ljubljane.
n,	T°čil bod®m Prava pristna vipavska in istrljanska bela in črna vina
"an]d7?® 'D ,na ^el?el0' kakor tudi najfinejši „rofosco" v steklenicah po najnižji ceni, skrbel bodem tudi za točno in prijazno postrežbo
443 4-4 Na Glincah, pri Ljubljani, dne 27. junija 1898.
Velespoštovanjem	AntOn KodVC.
Dobiva se povsod.
C 745 36—33
Najbolje in najceneje sredstvo za, čiščenje zob.
Dne 22. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....'.
Avstrijska zlata renta 4°/0 ......
Avstrijska kronska renta V/.., 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 20(7 kron .' .' Avstro-ogerske bančne delnice, 000 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista . . .... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.veli'
20 mark...........J'
20 frankov (napoleondor) . ..." i
Italijanski bankovci...... [
C. kr. cekini......

102 gld.
101 „ 121
101 120 98 909 358 119 58 11 9 44 5
13 ix n a j s k a borza.
10	kr.
80	„
55	, 40 „
95	„
95	„
75 l 90 „
82'/, n
75 „ 62'/, „
17"
11	2 ,
63 „
Dnč 22. julija.
4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	163	gld. 50 kr.
5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161	—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192	"	25 "„
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	"	50
Tisme srečke 4°/0, 100 gld.......138	„	75 "
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	128	"	75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	"	60 "
Posojilo goriškega mesta.......112	B	50 ^
4°/o kranjsko deželno posojilo.....98	„	50
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4%	98	„	50 "„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	—
» » južne železnice 3°/0 .181	„	— "
• > južne železnice 5°/„ .	127	„	— „
» » dolenjskih železnic4°/0	99	„	50 „
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld." Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. . Salmove srečke, 40 gld. . . St. Genois srečke, 40 gld. . Waldsteinove srečke, 20 gld.
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . ' . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
203 gld. 165 „ 20 26 81 79
23 157 3415 445 76 109 164 169 127
kr..
50 50
25
60

Nakup ln prodaja •>,«£& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.

Menjarnična delniška družba
n3

I., Wnllzeile 10 in 13, Duna.i, I.. Strobelaasse 2
iBJT Pojasnila">JS v vseh gospodarskih in finančnih stvarel
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnik papirjev in vestni sveti r.a dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti