JjuA&ka, aTprayica GLASUO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE PoSfmna pTaSana r gofovinL 17 DANAŠNJE ŠTEVILKE: Maršal Tito na Poljskem. Poročila Iz Julijske Krajine. — Potrebna je mednarodna akcija za strinogljavijenje Franca. Prostovoljno delo za obnovo domovine. — Sodba nad povzročitelji škode pri Uasp-u. Vprašanje strokovnih kadrov pri obnovi države. — Osnutek uredbe o oddaji prašičev in slanine. Volivna komedija v Grčiji. — Sovjet ljudskih komisarjev se je preosnoval v ministrski svet ZSSR. Dopisi. Leto VII. - št. 66 | Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih j Ljubljana, torek, 19. marca 1946 | Mesečna naročnina Din 40.— I Cena Din 2.— Obisk maršala Tita v Poljski V Varšavi je bil podpisan sporazum o kulturnem sodelovanju med FLRJ in Poljsk o Poljska vlada odlikovala maršala Tita z najvišjim poljskim vojaškim odlikovanjem »Virtuti militari" I. stopnje Varšava, 18. marca. (Tanjug) PAT pojoča: Dne 15. marca ob 14. uti so se v Pompejski dvorani dvorca Belvedere zbrali člani predsedstva poljskega Narodnega sveta: Grabsky, Bardikowski in Zambrowski, člani vlade narodne enotnosti s podpredsednikoma Gomulko in Mikolajczykom na čelu, člani generalnega staba, kakor tudi diplomatski zbor z veleposlanikom Sovjetske zveze Lebedo-vim na čelu. Navzoči so bili tudi veleposlaniki Združenih držav Amerike, Velike “litanije in Francije, kakor tudi posladki in vršilci dolžnosti držav, ki imajo Svoja predstavništva v Varšavi. Ob 14.15 je pred belvederski dvorec, J>a katerem so bile razobešene poljske ® jugoslovanske zastave, prispel z avtomobilom maršal Tito, v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Varšavi Ljumoviča in veleposlanika Poljske republike v Beogradu Jana K. Wende-a. Častna četa je izkazala maršalu vojaško čast. Ob zvokih narodne himne je Maršal Tito stopil na stopnice dvorca Belvedere, kjer ga je pozdravil šef diplomatskega protokola Adam Gubrino-wicz z ravnateljem pisarne predsedstva Poljskega Narodn. sveta dr. Walawskim. V prvi dvorani, ki je namenjena za sprejeme, so maršala Tita pozdravili Predsednik poljskega Narodnega sveta Bierut, predsednik nar. enotnosti Osub-ka-Morawski in maršal Poljske Rola-Zy-■nerski, nakar so gostje odšli v^ Pompej-sko dvorano, kjer so bili maršalu Titu predstavljeni člani diplomatskega zbora. Izročitev odlikovanja maršalu Titu Predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslaw Bierut je izročil maršalu Titu najvišje vojaško odlikovanje — red »Vir-tuti militari« I. stopnje ter v zvezi s tem imel sledeč govor: »Visoko spoštovani gospod maršal! Vaš prihod ua Poljsko nam daje priliko, da še enkrat v mislih pregledamo one velike in zgodovinske trenutke, ko so demokratični narodi vodili borbo proti nemškemu napadalcu. V onih zgodovinskih dneh je bilo vaše ime, gospod maršal, kot ime enega izmed herojev te borbe, na Poljskem prav tako znano kakor tudi v Jugoslaviji in po vsej demokratični Evropi, ki se je borila proti Iii-tlerizmu. V imenu poljskega naroda vam. gospod maršal, v znak priznanja za vašo velike zasluge za vse Združene in demokratične narode, v znak priznanja velikega junaštva, s katerim ste nam bili vzor v dneh borbe, po sklepu predsedstva poljskega Narodnega sveta izročam najvišje poljsko odlikovanje — red »Vir-tuti militari« I. stopnje.« Odgovor maršala Tita Maršal Tito je odgovoril s sledečimi besedami: Gospod predsednik! Ne morem brez vzhičenja z besedami izraziti vseh onih čustev, ki jih gojijo naši narodi. Vi, gospod predsednik, ste tukaj omenili borbo jugoslovanskih narodov, jaz pa. hočem poudariti trpljenje in borho poljskega naroda, ker je slednje povezalo naše narode, tako, da bi bili v bodočnosti gospodarji svoje usode. Visoko odlikovanje, ki sem ga prejel, smatram za priznanje junaškega poljskega naroda jugoslovanskim narodom. Smatram ga prav tako za priznanje naši Jugoslovanski armadi in našim partizanom, onim borcem, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost naših narodov. Rad hi ugotovil še neko stvar, namreč to, da smo ponosni nad deležem, ki so ga naši narodi prispevali k zmagi napredka, k zmagi človeštva nad srednjeveškim mračnjaštvom, nad največjim sovražnikom človeštva — nemškim hitleriz-mom. Naj to odlikovanje, ki ga smatram za priznanje jugoslovanskemu ljudstvu in jugoslovanski armadi, predstavlja ono vez, ki bo še tesneje vezala naše slovanske narode. Gospod predsednik, v imenu jugoslovanskih narodov in Jugoslovanske armade se vam najprisrčnejc zahvaljujem.« Po slovesnem aktu je predsednik poljskega Narodnega sveta Bdleslavv Bierut povabil goste na zakusko. Ob 15.30 uri je maršal Tito zapustil med igranjem jugoslovanske himne dvorec Belvedere. Maršal Tito izročil odlikovanja političnim in voiaškim voditeljem Poljske republike Varšava, 18. marca. Posebni dopisnik Tanjug-a poroča: Dne 17. t. m. je bila v dvorcu »Misliwski« v Varšavi svečana izročitev odlikovanj političnim in vojaškim voditeljem Poljske republike, ki jih je odlikoval Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. V imenu Prezidija Ljudske skupščine je odlikovanja izročil maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Odlikovane voditelje je pozdravil niaršal Tito s sledečim govorom: »Gospod maršal, gospodje ministri in oficirji, gospoda! Prezidij Ljudske skupščine FLRJ mi je zaupal dolžnost, da Vam v njegovem imenu izročim odlikovanja za zasluge in “apore, ki ste jih pokazali v vojni, v skupni borbi proti skupnemu sovražniku, dela in za ono napore, ki sp jih voditelji demokratične bratske Poljske storili z namenom, da se poglobijo odnošaji med našima dvema državama, mcu FLRJ m Poljsko republiko. Usoda narodov obeh držav je bila v *ej vojni podobna, identična. Usoda, raz-v°j in stremljenja narodov, obeh držav ne si podobna tudi sedaj v mirnodobnem razvoju. Narodi ene, kakor druge dr-fave so vzeli svojo usodo v svoje roke 'n hočejo, da sami sebi vladajo. V _ teh sv«jili stremljenjih delajo vse, da bi se °dstranilo ono, kar jo nekoč razdvajalo slovanske narode. Med nami ne more biti geografskih zaprek, da sc ne bi duhovno združili, da ne bi naše sodelova-JJI® na kulturnem, političnem in gospodarskem področju prišlo do polnega izraza. Čeprav je zmaga nad glavnim sov-raznihom za nami, vendar stojijo pred ?ami še velike težave. Storiti moramo s® Premnogo naporov, da bi premagali 's® ono, kar nam je prinesla vojna, to •1®> da dvignemo našo deželo iz ruševin, v teh naporih bosta šli obe deželi skup-J10- V našem delu nam ho v dobi miru bratsko sodelovanje v veliki meri olajšalo napore. Zato mora biti to sodelova-nJ® sedaj Sc tesnejše, kakor je bilo v Preteklosti. leh odlikovan uh ni samo izraženo I 'znanje za vaše zasluge v vojni in se-. ° mirnodobnih naporih, ampak so razenc tudi simpatije, ki jih goji naše ljudstvo napram bratskemu poljskemu narodu m njegovim voditeljem, napram poljski armadi in njenim voditeljem. 1° je skromna nagrada, vendar sem P?eP««»n, da ho tudi ta služila k utr-mtvi in poglobitvi naših vzajemnih od-noša jev. Živeli narodi Jugoslavijo in Foljskc!« Po govoru maršala Tila je bila izvršena izročitev odlikovanj. Minister brez listnice Milovan Djilas je čital ukaze Prezidija Ljudske skupščino, medtem ko so voditelji pristopali k maršalu Titu, ki ie vsakemu izročil odlikovanje in mu v imenu Prezidija Ljudske skupščine čosti-W k odlikovanju. Odlikovani so bili: z redoni Narodne, osvoboditve Edvard Osubka-Moraivski, maršal Poljske; Z redom Narodnega heroja in redoni Partizanske zvezde I. stopnje — Mihael Rola-Zymierski, maršal Poljske; z redom zaslug za narod L stopnje — Wineenti Rzymowski, minister za zunanje zadeve, Jan Karol Wende, poljski veleposlanik v Beogradu, Stanislav.’ Rad-kiewiez, minister za državno varnost, Jan Rabano\vski, minister za promet, Jakub Berman, državni sekretar ministrskega sveta, dr. Štefan Jendrihovvski, minister za plovbo in zunanjo trgovino, ter polkovniki Ronkoivski Roman, Skelycki Ludvik in Korčynski Gregosz. Odlikovanih je bilo še večje število političnih in vojaških voditeljev Poljske republike. Po zaključeni izročitvi odlikovanj se je v imenu odlikovanih civilnih vodite- ljev Poljske republike zahvalil Prezidi-ju Ljudske skupščine FLRJ in maršalu, Titu minister za zunabje zadeve Win-ccnti Rzymowski. V svojem govoru je poudaril junaško borbo narodov Jugoslavije proti fašizmu za zmago demokracije ter omenil pomen sodelovanja med bratskimi slovanskimi narodi. V imenu odlikovanih voditeljev Poljske armade se je zahvalil maršal Poljske Rola-Zyini?rski, ki je rekel, da je bilo tekom borb naših narodov in njihovih armad proti fašističnim okupatorjem treba prestati nadčloveške napore in brezupne položaje, da pa naši narodi v tej borbi kljub temu niso klonili. Stalno jih je dvigala vera v zmago nad fašističnim mračnjaštvom in to zmago so tudi dosegli. »Ta odlikovanja,« je ob koncu rekel maršal Poljske Rola-Zymierski, »bodo ostala eden izmed simbolov tesnih vezi med našimi bratskimi slovanskimi narodi.« Maršal Tito obiskal poljskega ministrskega predsednika Osubka-Morawskega Varšava, 18. marca. (Tanjug) PAT poroča: Dne 15. t. m. je maršal Jugoslavije Josip Broz Tito obiskal predsednika mini-nistrskega sveta Poljske Osubka Moraw-skega v predsedništvu ministrskega sveta. Z maršalom Titom, ki je prišel s svojim spremstvom, je bil tudi poslanik Poljske republiko v Jugoslaviji Jan Karol Wende. Pogovor je potekal v zelo prisrčnem razpoloženju. Ministrski predsednik priredil svečan banket Varšava, 18. marca. (Tanjug) PAT poroča: 15. marca zvečer je predsednik poljske vlade narodno enotnosti Ed\vard Osubka-Moravski priredil v poslopju predsednišlva ministrskega sveta v Varšavi banket na čast maršalu Titu. V svečani dvorani so se zbrali člani predsedstva poljskega Narodnega sveta, člani vlade narodne enotnosti, predstavniki poljske vojske z maršalom Poljske Zy-mierskim na čelu, diplomatski zbor ter predstavniki političnih strank. Ob 18.30 uri je vstopil v dvorano maršal Tito v spremstvu ministrov in predstavnikov Jugoslovanske armade. Malo kasneje je prišel predsednik poljskega Narodnega sveta Boslavi Bierut. V prisrčnem ozračju, v kakršnem je potekal banket, so imeli jugoslovanski gostje možnost izmenjati misli s predstavniki poljskega političnega in vojaškega življenja. Poljsko-jugoslovansko prijateljstvo je izredno važen činitelj v povojni Evropi Varšava, F8. marca. (Tanjug) PAT poroča: V zvezi z bivanjem maršala Tita kot gosta poljske vlade v Varšavi prinaša celokupni poljski tisk življenjepis maršala Tita in zgodovino njegove borbe proti okupatorju. List »Zycio Warszawi« poudarja skupno usodo Jugoslavije in Poljske in enako ljubezen za svobodo, enako partizansko borbo proti skupnemu sovražniku, ki je množično pobijal ljudstvo ob Visli in 'Savi ter Donavi. List ugotavlja sodelovanje Poljakov, ki bivajo v Jugoslaviji, v partizanskih borbah jugoslovanskih narodov ter poudarja prisrčen odnos maršala Tita na-ipram Poljakom. Maršal jo prod kratkim pristal na repatriacijo poljske kolonije v Jugoslaviji s celokupno premično imo-vino. »Vsa ta dejstva« — piše list — »so prispevala k temu, da je ime inui&ala Tita postalo na Poljskem znano in domače. Kot sta med vojno Poljsko in Jugoslavijo vezala narodno - osvobodilna borba in strašen teror okupatorja, tako nas danes v miru veže demokratična ideja, na kuteri temeljita obe naši državi. Vežo nas pa še nekaj — borba za pravico do morskega zaledja. Mi, ki smo preživeli zgodovino svobodnega mesta Gdanska, skupno z vsemi posledicami, dobro vemo, kaj predstavlja Trst za Jugoslavijo. Določitev ineja na Jadranu pomeni za Jugoslavijo isto, kakor za nas Sporazum o izmenjavi kulturnih dobrin s Poljsko Varšava, 18. marca. (Tanjug) PAT poroča: 16. t. m. oh 13. uri je bil slovesno podpisan poljsko-jugoslovanski sporazum o izmenjavi kulturnih dobrin. Sporazum je za Jugoslavijo podpisal Vladimir Ribnikar, predsednik komiteja za umetnost in kulturo, v imenu Poljske pa pomočnik ministra za kulturo in umetnost Kauckovski. * * * Obisk maršala Tita v poljski vojni akademiji Varšava, 18. marca. (Tanjug) PAT poroča: 16. t. m. je maršal Tito v spremstvu maršala Poljske Zymierskega in generalov Spihalskega, Korczica, Svvietlika, Jaroeincza in drugih obiskal Modlin v bližini Varšave. Maršala Tita je spremljal veleposlanik poljske republike v Beogradu Jan Karol Wende in vojni ataše polkovnik Mihal Bron. Najvišja poveljnika Poljske in jugoslovanske armade sta pregledala vrste gojencev vojne akademije, godba je igrala državno himno. Nato je sledil obisk šolskih poslopij, kulturnih klubov in kasarne. Maršal Tito in maršal Poljske Zymierski sta s svojim spremstvom zavzela mesto na tribuni, mimo katere so defilirali gojenci vojne akademije in tankovski oddelki. Po mimohodu so se maršal Tito in ostali gosti podpisali v spominsko knjigo. Maršal Tito je napisal naslednje besede: »Moram priznati, da je ta šola dovršeno organizirana. Za tako kratek čas je to ogromen uspeh. Gojenci vojne akademije in borci tankovskih oddelkov so napravili name sijajen vtis. — Josip Broz Tito.« Gojenci vojne akademije so maršalu Titu priredili navdušene ovacije, ko je odhajal. Nato je bil maršal Tito gost poljskih zračnih sil. Jugoslovanski gosti so si ogledali dolgo vrsto letal, nato pa so odšli na skupno kosilo v šotorih. Mar-Tito, maršal Zymierski in njuno spremstvo so si ogledali Zračne taktične vaje, ki jih je vodil general RomcZik. Ob 1.30 uriseje maršal Tito z maršalom Zymier-skim in ostalimi gosti vrnil v Varšavo. Maršal Tito prisostvoval svečani predstavi v poljskem Narodnem gledališču Varšava, 1*8. marca. (Tanjug) PAT poroča: 16. t. m. zvečer je bila v polj- skem Narodnem gledališču svečana predstava na čast maršalu Titu. V ložah so sedeli tudi člani predsedništva poljskega Narodnega sveta, vlade Narodne enotnosti in diplomatskega zbora. Predstavi so prisostvovali tudi zastopniki političnih strank, vojske, mladinskih organizacij in predstavniki kulturnega in umetniškega življenja glavnega mesta. Ob 18.30 se je v častni loži pojavil maršal Tito s predsednikom Boleslawom Bierutom in maršalom Poljske Zymier-skim. Navzoči so maršalu Titu, kakor tudi predsedniku Bierutu in maršalu Zymierskemu priredili dolgotrajne ovacije. Poljska mladinska organizacija »Borba mladih« pozdravlja maršala Tita Varšava, 18. marca. (Tanjug) PAT poroča, da so s plenarne skupščine glavnega odbora poljske antifašistične mladinske organizacije »Borba mladih«, poslali maršalu Josipu Brozu Titu sledeče pismo: »Plenarna skupščina glavnega odbora mladinske organizacije »Borba mladih«, ki zaseda na dan Vašega prihoda v Varšavo, Vas pozdravlja g. maršal, na tleh junaške prestolnice Poljske, ki se obnavlja. Nezlomljiva borba bratskih jugoslovanskih narodov, ki ste jo vodili med nemško okupacijo, je služila za vzgled vsej Evropi v borbi za svobodo in demokracijo. Zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov, ki ste ga Vi ustvarili v mejah svobodne Federativne ljudske republike Jugoslavije, predstavlja zmago ideje enotnosti narodov pri delu in izgradnji. Prosimo Vas g. maršal, da izročite bratski jugoslovanski mladini, katere prijatelji smo mi, naše najprisrčnejše pozdrave.« Borba za zagotovitev prave ljudske demokracij predstavlja temelj vzajemnega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko piše »Rzecz pospolita« Varšava, 18. marca. Posebni dopisnik Tanjug-a poroča iz Varšave: Poljski narod goji velike simpatije in ljubezen ilo narodov Jugoslavije in maršala Tita. Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita je služila poljskemu narodu za vzor in za vzpodbudo- v borbi proti nemškemu fašizmu. Poljski narod gleda v novi Jugoslaviji vzor požrtvovalnosti in borbenega poleta v naporih za obnovo svoje opusto-šenc dežele. Ta ljubezen poljskega naroda do narodov Jugoslavije in maršala Tita prihaja do izraz:? v manifestacijah prebivalstva porušene Varšave, kakor tudi v člankih poljskega tiska. V uvodnih člankih varšavskih listov, posvečenih obisku maršala Tita, se poudarja prispevek, ki so ga dali narodi Jugoslavije v borbi za uničenje fašizma baltiška obala in določevanje meja vrnjenih ozemelj na zapadu. To je ne samo zgodovinska in narodnostna, ampak tudi gospodarska in predvsem politična nujnost. Tu se po vojni ponovno sestajajo naše poti.« »Rzecz Pospolita« piše: »V težkih letih okupacije smo z občudovanjem spremljali junaško borbo jugoslovanskih narodov pod vodstvom Josipa Broza Tita. Danes poljski narod z veliko simpatijo gleda na veliko socialno in politično iz-premembo v Jugoslaviji. Združitev vsega ljudstva pri delu za obnovo in solidarni napori pri reševanju velikih notranjih vprašanj in končno — proglasitev ustave Federativne ljudsko republike Jugoslavije — vse to je naletelo na prisrčen sprejem v naši državi. Zato bodo danes, ko je prišel maršal Tito na Poljsko, ti občutki prišli do naj-silnejših izrazov. Nismo pozabili, da je voditelj nove Jugoslavijo izrekel zgodovinske licscdc: »Meja slovanstva loži na Odri in na Ncisi.« Poljsko - jugoslovansko prijateljstvo predstavlja, kol je bilo to obojestransko že večkrat poudarjeno in kot je poudaril tudi sam maršal Tito, poleg čustvenega značaja tudi važen činitelj v sestavi političnih sil povojno Evrope, osvobojene izpod fašističnega jarmaat prav pod vodstvom maršala Tita, kakor tudi prizadevanja jugoslovanskih narodov, da si ohranijo pridobitve svoje osvobodilne borbe. Vladino glasilo »Rzecz pospolita« piše v svojem uvodnem članku, da so cilji nove Jugoslavije in nove Poljske enaki tudi danes po vojni. »Borba proti ostankom fašizma in za zavarovanje prave ljudske demokracije« — piše list — »borba proti reakcionarnim silam, ki poizkušajo izzvati nove vojne, — to predstavlja temelj vzajemnih ndnošajev in sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko.« Glasilo poljske Delavske partije »Glos ludu« v svojem uvodnem članku pozdravlja maršala Tita kot narodnega heroja Jugoslavije ter poudarja njegove ogromne zasluge kot organizatorja in voditelja narodne vstaje v Jugoslaviji. »Maršal Tito je« — pravi list — »ne samo voditelj, ampak tudi velik učitelj in vzgojitelj delavcev in novega pokolenja v duhu prave ljudske demokracije.« General Svoboda in predsednik praške občine sprejela jugoslovansko vojaško delegacijo Praga, 18. marca (Tanjug). Minister za narodno obrambo general Ludvik Svoboda je sprejel jugoslovansko vojaško delegacijo, ki je obiskala Prago. Ko je pozdravil jugoslovanske goste, se je spomnil na težave, ki jih je Jugoslavija preživela v tej vojni, in izrazil upanje, da bo jugoslovansko ljudstvo kmalu našlo zasluzeni mir in napredek. V imenu jugoslovanske delegacije je odgovoril generallajtnant Ivan' Rukavina. zahvalil se je ministru generalu Svobodi za prijateljski sprejem, ki so ga doživeli v#Ceškoslovaški. Praga, 18. marca (Tanjug). Predsednik praske občine dr. Peter Zerakel je sprejel jugoslovansko vojaško delegaci-jo, ki se mudi v Pragi. Jugoslovanski gostje so se dalje časa prisrčno razgovarjali s predsednikom občine. Potrebna ie hitra -odločna mednarodna akcija za strmoglavljenje Franca je izjavil dr. Aleš Bebler, pom. ministra za zunanje zadeve Beograd, 18. marca. (Tanjug. (Dopisnik agencije France Presse v Beogradu se je obrnil na pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja s prošnjo, da mu pojasni stališče demokratične Jugoslavije do zadnjih dogodkov v zvezi s Španijo in napori španskega ljudstva, da se osvobodi nasilnega fašistične^ terorja. Te dni se bo vršilo zborovanje Jugoslovanov, borcev bivše španske republikanske vojske a vi ste član pripravljalnega odbora tega zborovanja. Ali mi lahko 'pojasnite stališče vaše vlade do Francovega režima v Španiji? —vje vprašal dopisnik. Naša vlada ni izdajala dosedaj po-sebnih deklaracij v zvezi s svojim stališčem do Francovega fašističnega režima^ ki ga mora junaški španski narod še vedno prenašati. Tega ni storila, ker je njeno stališče do fašizma sploh popolnoma jasno in znano vsemu svetu. Poleg tega je izvajala že davno prej, preden se je pričela razprava o Francovem režimu, diplomatske posledice v skladu s svojim nepomirljivim stališčem do španskega fašizma. Medtem ko so vzdrževale tako-zvane vlade kraljevine Jugoslavije za časa vojne svojega odpravnika poslov v Madridu, ki je bil tam v družbi poslanika Paveličeve »NDH«, je odpoklicala prva začasna vlada demokratične federativne Jugoslavije z aktom z dne 27. marca 1945 iz Madrida tega odpravnika poslov i vsem osebjem bivšega poslaništva. Ker ni imel Narodni ko-mitet osvoboditve Jugoslavije kot predstavništvo naših narodov v deželi nikoli namena stopiti v kakršne koli zveze s Francom, ni imela demokratična Jugoslavija s Francovim režimom nikakršnih odnosov, ne diplomatskih, ne trgovinskih, prometnih in niti poštnih. Kakor veste imajo prav tako dosledno in nepomirljivo stališče tudi mnoge druge vlade. Predvsem pa vlade ZSSR. Mehike. Poljske in Češkoslovaške. Zato pozdravljamo dejstvo, da se bojkot Francove Španije širi in da je francoska republika zaprla svoje meje proti Španiji. Cilj nam mora biti, da bi tudi vse druge dežele podvzele slične ukrepe. Bojkot Francove špa- Demanti Tanjuga Beog rad, 18. marca (Tanjug). V zadnjem času je italijansko časopisje prinašalo vesti, da Jugoslavija baje pripravlja aneksijo Albanije. Poleg časopisov »Giornale della Sera«, »II Popolo« in drugih je prinesel isto vest 25. februarja londonski list »Daily Express*. Tanjug je pooblaščen, da izjavi, da so takšne vesti izmišljotine, zlonamerne in popolnoma neresnične. Podobna poročila italijanskega časopisja prihajajo iz tistih italijanskih krogov, ki imajo proti Albaniji prav takšne namene, kot jih podtikajo Jugoslaviji. Za temi vestmi se skrivajo klevete ter izzivalni in agresivni nameni proti Jugoslaviji. Računajo na to, da bodo pokvarile najprisrčnejše prijateljske odnosa je med narodi Jugoslavije in Albanije, ki so se ramo ob rami borili proti skupnemu sovražniku. nije, zlasti gospodarski bojkot bi lah ko bil smrtni udarec za režim vojnih zločincev, ki še vedno vladajo v Španiji. Toda skupna izjava vlad Francije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike kaže, da niso upravičene na-de, da bi prišlo v bližnji bodočnosti do odločne akcije vseh demokratičnih dežel za strmoglavljenje Franca. Prazni komentarji v zvezi s to izjavo na žalost dokazujejo, da obstojajo celo sile, ki delajo na tem, da bi se suženjstvo španskega naroda še podaljšalo. Kaj pomenijo argumenti proti odločni borbi in hitri akciji, ki jih navajajo v komentarjih in kako vrednost imajo? Predvsem pravijo, da Francov režim ni nevaren za mir. Razuml jivo je, da Franco ne more sam pričeti »križarske vojne« proti demokraciji. Toda ali lahko rečemo, da izziva od danes kot edini spopade in vojne? Ali ni mogoče reči, da ne bi naleteli oni, ki si že danes, ali pa v bodočnosti želijo vojne, na toplo podporo teh ostankov »osi«? Drugič pravijo, da je bolje, da se druge države ne vmešavajo v notranje španske zadeve. Beseda »nevmešava-nje« vzbuja v zvezi s Španijo najbrid-kejše spomine Špancev in vseh iskrenih demokratov. Ali naj se ponovi ona politika proti Španiji, ki je praktično pomenila podporo reakcionarnih sil od zunaj, demokracije pa ne bi mogle v ničemer pomagati španskemu narodu, žrtvi Francovega divjaštva? Kakor tedaj, tako bi tudi sedaj to ne pomenilo nevmešavanja, ampak burko ne-vmešavanja. Tretjič pravijo, da se je treba izogniti novemu krvoprelitju in novi državljanski vojni v Španiji. Mislimo, da je v Španiji nmogoče preprečiti državljansko vojno, ker je že v polnem teku. Kakor povsod, tako pomeni tudi v Španiji fašizem neprekinjeno vojno proti ljudstvu. Franco strelja in ubija demokrate, ti pa se upirajo njegovemu terorju in prijemajo orožje. Edino, kar je možno storiti, da bi se v Španiji zmanjšalo prelivanje krvi je to, da bi se državljanska vojna skrajšala na ta način, da bi španski narod čim-prej zmagal nad svojimi zatiralci. To pa je možno doseči le s hitro in odločno mednarodno akcijo proti Francu, ki bi omogočila španskemu narodu, da stopi po skoraj desetih letih junaškega boja za republiko v vrste svobodnih narodov sveta. Vemo, da to želi tudi francoski narod. Francoski narod je zvesto pomagal v času vojne v Španiji od 1936. do 1939. leta in na tisoče Francozov je skupno s Španci, Katalonci in Baski, kakor tudi z borci skoraj vseh dežel sveta prelivalo kri v Španiji. Tudi mi španski borci iz Jugoslavije se spominjamo francoskih junakov iz te vojne. Komandantov Duponta in Faurea, komisarjev Bartela in Galija, kakor tudi mnogih drugih. Zaradi tega smo prepričani, da bo doslej neodločna mednarodna akcija postala bolj odločna in da bo v veliki meri doprinesla h končni osvoboditvi španskega naroda, ki se je z orožjem v roki uprl fašizmu. Novi akcijski odbor v Trstu bo vodil borbo za dosego demokratičnih pravic Trst, 17. inarea. Dopisnik Tanjuga poroča: Na pobudo stavkovnega odbora so se danes sestali v Trstu predstavniki antifašističnih in strokovnih organizacij iz cone A Julijske Krajine, da izvolijo nov akcijski odbor, ki bo nadalje vodil borbo z« dosego demokratičnih pravic. Zborovanju je predsedoval profesor Oskar Furlan. Tovariš Solieri Ermano je podal izčrpno poročilo o poteku stavke in o stikih, ki jih je stavkovni odbor imel z anglo-ameriškimi oblastmi. Nato so izvolili 15 članski akcijski odbor in sestavili program, ki ga bo moral novoizvoljeni odbor izpolniti. Zdravstveno stanje majorja Cundra Trst, 18 .marca. Zdravstveno stanje majorja JA Staneta Cundra, na katerega je bil izvršen predvčerajšivjim zvečer atentat v ulici San Nicolo, je nespremenjeno. Izvršena je bila transfuzija krvi. Civilna policija v coni A je aretirala številne antifašiste Trst, 18. marca. Dopisnik Tanjuga poroča: Iz raznih krajev cone A sporočajo ljudje o aretacijah antifašistov s strani civilne policije, o trganju zastav, podiranju slavolokov in brisanju napisov. V Kanalu ob Soči je civilna policija ob priliki demonstracij zaradi zločina v Skednju aretirala tov. Peternela Franca iz Kostanjevice, ga pretepla in odvedla v svoj glavni stan. V Medani v Brdih je bil 11. marca množični sestanek, ki ga je dovolila an-glo-ameriška vojaška uprava. Po končanem predavanju, ko je mladina začela prepevati partizanske pesmi, so'pridrveli v dvorano člani civilne policije in aretirali predavatelja iz Trsta in tri vaščane: Mikulina Rajmunda, predsednika vaškega odbora SIAU Srebrniča Antona in tajnika vaškega odbora SIAU Puleca Konrada. Aretirance so odvedli na sedež policije v Dobrovo, nato pa v goričke zapore, kjer so še vedno zaprti. Ko je ljudstvo zaradi aretacije pričelo protestirati, so policisti naperili nanj brzostrelke. • V Redipdlju pri Tržiču so organi civilne policije 15. marca v jutranjih urah požgali slavolok, ki so ga postavili ljudje v čast mednarodni komisiji. Prva seja medzavezniške komisije v coni B Beograd, 16. marca Pazin. (Tanjug.) Včeraj jx>poldne ob 15.(5 uri so se se-stuli člani medzavezniške komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo k svoji prvi seji na področju zone B. Ob priliki ' prihoda komisije so ogromne množice ljudstva pozdravile člane delegacije z burnimi ovacijami. 9000 ljudi je v Labinu manifestiralo za priključitev k Jugoslaviji Labin, 17. marca. Včeraj ob 1. uri popoldne je ogromna množica ljudstva, ki se je zbrala iz vsega okraja, priredila v Labinu manifestacije, kakršnih Labin še ni doživel. Ljudje so neprestano prihajali in v najkrajšem času trg ni mogel več sprejeti vseh, ki so prišli, da odkrito izrazijo svojo voljo za pravično rešitev vprašanja Istre. Okoli 9.000 ljudi se je nabralo v Labinu, da bi pričakali medzavezniško komisijo. Na zborovanju je govoril Tone Čurija, član oblastnega odbora Slovan-sko-italijanske antifašistične zveze za Istro. Med ostalim je dejal, da danes vse ljudstvo Istre kakor tudi Labina pričakuje medzavezniško komisijo v trdnem upanju, da bo vprašanje Istre pravično rešeno, da bo rešeno tako, kot želi ljudstvo, ki si je samo priborilo svojo svobodo. Po soglasnem sklepu vseh navzočih so z zborovanja poslali pozdravni brzojavki medzave-zniški komisiji in maršalu Titu. (Tanjug-) Svečan sprejem medzavezniške komisije v Opatiji Pazia, 18. marca. (Tanjug): Medzavezniška komisija za razmejitev, ki se je nastanila in posluje v poslopju okrajnega ljudskega odbora v Pazinu, je porabila ves včerajšnji dan za proučevanje materiala v Istri. Pred včerajšnjim zvečer so člani komisije sprejeli poveljnika zone »B« polkovnika Ho-ljevca, včeraj pa delegacijo okrajnega ljudskega odbora v Pazinu. Tekom celega včerajšnjega dne so prihajali v Pazin zastopniki iz posameznih vasi tega okraja, kakor tudi ostalo ljudstvo iz najbolj oddaljenih vasi in mest. Ljudske množice so prirejale manifestacije pred poslopjem, kjer posluje komisija in vzklikale maršalu Titu ter zahtevale priklju- Vse ljudstvo cone A pomaga družinam škedenjskih žrtev Trst, 18. marca. Dopisnik Tanjuga poroča: Tesno povezanost primorskega ljudstva v boju za priključitev k Jugoslaviji" nam kaže skrb vsega ljudstva cone A za družine žrtev civilne policije v Skednju. Primorsko ljudstvo jim nudi poleg svoje moralne pomoči, ki jo je izkazalo s številnimi, protestnimi zborovanji in pismi, tudi materialno pomoč. Povsod so začeli zbirati prispevke v denarju in hrani, da bi tako sirotam nadomestili padle starše in hranitelje. Trst ie nemogoče ločiti od njegovega zaledja Pariz, 18. marca. Dapisnik Tanjuga poroča: List »La Marseillaise«, ki izhaja v Marseillu, prinaša ob priliki prihoda mednarodne komisije v Trst članek, v katerem pravi, da bi tržaško vprašanje bilo zadosti hitro in srečno rešeno, »če hi za tistimi, ki se za to vprašanje resnično zanimajo, ne bilo interesentov anglo-saksonskih sil«. Časopis piše o upravičeni zahtevi Jugoslovanov za Trst tudi naslednje: »Mednarodna komisija bo brez dvoma spoznala, da je Trst edino izhodišče na morje iz Slovenije in da ga ni mogoče ločili od njenega zaledja. Jugoslovanska vlada je predložila zelo razumno rešitev, da bi Trst postal sedma republika FLRJ, v kateri bodo Italijanom zagotovljene vse njihove na- rodne pravice . Nasprotno pa bi internacionalizacija Trsta bila ogromna gospodarska im politična napaka. Italijanski demokrati želijo pravično rešitev za dosego popolnega soglasja med obema državama. Reakcija pa zahteva Trst in Istro in ne odneha s svojimi težnjami po Balkanu in Srednji Evropi. Poljski fašistični general Anders, ki služi interesom reakcije, se ne bi ustrašil niti vmešavanja z orožjem, saj bi tako morda prejel pohvalo iz Londona. Italijanske banke financirajo vso kampanjo izzivalne agitacije. Mednarodni trusti sodelujejo pri tem s svojimi znanimi metodami. Njim nasproti pa stoji enotnost jugoslovanskih rodoljubov in fronta demokratične miselnosti celega sveta. čitev Julijske Krajine in Trsta k FLRJ-Med številnimi transparenti je bilo največ zlasti tistih, na katerih je pisalo, da so meje Titover Jugoslavije zaznamovane s krvjo. Na vabilo generallajtnanta Lekiča so se sinoči ob 7. uri podali člani komisije v Opatijo. Vzdolž poti med Pazinom in Opatijo so avtomobile komisije srečavali in pozdravljali prebivalci okoliških krajev. V mestih Piačnu, Kršanu, Plominu, Ičičih, Moščenički Dragi in drugih krajih so se morali avtomobili naravnost prebijati skozi množice, ki so z velikim navdušenjem pozdravljale člane komisije. V Opatiji se je k sprejemu komisije zbralo skoro vse prebivalstvo vsega okraja. Iz vseh vasi so prihajale skupine z zastavami in transparenti. Četudi je to čakanje trajalo nekaj ur, ni nihče čutil utrujenosti. Več tisoč ljudi je prepevalo pesmi in godba je igrala kola, z vseh strani je bilo čuti vzklike »Istra, Istra — Tito! Ob 9. uri zvečer je kolona avtomobilov prispela v Opatijo. V hotelu »Moskva« je na čast komisiji generallajtnant Danilo Lekič priredil gostom svečan sprejem. Velika množica ljudstva, ki je štela nad 15.000 ljudi, je nosila zastave; transparente in slike maršala Tita in navdušeno vzklikala maršalu Titu ter prirejala ovacije komisiji. Množice so zahtevale priključitev Julijske Krajine s Trstom h Jugoslaviji. Člani komisije so se le s težavo prebijali skozi goste vrste ljudstva, ki jih je navdušeno pozdravljalo. Pri vhodu v hotel »Moskva« jih je pozdravila skupina mladenk v narodnih nošah, pri vhodu v dvorano, v kateri se je vršil sprejem, jih je pričakal generallajtnant Danilo Lekič s polkovnikom Holjevžerf. Sprejemu, ki ga je priredil generallajtnant Lekič so prisostvovali poleg članov mednarodne komisije in njihovega spremstva tudi generalmajorji: Ilič, Babič, Ambrožič, Zelenika, Levičnik in Ma-mola kakor tudi komandant vojaške uprave zone B polkovnik Holjevac in drugi oficirji JA. Navzoči so bili tudi: predsednik oblastnega odbora za Istro Edo Dridič, pisatelj Viktor CaT Emin, predsednik Slovansko-italijanske antifašistične zveze Josip Šestan, ljudski duhovniki Milanovič iz Trsta, Banko Tinjanin in Stifanič iz Savinka, ter številni tuji in dopiači novinarji. K obletnici Pariške komune 18. marec 1871 IS. marec 1871 je proi dan Pariške komune, delavske vlade, ki je trajala 72 dni; to je dan, posvečen borbi pariškega proletariata, prvi proletarski revoluciji. V. L Lenin ie pisal o Pariški komuni: »Življenje in propad Komune, ustanovitev delavske vlade, ki je vzela in držala več kot dva meseca v svojih rokah na j več je mesto sveta, herojska borba pariškega proletariata in njegovo trpljenje po porazu — vse to je dvignilo duha milijonov delavcev, vzbudilo je o njih upe in simpatije do socializma.« Prinašamo feljton o zmagovitih dnevih pariškega proletariata o času Komune. »Storili smo torej, kar je bilo treba storiti; nič ni izzvalo upora v Parizu«. (Dufort, maja 76-e.) Izvedba je bila prav tako bedasta kakor zasnova sama. 18. marca ob treh zjutraj so se te na hitro roko zbrane čete brez hrane, brez opreme razkropile v vse smeri po Bit Chaumont, v Bellevue, na Fau-bourg du Temple, pri Bastilli, pri magistratu, na trgu Suint-Michel, pri Luksemburgu, v XIII. rajonu, pri In-valides. General Sisbiel, ki je bil krenil proti Montmartru, poveljuje dvema brigadama okrog 6000 mož. Vsa četrt spi, j brigada Patirel je brez edinega strela ' zavzela mlin Delu Galette, Lecontova je zavzela trdnjuvski stolp Solferino in naletela na enega samega stražarja: Tir ionu a. Uprl se jim je z bajonetom, žandarji ga pregazijo, zdrve proti stražarnici v ulici De Rosier, jo zapuste, stražarja pa vržejo v klet pod utrdbo. Enako so bili napadeni tudi topovi pri Bit Chaumout id* v Bclle-vue. Vladu je zmagovita na vsej fronti: d’Orain pošlje listom izjavo o zmagi. Ta izjava je bila objavljena v nekaterih listih še istega večera- Manjkalo je samo konj in časa, da bi se ta zmaga preselila. Vinois je bil na to pozabil. Šele ob osmih so začeli »apr ega ti konje v nekatere topove, ki so bili mnogi med njimi zagvozdeni med seboj, mnogim je pa manjkala lafeta. Ta čas se je prebudilo prebivalstvo predmestij. Začele so se odpirati prve trgovine. Ljudstvo se je zbiralo okrog mlekaric, po točilnicah in si šepetalo; kazalo je na vojale, na mitraljeze, namerjene proti najživahnejšim ulicam, na še povsem vlažen plakat s podpisom Thiersa in njegovih ministrov. Na plakatih je pisalo o*zastoju v trgovini, o ustavljenih dobavah, o dvignjenem kapitalu: »Prebivalci Pariza. Vlada je sklenila v vašem interesu storiti potrebne ukrepe, naj se dobri državljani ločijo od slabih; naj podpro oblast. S tem bodo storili uslugo republiki sami,« so govorili gg. Pouier-Quartier, De Larsi, Dufort in drugi republikanci. Za zaključek so bile citirane besede iz decembra 51-e: »Krivci bodo izročeni sodišču. Za vsako ceno mora biti vzpostavljen popoln, neomajen red...« Govorilo se je o redu, teči pa je morala kri. Prve so krenile žene, kakor v dneh revolucije. Tiste od 18. marca, prekaljene z obleganjem — te so dobile dvojno porcijo bede. Niso počakale na svoje može. Zbirajo se okrog mitraljezov in se obračajo h komandirjem: »To je ostudno. Kaj počneš tu?«. Vojaki molče. Ta ali oni podoficir se oglasi: »Hej, žene, poberite se odtod!« Glas ni osoren, žene ostanejo. Kar se zasliši trobenta. Ljudje iz nacionalne garde so našli 2 trofenti in stražarji ulice Dou-dovil križarijo zdaj po XVIII. rajonu. Ob osmih koraka 300 oficirjev in gardistov po bulvarju Ornano. Naprej stopi straža 88. bataljona in zakliče: »Živela republika!« Pridružijo se. Pridruži se'tudi straža iz ulice Dejean in vojaki, pomešani z nacionalno gardo, gredo po ulici Mtiller, v klanec, ki ga stražijo vojaki 88. bataljona. Ko zagledajo ti svoje tovariše, se pomešajo z nacionalno gardo, dali so jim znak, naj pridejo bliže, da jih ne borki zndr-tpvali General Lecont je opazil njihovo kretnjo. Zamenjal jih je z mestnimi stražarji, nje je pa vrgel v trdnjavski stolp Solferino, rekoč: »Prekoračili ste merol« Njihovi nasledniki komaj nekajkrat ustrele, čez zaklone plezajo gardisti in vojaki. Na drugem krilu, iz ulice De Rosier se pojavi veliko število gardistov z velikimi puškami, žensk in otrok. Obkoljeni Lecont trikrat zapove streljati. Noben vojak ne dvigne puške. Ljudstvo prihaja, vse se objema. Lecont in njegovi oficirji so ujeti. Vojaki, ki jih je malo prej vrgel v trdnjavski stolp, ga hočejo ustreliti. Nacionalni gardi »e komaj posreči rešiti ga, ker ljudstvo misli, da je Vinois — skupaj z njegovimi oficirji, ga odvede v Chateaux Rouge, štab bataljona z Montmartra. Tu zahtevajo od njega, naj izprazni grič. Brez obotavljanja podpiše povelje, kakor je to storil 48-e general Brea«. To povelje odneso oficirjem in vojski, ki še drži ulico De Rosier. Zandurji polože orožje in zakličejo: Živela republika! Trije topov-ski streli sjx>roče Parizu, da je grič osvobojen. Levo od Leconfa je general Patirel zaman poskušal spustiti po ulici Le pic nekaj topov iz Moulin de la Galette. Ljudstvo je ustavilo konje, prerezalo jermenie, množica se je pomešala z vojaki in z rokami potisnila topove nazaj. Na koncu ulice, na trgu Blanche postavljeni vojaki so položili orožje. Na trgu Pugal zapove general Sisbiel streljati v množico, zbrano v ulici Oudon. Po ženskih krikih in zmerjanju zbegani lovci krenejo s svojimi konji namesto naprej, nazaj in povzTO-čijo splošen smeh. Neki kapetan se požene naprej z golo sabljo, rani nekega gardista in pade zadet od krogel. Žandarji, ki streljajo izza barak na bulvarju, so pregnani. General Sisbiel izgine. Vinoi®, ki je ua trgu Clichy, je obrnil konja. Ujetih je okrog 60 žan-darjev, ki jih odvedejo na magistrat na Montmartru. Na Bit Chuuinot v Bellevue v Luxemburgu je ljudstvo prav tako ustavilo in potisnilo nazaj svoje topove. Na trgu Bastille, kjer je malo manjkalo, da ni bil ujet general Lef-los, se nacionalna garda poljublja z jvojsko. Na trgu nastane tren"tek plo-• boke tišine Za krsto, ki se bliža postaji Orleans, stopa gologlav starce, za njim pa dolg sprevod: to je Victor Hugo, ki premija na pokopališče Pore- Lachaise svojega sina Karla. Federalci pozdravljajo z orožjem in odpro barikade, da gresta slava in smrt svojo pot. Živela Komuna! Drugi dan, 27. marca, je prišlo 200 tisoč nesrečnežev na magistrat, da bi postavili svoje izvoljence. Bataljoni, pred katerimi so stopalf trobentači, s frigij-skimi kapami na drogovih zastav, z rdečimi trakovi na puškah, pešci, artileristi in mornarji, ki so ostali zvesti Parizu, so krenili po vseh ulicah na trg Greve kot pritoki velikanske reke. Sredi magistrata, pred glavnim vhodom, je bila postavljena velika tribuna. Nad njo se je dvigal kip republike, okrašen z rdečim trakom in rdečimi liktorskitni snopi. Iz stolpa in s fasade so visele ogromne rdeče zastave in vihrale v vetru pozdravov Franciji. Bajoneti stotih bataljonov sb’se lesketali na soncu pred magistratom. Tisti, ki niso imeli kje stati na trgu, stoje v vrstah bo buljvatih, v ulici Rivoli, na buljvaru Sevastopol. Pred tribuno zbrane zastave, večinoma rdeče, nekaj tro-bojfc vmes, ki so vse okrašene z rdečimi trakovi in simbolično predstavljajo prevzem oblasti po ljudstvu. Ta čas, ko se postavljajo bataljoni v vrste, zadone pesmi, vojaške godbe zaigrajo marselje-zo in Chant du depart. Trobente zatrobijo. na obrežju zagrmi top Komune iz 92-e. Hrum poneha, vsi prisluhnejo. Z rdečimi trakovi okrašeni člani Centralnega komiteja in Komune so se pojavili na tribuni. Rauvier: »Centralni komite izroča oblast Komuni. Srce mi prešinja prevelika radost, da bi mogel govoriti. Dovolite mj samo vzklikniti v slavo pariškega ljudstva za veliki zgled, ki ga je dalo svetu.« Član centralnega komiteja Boursier, brat tistega dečka, ki je bil ubit 51. v ulici Ticton (otrok je bil zadet z dvema kroglama v glavo), bere imena izvoljenih. Trobente zatrobijo. Vojaške godbe zaigrajo, 200.000 glasov zapoje marsetjezo, množica noče drugih govorov. Rauvleru se komaj posreči izgovoriti v trenutku zatišja: »V imenu ljudstva je Komuna proglašena!« Odgovori mu en sam • vzklik, Id nosi v sebi življenja 200.000 prs: vživela Komuna!« Kape se zavrie na bajonetih, zastave vihrajo v zraku. Na oknih, n* strehah meh., na rftk -> robci. Gr- menje topov, vojaška godba, trobente, vse se spaja v eno samo orjaško pesem-Srca drhte, oči se leskečejo od solz. Od dneva Federacije 1790 se osrčje Pariza ni tako pretresalo. Tudi najslabši pisatelji, ki so opisovali ta prizor, so vsaj za trenutek občutili resnično vero. Brunel je zelo spretno vodil delile, tako da so izven trga stoječe čete lahko korakale mimo in pozdravljale Komuno. Pred kipom Republike so se sklanjale zastave, oficirji so pozdravljali s sabljami, vojaki so dvigali puške. Zadnje vrste so korakale mimo šele okrog sedmih. Agenti G. Thiersa so se vrnili presenečeni: to je bil zares ves Pariz! Centralni komitet je lahko vzkliknil v navdušeni hvaležnosti: »Danes je odprl Pariz knjigo zgodovine na prazni strani in spisal svoje mogočno ime, kar naj vohuni Versaillesa, ki vohunijo za nami, sporoče svojim gospodarjem, kakšni so glasovi, ki so privreli iz prsi vsega naroda. Kar naj ti ovaduhi prikažejo veličastni prizor naroda, ki je zopet postal suveren.« Ta svetloba bi odprla tudi slepcem oči. Dvesto sedemdeset tisoč volivcev, dvesto tisoč ljudi, ki poznajo en sam vzklik, to ni noben tajni komite, to ni peščica upornikov in banditov, kakor se je govorilo že deset dni, tu je velikanska moč v službi določene ideje: mestna neodvisnost. To je neprecenljiva moč v tem trenutku splošne onemoglosti, tako dragocena stvar, kakor med brodolomom rešeni kompas, ki se z njegovo počrtročjo rešujejo brodolomci, kar je še ostalo živih. To je edinstven trenutek v naši zgodovini. Znova se je rodila enotnost naše zarje. Isti plamen segreva naše duše, priključuje drobno buržoazijo proletariatu, omehčava srednjo buržoazijo. V takih trenutkih se ljudstvo lahko prekuje. Liberalci, če ste iskreno zahtevali decentralizacijo, republikanci, če ste razumeli. zakaj je Junij ustvaril December, ce hočete, da postane ljudstvo svoj gospodar, čujte ta novi glas, obrnite svoja jadra jx> tem novem vetru preporoda. Ali vam Pariz sega nad glavo? Nič zato. kaj ni še veličaetneje, kadar se orožje kuje spričo sovražnika. Buržuji, mar ni mogel vaš prednik Etienne Marcel spričo sovražnika preporoditi Fran-ciie, n konvent, kai M ustvarjen v burji in viharju? Kaj odgovarjajo na to? Doli! Prostovoljno delo bo h obnovi in izgradnji V vrsti delovnih nedelj so Ljubljančani dosegli naj lepše uspehe zadnjo nedeljo, ko je preko 15.000 delavcev, žena, mladine, uradnikov, nameščencev in pionirjev 'iz vseh četrti, podjetij, šol, ustanov in uradov odšlo na prostovoljno delo, ki je ponekod trajalo od jutra do večera. Po dobro pripravljenih načrtih in po izkušnjah prejšnjih nedelj so se posamezne skupine razvrstile pri čiščenju ulic, odstranjevanju zadnjih sledov okupacijske dobe, pri nabiranju surovin in odpadkov ta predelavo in pri pripravljanju materiala za zidavo. V nekaterih podjetjih so delavci in nameščenci opravljali svoje redno vsakdanje delo m marsikje prav s prostovoljnim delom povečali svojo običajno storilnost. Posebno so se izkazale liste skupine, predvsem skupine obrtnikov, ki so odšle v okoliške vasi in pomagale kmetom pri urejevanju vasi, cest, pri popravljanju kmečkega orodja, strojev in hišnik potrebščin. Celotnega pregleda opravljenega dela ni mogoče podati, ker je bilo izvršenih toliko raznovrstnih del od čiščenja in urejevanja pisarn, šolskih prostorov, bolnišnic, preko zasipavanja in reguliranja cest do planiranja stavbnih parcel. Pri izbiri dela se je marsikje pokazala iznajdljivost in skrbna priprava, ponekod pa je zaradi nenačelnosti trpel efekt dela. Tudi druge napake, ki so se tu in tam pojavile pri nedeljskem delu, kot slaba povezava med raznimi organizacijami, nezadosten odziv Prebivalstva v nekaterih predelih mesta, izvirajo največkrat iz slabe organizacije. S tem v zvezi je treba omeniti tudi poročanje po končanem delu, s čemer so 86 nekatere četrti posebno izkazale in takoj sestavile točno poročilo z vsemi potrebnimi podatki. Tako je iz poročila za četrt Moste razvidno, da se je dela udeležilo 1632 prostovoljcev in so izvršili 6998 ur. Pri njih sta bila najbolje zastopana teren Moste s 403 in teren Zelena jama z 295 prostovoljci. Med drugim so očistili 6230 m2 eest, pridobili od starih bunkerjev 2000 komadov opeke, nabrali 4000 kg starega železa in pločevine, popravili motorno brizgalno itd. V njihovih delovnih skupinah 60 sodelovali tudi vojaki in se povsod izkazali kot, vztrajni in požrtvovalni delavci. V četrti Polje je delalo 1624 oseb skupno 10.277 ur. V glavnem so oprav-Ijali dela v pomoč kmetu in pri reguliranju cest. V Zadobrovi so n. pr. pri reguliranju ceste izkopali 50m žive meje in 8 smrek. Na postaji v Zalogu so dvignili in podbili 170 m tira, obnovili so 16 m žicevodnih cevi pri kretnicah. V Zalogu so podprli tudi krajevni gospodarski načrt in pri urejevanju sadovnjakov med drugim zasadili 100 divjakov in 12 drevesc. Ostale mestne četrti so se predvsem omejile na čiščenje in urejevanje ulic, nasipov in nasadov. Prostovoljci iz Tabora so med drugim čistili obrežje ob Ljubljanici, iz Centra so m rjogi odšli na delo v Mestno vrtnarijo, v Tivolski park in na cesto v Rožno dolino, kjer so očistili skoraj ves park, zravnali jamo pred vrtnarijo in prekopali dve veliki parceli. Šiškarjii so čistili svoje ulice, podirati bunkerje in odstranjevali žične ograje. Tudi Vičani so imeli največ dela z ulicami. Na Ježici so prestavili 80 m dolgo železno ograjo ob državni cesti in odstranili 200 m žičnih ovir. Povsod pa so pridno nabirali odpadke, pri čemer so se posebno izkazali pionirji. Že po prvih nepopolnih poročilih je razvidno, da so pionirji nabrali 13.978 kg starega materiala, ki bo ves predelan za potrebe naše industrije. Mladina se je skoraj 100% odzvala prostovoljnemu delu, tako iz tovarn, podjetij, šol in univerze. Na Taboru so n. pr. samo mladinci opravili 4196 prostovoljnih ur dela. Ljubljanski železničarji so odšli v Grosuplje in- jih je 250 delalo na postajnem poslopju, kjer so odnašali opeko, grušč in ostali gradbeni material, nekaj jih je delalo skupno z domačini in vojsko v tovarni, pleskarji so pleskali Prosvetni dom, 80 pa jih je v Žalni polagalo zasilni tir pod dva stroja, ki sta v zaseki pod viaduktom. Na delo v okolico Ljubljane so odšli tudi iz četrti Rakovnik in 60 izravnali cesto Ig—Golo. Obrtniki pa so istočasno v Iški vasi popravljali kmečko orodje, obuvalo in druge potrebščine. Delavci in nameščenci nekaterih podjetij so bili zaposleni pri urejevanju svojih poslopij ali pri običajnem delu. V tobačni tovarni so delali vsi oddelki in sb skupno napravili 1088 ur. V tovarni obutve Krisper so delavci nakovali čevlje, ki so'zaradi pomanjkanja žebljev ležali nekaj časa v skladišču. Pri delu so pomagali tudi mladinci četrti šiška in donašali čevlje iz skladišča. V okviru prvomajskega tekmovanja so prebivalci okrožnega mesta Ljubljane izvršili veliko delo, ki ga bodo s sličnimi delovnimi nedeljami še nadaljevali. Z delom se utr m'e zveza delftvcev m kmetov V nedeljo, 17. marca, so sindikalne Poditižniee v Ljubljani organizirale množično prostovoljno delo. Nešteto delavcev >n nameščencev se je že zgodaj zjutraj odpeljalo z okrašenimi vlaki ali pa z vojaškimi kamioni na vasi obnavljat porušena naselja, na delo po cestah, na železnici in tudi delo po polj ili in gozdovih ni ^ostalo iz načrta. . V Iško vas so se odpeljali s Prul. Pet nabito polnih kamionov mladine, kovinarjev od Št. Jakoba, čevljarjev in drugih obrtnikov je nestrpno pričakovalo na Karlovškem mostu odhoda. Harmonika in Pesem mladiili grl sta napolnjevali še megleno jutro. Tako 60 se odpeljali z vseh koncev Ljubljane in slišalo se je vriskanje tudi od drugod. Kolono kamionov, ki so drveli po jjanski cesti, so skozi okna opazovali Ižanci. Da, tudi pred meseci so videli podobne kamione, ki so drseli proti hribom. Pa takrat so jih gledali z grozo in si oddahnili, ko so bili mdano. Tedaj 60 Švabi vozili domobrance na nove požige in umore. Sedaj pa 60 se spraševali: »Kje se bo 'e ustavil ta plaz dobre volje in pridnih jok?: Na kamionih so videli šivalne stroje, naprave za varjenje železa, samokolnice, lopate in drugo. V Iški vasi pa so že prejšnji večer vedeli, da jim pridejo iz Ljubljane pomakat in so jiih nestrpno pričakovali. Okrog osme ure zjutraj pa so se pripeljali. Kmetje so stali ob porušenih hišah in opazovali. Niso mogli verjeti, da je skupina ljudi, ki je šele stopila s kamiona, u' pograbila za lopate in skupno hitela »a delo. Ruševine so se vsipavale pod ostrimi krampi in hitre roke so zlagale opeko ob strani. Čevljarji so spremenili razred v delavnico. Iz treh čevljarskih zadrug so Prišli. Iz zadruge Mivka, Jernej in iz Lleiweisove ulice. Majhna šolarka Kržič ■’ rancka je prinesla čevlje in jih postavila Poleg ostalih, ki so jih vaščani zložili v lepo vrsto. »To so pa mojdl« je boječe rekla ženi, ki jih je sprejemala. »Vidiš, P?'to je treba popraviti!« Zena se je sklo-'!! a.k njej. Med hitrim udarjanjem kla-'<|•V-'II »»hijanjem žebljičkov se je slišalo, ‘ 10 deklica pravila ženi: »Doma imamo e Požgano, stanujemo v mali kolibi, oče "aTtl ie umrl na Rabu.« In že vidiš na drugem koncu čevljarne, n'1 '°t kmet ponovno naroča čevljarju, >»J takoj naredi. Ti čevlji, pravi, da so zene. ki je sedaj bosa doma. Ona bo pozneje prinesla njegove, ki jih ima še na nogah. pa 6<> čevljarji naredili tako, da je stari oče sedel k topli peči, se sezul »n počakal ter kmalu odšel domov s popravljenimi čevlji in je še svoje imel cele. la dan so čevljarji popravili 220 parov čevljev. 21 parom so naredili nove Podplate in pete, 30 parom čevljev so napravili samo nove podplate, 120 parov so zakrpali, 28 parom so napravili nove pe-te, 8 parov so podkovali s planinarii, 45 Parov so navadno podkovali, na 9 parih čevljev so naredili novo kape, eno čevlje so popolnoma predelali. Dolbli so od pol osmih zjutraj do pol štirih popoldne. V lej delavnici jili jo bilo vsega skupaj 24 te- so naredili 208 delovnih ur. Ostali iz čevljarske zadruge so se udeležili dela po hišah, delno pa so šli z drugo skupino na Golo in Skrilje. V učilnici, ki so jo čevljarji spremenili v delavnico, je etenčas govoril o zgodovini požgane vasi. Šušteršič Marija piše: »16. julija 1942 so italijanski fašisti požgali našo vas in nas naložili na kamione. Vas so izropali in požgali, nas pa so odpeljali na Rab!« Drugi pionirček iz tretjega razreda pa piše: »Okrasili smo grob 18 partizanov, ki so jih Nemci skupno z domobranci pobili pred našo vasjo.« Kovač Maček, ki je z drugega konca vasi prinesel čevlje v popravilo, se je sklonil in rekel: »To šolo, cerkev in še ono hišo tamle so Lahi spremenili v bunker. V zvoniku so imeli strojnice. Tudi domobranci so bili tu. Pa se mi nismo dali. 70 ljudi je žrtvovala naša vas. Vseh hiš pa je nekaj nad sto! Glejte, mater od tiste deklice, ki je prinesla čevlje, so ubili domobranci na polju. 300 jih je takrat bežalo, ko jih je 17 partizanov napadlo z brega Griže!« Prav živahno je bilo v kovačnici. 81 kovinarjev iz desetih ljubljanskih delavnic, iz delavnice Pirnat, Tribuna, Rakek, Kosmač, Remec Oskar, Rebolj, Vovk, Martinčič, Aberšek so 6e znašli na skupnem delu. Ravnali so traverze, ki so se zvile zaradi hude vročine ob požaru. Nabijali so šine na kolesa, klepali nože za pluge, popravljati vile, žage in ključavnice. Popravili so: preko 500 posod za kuhanje, 8 umivalnih posod, 10 ključavnic s* kljukami, 2 velika kotla za svinjsko peč, 2 šivalna stroja, 1 napravo za vodovod, preko 30 vil, 2 grablje, podkovali 5 konj in obenem izdelali podkve, okovali 1 kompletni voz, popravili 6 jarmov, naredili 2 pluga in 1 nož za plug, popravili 23 sekir, preko 125 verig za vozove, 10 zajemalk, popravili 1 kompletna železna vrata za šolo, dva' likalnika, 3 slamoreznice, 10 krampov, 9 žag, 2 kolesi, 6 kos, 4 nova vrata nasadili, 1 mizar pa, ki je bil z njimi, je izdelal eno leseno trugo za kruh. Poleg tega so opravili še več raznih manjših popravil. Posebno iznajdljivost so pokazali pri ravnanju velike traverze, ki se sicer v moderno opremljeni delavnici ravna pri 60 do 80 tonah pritiska, kajti i jeklo je silno trdo. Tu pa so sprotno za-! kurili ogenj pod traverzo in jo na pro-| steni dvorišču prav tako lepo izravnali i kot bi jo sicer v delavnici, le malo več dobre volje je bilo treba. Delali so od pol desetih do pol štirih popoldne. Delalo jih je 81 in so pri tem naredili 486 delovnih ur. Kmet Miha Ure-k, star 69 let, ki so mu že leta 1942 ubili brata, je rekel: »Nisem si mislil, da so mestni ljudje tako pridni!« Tudi Povšetov oče je pripeljal kolo samo-' kolnice in polomljene vile. Kmalu mu bodo popravili in bo vesel pohitel domov, kjer se stiskata dve družini v eni sobi, saj jim je bilo vse požgano. Žene pa so prinašale lonce. Vedno več jih je bilo in so pravile: »Veste, mi nič nimamo. Vse so nam uničili!« Potem pa je že tako pridna delavka še bolj sukala pilo. Bila je iz delavnice Volk, po imenu Žargi Marija. »Vidite, to je že enajsta skleda. Tu so lonci in druga posoda, ki sem jo že opilila, pa delam šele dobre pol ure. Jaz to očistim in opilim, potem pa dam tovarišem, ki zvarijo.« Prav tako je pred hišo pridno delal starejši možak, ki si je nadel očala, da je šlo delo hitreje. Klobuk mu je silil čez čelo, da se mu je med sivimi lasmi videla pleša in čez razbrazdano lice mu je tekel pot, ker je hotel čim več narediti. Tako se je vas spremenila v mravljišče, kjer je vsaka roka vedela, kje mora prijeti za delo, da bo uspeh večji. Tako je bilo v Iški vasi. Nič manj uspešno pa ni teklo delo na cesti od Iga do Golega, kjer so nosili kamenje in cesto popravljali. Nič manj niso bili veseli delavcev iz mesta kmetje na Golem, v Skriljah in drugod. Povsod so spoznavali, da delavci čutijo s kmeti in kmetje so začeli z drugačnimi očmi gledati na ljudi iz mesta, ki so jian zdaj prišli organizirano pomagat. Pravična kazen za povzročitelje škode pri DASP-u iv, Od 26. februarja do 9. marca t. 1. je bila pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije javna razprava proti 15 vodilnim uslužbencem pri ljubljanski podružnici DASP-a. Javni tožilec Slovenije jih je obtožil, da so zakrivili milijonsko škodo državni, ob-čeljudski imovini. Sodišče, ki je do potankosti zaslišalo vse obtožence in priče ter z vso skrbnostjo pregledalo obširno dokazno gradivo, je na razpravi ugotovilo, v koliko posamezne obtožence zadene krivda za malomarno izvrševanje njihovih službenih dolžnosti. Posebni senat je 18. marca ob 16. uri v imenu ljudstva izrekel naslednjo sodbo: Bervar Anton na šest let odvzema svobode s prisilnim delom; ing. Šubic Vladimir na dve leti prisilnega dela brez odvzema svobode; ing. Vidmar Stanislav na sedem let odvzema svobode s prisilnim delom; Birimiša Jakob na štiri leta odvzema svobode s prisilnim delom; Končar Adalbert na šest mesecev odvzema svobode s prisilnim delom; More Slavko na tri leta odvzema svobode s prisilnim delom; Pibernik Božidar na osem let odvzema svobode s prisilnim delom, na zaplembo celokupne imovine in na odvzem državljanskih pravic z izjemo roditeljskih j za dobo osem let po prestani kazni; Levičnik Franc na deset let odvzema svobode s prisilnim delom, na zaplembo celokupne imovine in odvzem državljanskih pravic z izjemo roditeljskih za dobo deset let po prestani kazni. Vsi so obsojeni tudi na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, obtoženci Vidmar, Šubic, Pibernik in Levičnik pa tudi na povračilo povprečnine. Vsem obsojencem se v izrečeno kazen šteje pritvor do nastopa kazni. Obtoženci Sladonja Dragan, Drinovec Vladimir, Špicer Miran, Valenčič Franc in Kampuš Adalbert so oproščeni krivde in kazni. V obrazložitvi ugotavlja sodišče, da je uprava DASP-a pravilno izbrala varnejšo, čeprav precej daLjšo pot mimo Zagreba, preko Karlovca. Like v Dalmacijo. Sodišče smatra, da je povsem utemeljena izročitev konzerv uslužbencem DASP-a. Zato je sodišče glede teh dejanj obtožence oprostilo. Nadalje je pri sodbi upoštevalo vse ovire, s katerimi se je morala boriti ljubljanska uprava DASP-a. Branilci so se sklicevati na to, da ljubljanska uprava DASP-a ni dobila iz Beograda nikakih navodil glede organizacije dela. Iz tega sledi, da je bila ljubljanski upravi prepuščena iniciativa pri delu in zato pade na njo tudi V6a odgovornost za nepravilno izvršitev svojih nalog. Ljubljanska uprava je bila nadalje dolžna, da sama odpravi vse napake, ki jih je spoznala. Če je pri tem kje naletela na odpor, je bila njena dolžnost, da svoje pravilno mnenje uveljavi in izsili. Iz uspeha preiskave in razprave pa je razvidno, da ljubljanska uprava tega ni storila. Ljubljanska uprava DASP-a ni našla dovolj razumevanja in pomoči pri raznih lokalnih oblasteh in ustanovah. Sodišče se je prepričalo, da so uprava in posamezni nameščenci storili vse, da priskrbe primerne prostore za pisarne, parkiranje avtomobilov, za lope in delavnice. Glede premagovanja teh ovir obtožencem ni mogoče očitati malomarnosti. Poleg velikanske, številčno ne ugotovljene škode, ki jo je zakrivila ljubljanska uprava DASP-a na izgubi materiala, goriva, opreme itd., je tudi ogromna škoda, ki jo je utrpela država, državno podjetje in njegovi funkcionarji na ugledu. S pomanjkljivo organizacijo dela, z nedoločeno razdelitvijo kompetenc in odgovornosti je bil ustvarjen vtis splošnega nereda in samovolje, ki je pri ljudstvu vzbujal mnenje o nesposobnosti funkcionarjev in organov oblasti, ubijal avtoriteto vodilnih organov in disciplino ter smotrno načrtnost pri delu. Za to pa je soodgovorna uprava z delegati glavne uprave v Beogradu. Zaradi pomanjkljive evidence, kol n. pr. s tem, da so orodje vozili v odprtih zabojih od Divače do Ljubljane in ga tam brez inventure odlagali v skladišča, je med uslužbenci nastalo prepričanje, da lahko po mili volji razpolagajo s tem materialom, ne da bi morali za to odgovarjati. Tako je prišlo, kot izhaja iz dokaznega gradiva, do govorice, da pomeni služba pri' DASP-u ne samo črno, ampak zlato borzo. Mladina iz Verda koplje temelje za most na novi železniški progi v Borovnici Šoferji so vozili iz Divače ‘v Ljubljano vsak zase po svojih potih, popivali v gostilnah in prihajali v Ljubljano namesto po Tržaški po Dolenjski cesti. Pri takem neredu ni bila možna nikakšna uspešna kontrola. Ves čas poslovanja stare uprave ni nikomur prišlo na misel, da bi kamione že pri prevzemu na demarkacijski črti označil z novo številko DASP-a, da bi se tu napravil matični list z vsemi karakteristikami, ki bi kamion spremljal na vsej njegovi nadaljnji poti. Iz dokaznega gradiva izhaja, da je glavna uprava na koncu oktobra ostro prijela ing. Vidmarja zaradi sestave evidence, nakar sta ga pismeno opomnila še ing. Radovanovič in Brvar ter mu zagrozila z javnim tožilcem. Šele tedaj je rekonstruiral evidenco na podlagi primopredajnih zapiskov. Ta evidenca pa ni bila točna, ker že od vsega začetka ni bilo točnosti in kontrole v vsej administraciji. Šele novi upravi je po daljšem času uspelo, da je 6e6tavila natančno evidenco. Vir vsega nereda je bil že v Divači, za kar odgovarja More zaradi svoje organizacijske in administrativne površnosti. Za vso pomanjkljivost v organizaciji, kontroli in evidenci odgovarjata upravnik, šef tehničnega odseka in tajnik ljubljanske uprave. Šef tehničnega odseka odgovarja zato, ker spada vse to delo v njegov sektor, tajnik Beremiša, ker ga je ing. Vidmar predlagal za vodstvo evidence in zapiske ter se je moral kot tajnik ljubljanskega avtokluba zavedati, kake važnosti je evidenca, upravnik Brvar pa, ker odgovarja za pravilno izvrševanje glavnih nalog ljubljanske podružnice DASP-a. Po priznanju samih obtožencev in številnih prič ter ostalih podatkov razprave in preiskave je dokazano, da so točenje bencina v Št. Vidu pri Ljubljani odredili obtoženci Brvar, Šubic, Vidmar in Beremiša. Zato odgovarja predvsem šef tehničnega oddelka, posredno pa tudi ostali obtoženci. Obtoženci bi lahko organizirali točenje bencina v sami Ljubljani, s čemer bi prištedili veliko nepotrebnih stroškov za vožnje iz Št. Vida v Ljubljano. Kot je novi upravi uspelo, da je v treh tednih postavila v Ljubljani električno črpalko, bi mogla to storiti tudi prejšnja uprava že takoj v začetku. S tem bi državi prihranila velike stroške na proviziji Rozmanu, pri katerem so točili bencin. Sodišče smatra za dokazano, *da je ing. Vidmar odredil snemanje koles e priklopnikov. To odredbo je potem naknadno odobril tudi upravnik Brvar. Oba odgovarjata za škodo, ki je zaradi tega nastala na priklopnikih in katero so izvedenci ocenili na 2000 dinarjev pri vsakem priklopniku. Ce bi uprava odredila, naj priklopnike nalože na kamione, bi s tem dosegla, da bi priklopniki koristili v Dalmaciji. Hkrati bi imeli kamioni med potjo rezervna kolesa in gume. Preprečila bi se tudi nadaljnja škoda, ki je nastala priklopnikom zaradi tega, ker so nerabljeni ležali na dežju in snegu. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost težkoče, s katerimi so 6e morali boriti funkcionarji DASP-a, in to, da je uprava DASP-a opravila veliko delo. Kot obtežilno pa je sodišče v odmeri kazni upoštevalo veliko škodo, ki so jo obtoženci povzročili državnemu podjetju DASP. Razen tega je upoštevalo tudi veliko moralno škodo. Ko je sodišče upoštevalo vse navedene okolno-sti, je odmerilo kazen, ki odgovarja krivdi obtožencev in 6topnji kazenske odgovornosti posameznih obtožencev. Izreklo je primerno kazen, ki naj pri obtožencih vpliva vzgojno in jim poviša čut odgovornosti. Nerazdružljivo s pravilnim pojmovanjem državnega podjetja v ljudski državi pa je sodelovanje takih ljudi, kot sta Pibernik in Levičnik. Pibernik, ki je bil med okupacijo vodilni uslužbenec v nemški oboroževalni industriji, in Levičnik, ki je še med službovanjem pri DASP-u vzdrževal stike z našimi sovražniki, pač ne spadata v državno podjetje in še na. tako odgovorno mesto. Brvar se je rešil odgovornosti za namestitev Le-vičnika s tem, da je bil predlagal njegov odpoklic. Za namestitev Pibernika pa odgovarja delegat ing. Jojkič, ki ga je sprejel kljub temu. da ga je osebno poznal in vedel za njegovo zadržanje med okupacijo. Sodišče je upoštevalo vse te okol-nosti in jima odmerilo strožjo kazen, ki jo kot zločinca zoper ljudstvo in državo tudi zaslužita. - »V naši sredi ne smejo najti mesta tisti, hi morejo, a ne marajo delati. \ naši deželi imajo vsi državljani enake pravice, toda tudi enake dolžnosti.« Tito Prireditev Slovencev v Zagrebu Slovenci v Zagrebu so se po zlomu nacifašizma uredili svoj »Slovenski dom« v Trenkovi ulici št. 9. Hišo jim je dala vlada Ljudske federativne republike Hr-vatske na prosto razpolaganje. V tem domu imajo svoje društvene prostore, gledališko dvorano, čitalnico in knjižnico, omladinski odsek, v IV. nadstropju pa je nameščen internat za slovenske dijakinje. V tem tednu priredijo zagrebški Slovenci dve veliki koroški prireditvi. 19. t. m. ob 20. uri bo v dvorani Rad-ničke komore v Zagrebu na Krešimiro-vem trgu »koroški večer«, na katerem bodo nastopili člani zagrebške Opere Križaj, Zlata Gjungjenac, tenorist Šimenc ter Vika Podgorska, ki bodo peli koroške narodne pismi. O sedanjem položaju na Koroškem bosta poročala tovariša dr. Marica Prajnik in dr Julij Felaher. Nadalje nastopita tudi moški zbor in mešani zbor, vsak s tremi koroškimi narodnimi pesmimi. Dne 21. t. m. ob 20.30 pa bo druga prireditev prav tako pod imenom »koroški večer«, namenjena koroškim Slovencem v Zagrebu, v »Slovenskem domu«, Trptiltnva ulica 9. Novinarska šola v Beogradu Beograd, 18. marca. (Tanjug.) V Beogradu so odprli prvo novinarsko šolo. ki jo je organiziralo Združenje novinarjev Jugoslavije. Pred začetkom pouku je predsednik zveze združenja novinarjev Jugoslavije Pjer Križanič pozdravil prve učence novinarske šole in na kratko pokazal na osnovne potrebe, ki so vodile k otvoritvi te šole. Nato je Marjan Stilinovič, glavni urednik »Borbe in podpredsednik združenja novinarjev Jugoslavije govoril o načrtu dela nove šole in poudaril potrebo čim intenzivnejšega dela za obvladanje programa. Nato so pričeli s poukom. To je prvič v zgodovini naše države, da so pri rms odprli novinarsko šolo. V predvojni Jugoslaviji so vladni krogi podcenjevali novinarski poklic in niso nudili možnosti za razvoj novinarstva. Ker tisk FLRJ služi širokim ljudskim množicam, se je pokazala trenutna potreba za izobrazbo strokovnega novinarskega naraščaja, da bi naš tisk mogel tako doseči či« višji nivo. šolo obiskujejo novinarji iz vseh ljudskih republik 'Jugoslavije. Vprašanje strokovnih kadrov ori obnovi in graditvi naše države L Nedvomno je zdaj obnova im graditev naše države najpomembnejše in najbolj pereče vprašanje. Da bi ga pa rešili, so neobhodno potrebni strokovni kadri. Toda strokovnjakov je malo, a tiste, ki jih imamo, bi bilo treba po večini prevzgojiti in nadalje izpopolnjevati. Ako upoštevamo perspektive gospodarskega razvoja države (zlasti industrializacije), ki naj dvigne življenjski standard delovnih množic, se nam pokaže vprašanje strokovnih kadrov še bolj pereče. Razen tega se zdaj pri nas tehnika razvija pod novimi pogoji in v interesu delovnih množic. To pomeni, da se moramo veseliti napredka tehnike in da vstopa tehnika v službo ljudstva. Pri nas pa šele zdaj, po pri-dobitvah narodno osvobodilne borbe, prehajajo gospodarska podjetja v ljudsko last, to se pravi, odstranjujemo tuje in domače izkoriščevalce. V zvezi s tem se zmanjšuje tudi število tujih strokovnjakov, a naših strokovnjakov je bilo že prejšnje čase malo in njihovo število se je med vojno še zmanjšalo. Da bi torej rešili vprašanje obnove in graditve države, je neobhodno potrebno rešiti vprašanje: kako bomo usposobili zanesljive strokovne kadre. Zakaj, ni dovolj, da ima naša država velika naravna bogastva, tudi če bi imeli potrebna tehniko, ako ne usposobimo ljudi, ki obvladajo tehniko ter si z njeno pomočjo podrejajo naravo in nudijo njena bogastva ljudskim množicam. Treba je naglasiti potrebo ne le po sposobnih, temveč tudi po zanesljivih strokovnjakih, zato, ker je še vedno nekaj strokovnjakov, ki so zaradi prejšnjih razmer v državi več ali manj nagnjeni k pasivnosti in celo k tej ali oni obliki sabotaže. IL Najnaravneje je, da se strokovnjaki usposabljajo predvsem v strokovnih šolah m na tečajih, tesno povezani s proizvodnjo in s potrebami naše države. Zato bo v glavnem rešeno tudi vprašanje potrebnega števila strokovnjakov, če bo pravilno rešeno vprašanje strokovnih šol in tečajev. Toda, kako je treba rešiti vprašanje strokovnih šol in strokovnega izobraževanja? Tudi v tem pogledu je treba premagati slabo dediščino preteklosti. Na ozemlju Srbije so tri srednje kmetijske šole, 11 nižjih kmetijskih šol, 3 specialne kmetijske šole, 5 kmetijsko gospodinjskih šol; na ozemlju Vojvodine: 3 srednje kmetijske šole, 1 nižja kmetijska šola za invalide; na ozemlju Kosova in Metohije je ena nižja kmetijska šola. Število dijakov v teli šolah je nekoliko višje kakor med vojno, toda kakovost pouka ni skoraj nič boljša. To pa ne pomeni, da je že dovolj dijakov v teh šolah. Še slabše je s strokovnimi industrijskimi šolami, kar »razlagajo« nekateri uradniki s pomanjkanjem prostora, učnih moči, itd. Da to ne drži, sprevidimo iz tega, da n. pr. v Beogradu odpade na 659 dijakov (le 458 rednih) srednjih tehničnih šol 65 učnih moči, v Valjevu na 179 dijakov 26 učiteljev, v Kragujevcu na 114 dijakov 19 učiteljev in podobno je tudi v drugih srednjih tehničnih šolah. Pripomniti je treba, da ministrstva (industrije, kmetijstva, trgovine), ki pod njihovo pristojnost spadajo strokovne šole, nimajo niti točnega pregleda, koliko imajo šol, učnih moči in dijakov, kaj šele, da bi vedela, kakšno je delo na teh šolah. Vsiljuje se vtis, da nekateri »strokovnjaki« gledajo na strokovne šole kot na povsem postransko vprašanje ter ne razumejo vloge teh šol v nadaljnjem gospodarskem razvoju naše države. Vzemimo kot primer samo vajeniške šole. Po nekih poročilih, ki jih v gimnazije (prepričevati dijake, da bodo po končani osnovni, nižji srednji ali popolni srednji šoli vstopali v strokovne šole, ki jim bodo nudile potrebno znanje za obnovo in graditev države ter zanesljiv obstoj po končani šoli) itd. 2. Reorganizacija dela v obstoječih strokovnih šolah: da se zviša število dijakov v njih (smešno je, da na 5 dijakov odpade po ena učna moč); da se spremeni učni načrt; da se bolj akti-vizirajo tako učne moči kakor dijaki strokovnih šol; da se pouk čim bolj poveže s proizvodnjo, ne da bi izgubili izpred oči pomen splošne izobrazbe kot pomembnega pogoja za strokovno izobrazbo, in dalje da se izboljša gmotni položaj dijakov strokovnih šol itd. 3. Načrtno ustanavljanje strokovnih šol in spremenite v nekaterih gimnazij v strokovne šole. Razen tega je potrebno, da se razni tečaji (ki jih je mnogo, čeprav delo v njih zelo malo koristi) razvijejo v šole (da se nekaj tečajev spremeni v oddelke ene šole) in da se v tečajih, dokler so potrebni, reorganizira delo in spremenijo metode in vsebina predavanj itd. 4. Z razvojem industrializacije bo naraščalo število delavcev ter bo čedalje večja potreba po njihovi strokovni in splošni izobrazbi. Zdaj je pa pasebno pereča potreba, da se ustanovijo tečaji za delavce iznajditelje. Listi objavljajo skoraj vsak dan primere iznajdb med samimi delavci, ki si s temi iznajdbami olajšujejo delo in z njimi pospešujejo proizvodnjo. To še ne zadostuje, če damo takim delavcem naslov udarniki. Njim je treba zagotoviti večjo splošno in strokovno izobrazbo in jim omogočiti, da postanejo v nekem pomenu besede znanstvenika-proizvajalci. Ni pa tudi malo delavcev, nad katerimi so grešili zločinski režimi bivše Jugoslavije. Dovolj učnih in se posluževati strokovnih kadrov ter jim omogočiti nadaljnje izpopolnjevanje med samim delom. Treba je odstranjevati saboterje in škodljivce, hkrati pa neprestano iskati dobre strokovnjake, jim omogočati napredovanje in do največje mere izkoristiti njihove sposobnosti. »Učiti ljudi, najti sposobne delavce — to je zdaj bistveno. Brez tega so vse uredbe in odredbe brez koristi.« IV.' Tu je nekaj pripomb, nekaj primerov in le delno zajeto delo nekaterih strokovnih šol. Verjetno pa je, da so podobne razmere tudi v*strokovnih šolah v stavbni stroki, prometu itd. Prav tako je tu samo nekaj pripomb, kako bi se* mogle spremeniti sedanje razmere v pogledu strokovne izobrazbe. V vsakem primeru se pa razmere morajo spremeniti, za kar so tudi pogoji. Reakcija je škodoželjno pričakovala, da ljudstvo ne bo znalo voditi politike, upravljati, organizirati podjetij^ voditi dela itd. Zlasti si je prizadevala, da bi odvrnila strokovnjake od sodelovanja pri delu, ali da na razne načine organizira sabotažo. Razumljivo je, da so se nameni reakcije izjalovili. Ljudstvo je optimistično že zaradi tega, ker v začetku narodno osvobodilne borbe nismo imeli strokovnega vojaškega kadra (generalov, majorjev in drugih vojaških strokovnjakov), a sta se ljudstvo in njegova vojska vendar znašla in med samo borbo so vznikli vojskovodje, ustvarila jih je borba. Ker se je uveljavila tolikšna sila ter pobuda množic, se bodo razvili zdaj tudi strokovnjaki med procesom' obnove in graditve pod pogoji ljudske oblasti. Toda to si moramo vztrajno prizadevati in se ne izogibati težavam. Ni dvoma, da so pridobitve narod- Ljudstvo naj sodeluje pri osnutku uredbe o oddaji prašičev in slanine Osnutek uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo vlade LRS o oddaji klavnih prašičev in slanine v gospodarskem letu 1946-47 moči je na tehnični in kmetijski fakul- . no osvobodilne borbe hkrati osnovnni teti ter na srednjih šolah, ki bi lahko J pogoji za dosego blagostanja naših na- predavale na takšnih tečajih. 5. Potrebno je pravilno razporediti rodov. Dr. Kosta Grubačič (»Borba«) Tekmovanje uslužbencev »Navoda< Novih, težjih nalog, ki se postav-ijajo v prehranjevalni službi, se v pilili meri zavedajo tudi nameščenci NAVOD-a, na katerem leži glavna teža nabavljalne in prehranjevalne službe. Ze pred kratkim je podružnica NAVOD-a v Mariboru napovedala tekmovanje vsem NAVOD-ovim podružnicam v Sloveniji. Sedaj poziva direkcija NAVOD-a v Ljubljani kot celota na tekmovanje hrvatsko podjetje DOPH (Državno oskrbo podr. Hrvat-ske). Tekmovali bodo v znižanju prevoznih stroškov za 5%, odpravi vsega nepotrebnega vskladiščenja in izkla-diščenja blaga, izvedbi preskrbe prebivalstva z živili, tako da bodo vsi potrošniki vsakega desetega v mesecu že lahko kupili živila, povezavi vsega članstva pri delu na terenu, organizaciji nabiranja prispevkov in odkupu poljskih pridelkov. Uslužbenci DOPH-a in NAVOD-a nameravajo s tem tekmovanjem čim bolj povečati hitrost preskrbovanja prebivalstva, znižati režijske stroške na minimum in s tem poceniti življenjske potrebščine. Ministrstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo in komisija za gospodarski načrt so glede na naše posebne prilike ter razne predloge okrožnih ljudskih odborov izdelali osnutek uredbe o oddaji klavnih prašičev in slanine v gospodarskem letu 1946/47. Ta osnutek dajejo s tem vsej zainteresirani javnosti v pretres, da lahko še pred uveljavljenjem te uredbe podajo kratke in stvarne pripombe ali predloge, pri čemer je treba poudariti, da se morajo vsi ozirati na skupne potrebe prebivalstva ter izločiti ozko, sebično gledanje posameznikov ali skupin. Osnutek za končnoveljavno uredbo se v bistvu ne more mnogo izpremeniti, vendar je mogoče ob sodelovanju ljudstva upoštevati tehtne predloge. To je namen določitve, ki daje v razpravo osnutek, kateremu bo v najkrajšem času sledil še osnutek uredbe o oddaji žita, krompirja in oljnih semen. Naloga množičnih organizacij ter ljudskih odborov je, da osnutek pretresejo in da podajo svoje predloge, ki naj bodo kratko utemeljeni, na naslov: Ministrstvo za trgovino in preskrbo vlade LRS s pripombo v levem gornjem vogalu: Anketa št. 1. — Zadnji rok je 26. marec t. 1. Dopisi so prosti kolkovine. Osnutek uredbe je sledeč: Zemljiški posestniki morajo oddati v gospodarskem letu 1946/47, ki se začne s 1. septembrom 1946, državnemu podjetju, pooblaščenemu za odkup prašičev in slanine, določeno količino sveže slanine oziroma žive klavne prašiče v skupni najmanjši živi teži, kot jo bo določila uredba. Rejci prašičev, ki jim poljedelstvo ni glavni poklic in ki rede praščiče v trgovske namene, morajo oddati dve tretjini klavnih prašičev, ki so jih zredili, in sicer v teži najmanj po 120 kg. V vseh drugih primerih morajo biti prašiči najmanj 110 kg težki ter morajo imeti vsaj 25 odstotkov maščobe. Rejci, ki niso zredili takih prašičev, oddajo namesto prašičev meso in slanino kot posestniki, ki posedujejo več kot 2 ha orne zemlje (glej gornjo tablico). Upoštevanje prizadetih. Okrožni ljudski odbori smejo po predlogu okrhjnih ljudskih odborov znižati količine slanine oziroma težo prašičev, ki jih morajo oddati rejci, tistim zemljškim posestnikom, ki so bili posebno prizadeti zaradi vojnih dogodkov ali elementarnih nesreč. Roki za oddajo. Zemljiški posestniki, ki so dolžni oddati samo slanino, morajo oddati predpisane količine sveže slanine takoj po zakolu prašiča. Zemljiški posestniki, ki so dolžni oddati prašiče v živi teži do 180 kg, jih morajo oddati do 31. marca 1947. Vsi ostali zemljiški posestniki in prašičerejci pa morajo oddati po enega prašiča do 31. 12. 1946, ostanek žive teže pa do 31. marca 1947. Okrožni ljudski odbori smejo v izjemnih primerih podaljšati posameznim zemljiškim posestnikom ali posameznim krajem rok za oddajo največ za en mesec. Prosto razpolaganje s presežki. Rejci, ki so izpolnili obveznosti, smejo prosto razpolagati s preostalimi prašiči, slanino in svinjskim mesom. Prijava nakupa, prodaje ali zakola prašičev. Rejci prašičev morajo prijaviti vsak nakup in prodajo prašičev, težkih nad 50 kg ter vsak zakol prašičev pri- Oddaja na podlagi orne zemlje. Zem- „ ... ___________ t_______ r__ ljiški posestniki, ki posedujejo manj kot J stojnemu krajevnemu ljudskemu odboru. 1 ha orne zemlje, niso dolžni oddati pra-1 V primeru prodaje morajo prijaviti kra-šičev oziroma slanine.' .Zemljiški posest-«jevnemu ljudskemu odboru tudi ime, niki, ki posedujejo 1 do 2 ha orne zemlje, oddajo namesto prašičev sledeče količine sveže slanine: oddajo sveže slanine 5 kg 10 kg 15 kg 20 kg Dve novi živinorejski zadrugi v mariborskem okrožju Dne 11. marca so ustanovili v mariborskem okrožju dve novi živinorejski zadrugi v Št. Lovrencu na Pohorju in v Marenbergu, za kateri so pokazali živinorejci veliko zanimanje. Zadrugi pri Sv. Lovrencu, v katero so pristopili zadrugo bodo v kratkem ustanovili tudi živinorejci predela pohorske Ribnice. Dne 9. marca je bilo veliko zboro vanje zadrugarjev Veržeja pri Ljutomeru in Križevcev, na katerem so preosnovali veržejsko zadrugo in jo preselili v Križevce. V novo zadrugo člani iz Selnice, Ruš in Kaple, je pri- I so pristopili vsi konjerejci ljutomer-klj učeno 10 ha veliko posestvo, ki bo|skega okraja, kateri se je pridružila služilo kot plemenilna postaja. Slično I tudi zadruga za rejo žrebet. Vinogradniška zadruga v Zgornji Kungoti Agrarni interesenti v Zg. Kungoti pri Mariboru so na svojem sestanku sklenili, da se združijo v vinogradniško zadrugo, Približno 30 viničarjem so bila dodeljena nekdanja vinogradna posestva bivših veleposestnikov in graščakov. Na tem sestanku so izvolili tudi svoj odbor. Ko so se ponovno zbrali na veleposestvu graščine Pahta, so skupno z agrarno komisijo napravili načrt, katera . „ . ■ - posestva se bodo vključila v zadrugo. — imamo (z dne 30. januarja t. 1.) more- ge za zgled vasi leta narodno osvobodilne borbe hranile !?av("e 'n Martinji vrh ter skoraj po večini vse naše hribovite partizanske kraje, ki tudi danes ne z besedami, temveč z dejanji kažejo, da vedo, da je Titova Jugoslavija resnično ljudska država delovnega ljudstva. J. A. borbe hranile nase partizane. Mnogi so dali poslednji rep iz hleva, a niso godrnjali. Te grče so verjele v moč delavskih množic — verjele so v svoje sinove. Ti ljudje tudi danes ne godrnjajo, čeprav bi bili upra- S pesmijo v lepše življenje Prvomajsko pevsko tekmovanje na Gorenjskem ... nedeljo, dne 10. marca, se je vr-1 3. V okviru okrajnega prosvetnega sila v okviru Ljudske prosvete na Je-1 odseka in agit. propa je pri vseh pev- senicar, okrajna pevska konferenca, ka-1 skih odsekih izvesti mesečno po eno po- tere so se udeležili Mdimmti '[l litično in eno pevsko-glasbeno predavanje. , '4. Delovanje pevskih odsekov, t. j. vadenje pesmi in študij sploh, mora biti načrtno. Sestaviti se mora enoten študijski program kot program prvomajskih tere so se udeležili zastopniki pevskih zborov z Jesenic, Javornika, Lesc, Radovljice,^ Krope, Kamne gorice, Zasipa, Sv. Križa, Kranjske gore, Gorij in iz Dovjega. Okrajni šolski nadzornik tov. Perenič je otvoril konferenco, objasnil njen namen, predvsem organizacijo prvomajskih tekem in ustanovitev okrajnega pevskega zbora Strokovni referat je podal pevovodja tov. Leopold Ulaga, ki je omenjal nujne potrebe reorganizacije in poživitve pevskih zborov k prvomajskemu tekmovanju. Mesec marec in april naj bi bila posvečena sodobni pesmi. V teh dveh mesecih naj bi ti pevski zbori tekmovali v gojenju naše nove pesmi ter se na ta način pripravljali za prvi pevski dan našega okraja, ki naj bi bil prvo nedeljo v mesecu maju Pevsko tekmovanje naj bi si — poleg prireditev v zvezi z majskim pevskim dnem — nadelo še naslednje naloge: 1. V vseh krajih jeseniškega okraja, kjer pevski zbori Še ne obstojajo in je dana možnost, da se ustanove, se morajo organizirati pevski odseki. 2. Vsi pevski zbori morajo biti med seboj tesno in tovariško povezani. pevskih tekem. 5, V dobi prvomajskega pevskega tekmovanja se mora število pevcev in število pevskih vaj pomnožiti in kar največ pažnje treba posvetiti vajam (študij, udeležba, disciplina). 6, Organizirati se mora okrajni pevski zbor, ki naj bi imel mesečno po eno vajo Ta zbor mora šteti 500 pevcev in se mora pripravljati za obisk našega Trsta. Ker na Bledu, Ribnem, v Žirovnici, na Boh, Beli, v Ovšišah, Boh. Srednji vasi, v Gozd-Martuljku pevski zbori še ne obstojajo oziroma ne delujejo, jih bo treba v teh krajih preko okrajnega odbora OF in Ljudske prosvete ustanoviti ozir. obnoviti. V vsaki večji vasi jeseniškega okraja naj se ustanovi pevski zbor ali pevski krožek, ki bo smotrno gojil našo lepo narodno in sodobno pesem, ki bo prinesel v domače okolje lepše in bolj razgibano življenje. M. Sušnik Nova številka »Proteusa« ki izide te dni kot 4. in 5. številka Vili. letnika, prinaša izpod peresa našega znanega fizika prof. Peterlina aktualen članek o atomski energiji. Sledi nadaljevanje turbelarijske teorije kni-darjev s številnimi slikami, ki ga piše prof. Hadži. Na to poroča prof. Košir o sodelovanju narodov v borbi zoper bolezni v vojni in miru O ruskem znanstveniku Cvetu poroča članek, ki razlaga pomen te posebne Cvetove analize ali hromatografije. Za tem se nadaljuje članek o vinski mušici, ki je vzbudil že v zadnjem zvezku Proteusa toliko zanimanja, ko razlaga v njem znani pisec dr. Marko Zalokar osnove dedovanja, pro-učavane na tej vinski mušici. Dr. Pirkovič poroča o kitajskem korefm lečenu (ginsengu ali ženšenu), ki mu pripisujejo Kitajci čudotvorno moč. O pravih inženirjih med hrošči poroča tov. Rajko Rakovec, ki razlaga postanek listnih lijakov. Sledi članek o zimski hrani in otroških boleznih, ki ga je prispeval znani beograjski profesor za otroške bolezni dr. Matija Ambrožič. V Praktičnem prirodoslovcu čitaš Kuščerjev zanimivi donesek, sedaj nekaj iz področja kemije. V knjižnih poročilih najdeš Hadžijev referat o kačji favni Jugoslavije (po Radovanoviču). Prof. Koštial pa je napisal zanimiv člančič o slovenskih imenih živali in rastlin pri Nemnichu. Tudi drobne vesti so prav bogate. Novim naročnikom sporočamo, da je uprava lista na Univerzi, Botanični institut. Dr. A. K. »TUJEGA NOČEMO - SVOJEGA NE DAMO!« Pošljite prispevke za Tiskovni sklad za Primorsko. Koroško in izseljence po čekovni položnici štev. 18.1521 Obnova železniške postaje v Grosupljem Velika železniška postaja in postajno sitladišče v Grosupljem je bila med vojno zažgana in so ostale le razvaline. Članice AFŽ so na svojem sestanku sklenile, da se bodo lotile čiščenja ruševin, a da bodo k temu delu pritegnile vse ostale masovne organizacije. I Že naslednjo nedeljo se je zbralo na pogorišču preko 100 prostovoljnih delavcev. Pričeli so rušiti visoke zidove. Najbližji so čistili opeko in jo zatem v tekočem traku odpravljali na kraj, kjer je kup opeke vse bolj rastel. Ob stari materi in tovarniškem delavcu je stal pionir, intelektualec je delal skupno s kmetom. Vsi pa so bili dobre volje, saj jim je delo vidno hitro šlo od rok, vsakega pa je prevevala lepa zavest, da do-prinaša vsaj majhen delež za obnovo. Uspeh tega dela je vzpodbudil vse ostale. Formirale so se delovne čete, desetine, vozarski oddelki. Vse masovne organizacije so prijele za delo. 10. t. m. se je zbralo okrog 200 ljudi, kar je za ta kraj zelo veliko število, saj je večina delavcev delala v tovarni. Naredili so skupno 700 ur. Očistili in zložili so več tisoč komadov opeke, odpeljali na desetine voz nerabnega materiala in z njim posipali ceste. Od porušenih zidov bivše železniške postaje je ostalo le še inalo, kar bodo v eno prihodnjih nedelj še dovršili. Ko so se marljivim delavcem pridružili še člani KNOJ-a, je bilo delo še bolj poživljeno in je z njihovo pomočjo bil dosežen tako lep uspeh. Tako so Grosupeljčani olepšali videz Po opravljenih 300 delovnih urah je. svojega kraja, s svojim delom pa so dobilo porušenih mnogo zidov, kupi očišče- I prinesli 'svoj delež v tekmovanju za ob-ne opeke pa so prav tako bili zelo veliki. • novo naše domovine. S. p, Kmetje iz Zaloga se oddolžujejo delavcem lavo zemlje. Medkrajevni strokovni svet naj podari ta živež onim delavcem, ki se najbolj zavedajo, kako je kmet danes potreben orodja in poljedelskih strojev. Kmetje iz Zaloga. Ljudska knjižnica v Zagorju V soboto 16 t. m. je bila v Zagorju odprta ljudska knjižnica. S tem je izpolnjena velika želja vseh prebivalcev našega kraja. Večino knjig so darovali zagorski prebivalci, ki so zbrali tudi znesek 1718 din. Pri zbiranju knjig se je najbolj izkazala tovarišica Cescutova. Tov. Zormanova je darovala 20 knjig, prav tako tov. Petelin. Knjižnica je v Domu ljudske prosvete in posluje v so- V Zalogu pri Komendi zidamo ljudsko šolo, ki bo v počitnicah tudi prijeten dom letoviščarjem-pionirjem iz vseh krajev naše države. Šola bo moderna in bo nudila našim najmlajšim vse potrebno za njih napredek. Ker smo z zidavo šole imeli mnogo stroškov, smo zaprosili za pomoč tudi prebivalce izven kamniškega okraja. Člani jeseniških sindikatov so nam poslali 30.000 din, z Bleda smo prejeli 20.000 dinarjev, mnogo je prispevala vojska. Da se oddolžimo predvsem delavcem, ki so si od svojega zaslužka pritrgali te lepe zneske, smo kmetje Zaloga zbrali nekaj živil, ki jih poklanjamo delavcem Jesenic, ki požrtvovalno delajo, da nam" čimprej narode čim več orodja za obde- botah od 14 do 18. Tomažič Pavle, Dokumenti Slovenski knjižni zavod je organiziral v svoji založbi posebno redakcijo za dokumente iz narodno osvobodilne borbe. Ta redakcija bo predvsem skrbela za izdajo knjig, ki bodo na bcletrističen, reportažni in poljudno znanstveni način popisovale življenje in trpljenje slovenskega naroda v zadnjih štirih letih. Dolžnost slehernega Slovenca, ki je bil soudeležen pri tej gigantski in neenaki borbi za svobodo, je, da rešuje pred preteklostjo spomenike iz te borbe. Pruv mi Slovenci, ki smo postali iz naroda hlapcev narod junakov, moramo ta mejnik v svoji-zgodovini v literaturi primerno začrtati. Sleherni borec, borka, kurir, bolničarka, vsi tisti, ki so trpeli po taboriščih v Italiji v Nemčiji ter Madžarski naj pišejo svoje spomine preprosto, tako kakor vedo in znajo. Tisti, ki šo bili v borbah, naj po možnosti v ce- loti opišejo borbe. Treba je pisati o naših bolnicah, ki so bile edinstven primer iznajdljivosti in poguma na ozemlju, ki ga je kontroliral okupator. Našr: TV stanice so vezale naše ozemlje, od Soče do Prekmurja. Od Zile tja do Djevdjelije. Opisati je treba trpljenje prvih izseljencev, ki jih je okupator izselil iz Štajerske. Pred pozabljenjem moramo rešiti strašne zločine nemškega okupatorja nad nedolžnimi otroci, ki jih je v masah moril na štajerskem. Prosimo vse aktiviste, da pišejo o svojem napornom delu, predvsem pa aktiviste, ki so delali v Ljubljani Opisujte delo v naših partizanskih tiskarnah, pošljite svoje prispevke, ki so lahko kratki ali pa tudi lahko obsegajo celo knjigo, na naslov: Redakcija DOKUMENTOV, Slovenski knjižni zavod, Pred Škofijo 5, Ljubljana. FILMSKO PODJETJE FLRJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO opozarja na sovjetske filme: KINO UNION: »ČEVELJCI«, "opera Čajkovskega v filmu. KINO SLOGA: »DNEVI IN NOČI«, drama iz slavne obrambe Stalingradu. KINO MATICA: »NAPAKA ING. KOČINA«, vohunski film. m Predstave v torek ob 15., \7., t*). tu 21. utri. Obvestila POŠTNA DIREKCIJA RAZGLAŠA Zaradi poenostavljanja j>oslo vanja pri graditvi telefonskih naprav in ker je poštna uprava pri izvršitvi teh naprav vezana na določila pravilnika o notranji telefonski službi pozivamo vse interesente, da se obračajo v zadevah, ki se nanašajo na instalacijo telefona ali na instalacijo drugih stranskih ali pomožnih telefonskih naprav, premestitve, selitve ali odpoVedi telefona, na svoje področne pošte (telefone), ki jim bodo dala tozadevna navodila in pojasnila. Telefonska sekcija ne bo v nobenem primeru zgradila telefonske naprave, če ne bo prošnja za zgraditev telefona pravilno »in po redni pošti, tp se pravi pri področni pošti, vložepa. POZIV Vsi, ki niso prijavili svojih motornih vozil zaradi kontingentiranja bencina, nafte itd. v decembru p. 1. in kateri spadajo pod kontrolo MLO odd. za trgovino in preskrbo (sem spadajo n. pr. privatniki, trgovci, zadruge, prevozništva ter vozila, ki se ne morejo vključiti v noben drug sektor — razi. odbori, komisije itd.) se pozivajo, da prijavijo najkasneje do 30. t. m. svoja motorna vozila. Formularji se dobijo pri MLO oddelek za trgovino in preskrbo, Beethovnova ul. 7/1 soba št. 11. Kdor ne prijavi, ni upravičen do nadaljnjega prejema tekočih goriv. POZIV IZDAJATELJEM ČASOPISOV Bibliografski mesečnik »Slovenski tisk«, ki ga izdaja Državna založba Slovenije v Ljubljani, bo objavil v tretji številki (ki bo izšla na koncu tega meseca) eezuam vsega periodičnega tiska od 9. maja 1945 pa do 31. decembra 1945. Izdajatelji časopisov, ki svojih izdaj še niso prijavili uredništvu Slovenskega taska«, kakor to predpisuje Uredba ministrstva za prosveto z dne 31. julija 1045 čl. 7 naj to izvrše takoj, da bo najavljeni sezpain popolen in da se izognejo posledicam. Poziv velja za v«o slovensko periodiko, ki je izšla v več kakor Štirih izvodih. — (Velja seveda tudi za časopise dijaških krožkov, vojaških odinic in glasil •raznih taborišč.) V prijavi je treba odgovoriti na vsa vprašanja, kakor jih zahteva brošura »Navodila založbam«. Brošuro dobite pri Državna založbi Slovenije v Ljubljani, prijavo pa je treba* dostaviti uredništvu bibliografskega mesečnika »Slovenski tisk«, DZS, Ljubljana, ministrstvo prosvote, Kongresni trg 1 (soba 16). OBVESTILO Komisija za ugotavljanje vojnega dobička ljubljanske mestno četrti Moste naznanja da bo 21. marca tp v četrtek, javna razprava o višini dobička, doseženega v času vojne, proti sledečim osebam: , Semrajo Janko in Fani, pos., Tomačov-ska 9, predlog din 375.000. 2. Lasan Roko, vinski trgovoc. Pokopališka 14, predlog din 359.000. 3. Remžgar Ivan, el ek tropod jetnik: Ob Ljubljanici 55. predlog din 250.000. Bi, tene Viljem, posestnik, Vodmatska 19, predlog din »325.985. Porenta »lože, les. trgovec, Povšetova 96, predlog din 215.000 Boškovič Edo, Zvezna 7, predlog din 172.000. Ing. Šu-mer Živko in Ivana, Smartimska 47, predlog din 175.500. Razprava bo v dvorani kino Moste, šušteržičova ulica, Moste, ob 9. uri dopoldne. Dnevne vesti Knjigovodski tečaj za demobiliziranee na srednji gospodarski čeli v Celju. Naknadni vpis v tečaj je Se v sredo 20. marca 1946 dopoldne. KONCERTI Vse prijatelje komorno glasbo opozarjamo na izredno zanimiv komorni večer ki bo v potok, 22. marca oh 20 v filharmoniji. Prvič bomo slišali ta večer skladbo za harfo in godalni kvartet. Harfo bo igrala naša rojakinja Jela Pretotova - Portograndi. V ostalem nastopi izvrstni Tržaški kvartet ki bo sam izvajal Beethovnov kvartet op. 18 St. 5 A-dur in Dvorakov kvartet op. 106 O-dur. Vstopnico v Matični knjigarni. PRESKRBA DELITEV SALAM Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v sredo 20- t. m. od 7—12. ure pri svojih staluih mesarjih od črke N—R in pri mesarjih: Selan Franc, Setnikar Jože, Slamič Franc in Slamič Milko na odrezke »I—22 marec« ali »III—22 marec« živilskih nakaznic za mesec marec, izdanih od MLO —odseka za preskrbo v Ljubljani po 10 dkg Salam. Prodajna cena za kg salam jo din 50. Zgoraj označeni mesarji naj dvignejo salame v torek dne 19. t. m. od 9—11 ure dopoldne na mestni klavnici v Ljubljani. Neprodano salamo vrnejo mesarji brezpogojno do 10. ure zjutraj v četrtek dne 21. t. m. na mestno klavnico. Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno. DELITEV KONJSKEGA MESA Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane, ki so upravičeni prejemati sveže meso, bodo prejeli v torek dne 19. t. m. od 7—12 ure na odrezek nakaznice »I—21 marec« ali nakaznice »III—41 marec«, izdane od MLO — odseka za preskrbo, Ljubljana po 15 dkg konjskega mesa. Konjsko meso bosta delila sledeča mesarja: Pušnik .Justina — Sv. Petra nasip pri Zmajskem mostu, Šinitek Jože — Ciglarjeva ul. 12, Moste, Prodajna cena konjskemu mesu je din 12 za kilogram. Nadaljnji dnevi delitve bodo javljeni naknadno. Neprodano blago morajo vrniti mesarji v sredo dne 20. t. m. do 9. ure zjutraj na mestno klavnico. Obračunavanje odrezkov bo javljeno na knadno. DELITEV DRUGEGA OBROKA ŽIVIL Botrošniki okrožnega mesta Ljubljane prejmejo za mesec marec t 1. še po 3 kg enotne moke na 10 odrezkov osnovne živilske nakaznice za kruh, odrezki od 21. do 31. III. 1946. Milo: Potrošniki prejmejo 100 gr pralnega mila na odrezike osnovnih živilskih nakaznic za milo. Na dodatne nakaznice pa 100 gr pralnega mila na odrezek »Doj 154« ozir. »Otr. 164«, 100 gr toaletnega mila na odrezek »6 LD«, 100 gr toaletnega mila na odrezek »18 TD«, 100 gr toaletnega mila na odrezek »6 NM«. Trgovci prevzamejo blago po sledečem vrstnem redu: v torek 19. marca Nabavna in prodajna zadruga, v sredo, 20. marca (Adamič Marija) do K > (Kapus Marija), v četrtek 21. marca od K (Kavčič Julij) do M (Mlakar Julija), Albanska ulica in Stari trg, v petek, 22. marca vsi trgovci iz bivših občin St. Vid, Polje, Jožica in Kozarje ter od M (Mohar Franc) do P (Pirnat Frančiška), y soboto, 23. marca od P (Planinšek Karol) do Z (Zorman Janez), RADIO 569 in/243 m 46 m DNEVNI SPORED ZA TOREK 19. III. 6.30—7 Lahka solistična glasba — 7—7.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 7.15—8 Dunajski valčki — 12.30—12.40 Miha Meh igra na harmoniko — 12.40—12.55 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 12.55—13.30 Kvartet RL igra lahko glasbo — 13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda — 13.45—14 Marjan Kozina: Ekvinokcij — 14—14.30 Ples no glasbo izvaja plesni orkester RL, dir.; Bojan Adamič — 14.30—14.45 Napoved časa in poročila — 14.45—15 Vesele pesmi poje Božo Grošelj, spremlja Avgust Stanko — 15 Poizvedbe — 17.30—18 Vojaška oddaja. Biljana Marinkovič: Naše žrtve su jače od teirora, rečitije od plebiscita (v srbohrvaščini) — 18—18.20 Poučna oddaja za mladino in pionirje — 18.20—18.30 Fantje na vasi pojo slovenske narodne — 18.30—18.45 Poročilo Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov: Internacije — 18.45—19 Partizanske pesmi poje Bogdana Stritar - Klemenčičeva, spremlja Samo Hubad — 19—19.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 19.15—19.30 Musorgskij: Slike iz razstave — 19.30—19.45 Jezikovni pogovori. Prof. Mirko Rupel: O prvotnem pomenu besed in še kaj — 19.45— 20 Vokalni kvintet RL poje umetne in partizansko pesmi — 20—20.40 Koncert Newyor-ške filharmonije. Dir.: Fritz Reiner — 1, Bach: Koncert v D-molu za dve violini in orkester — 2. Mozart: Jupitova simfonija — 20.40—21 Arijo iz slovanskih oper — 21—21.30 Koroščev kvartet igra domačo glasbo — 21.30—22 Nikola Petrovič igra za lahko noč. Spremlja Bojan Adamič — 22—22.30 Iz naših jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Torek, 19. marca ob JO. uri: Goldoni-Rupel: »Primorske zdrahe«. Izven. Sreda, 20. marca ob 20. uri Škvarkin: »Tuje dete«. Red Premierski. Četrtek, 21. marca ob 20. uri: Stvar* kiu: »Tuje dete«. Red D. Petek, 22. marca ob 20. uri: Zupan: »Andante patetico«. Pripoveduje Jože Tiran. Za Sindikate. Gostovanje v Novem mestu: Goldoni-Rupeb Primorske zdrahe. (Popoldne in zvečer.) Opera Torek, 19. marca ob 19.30 uri. Verdi: »Traviata«. Gostovanje Zlate Gjun-gjenac. Sreda, 20. marca ob 19.30 uri: J. Of-fenbach: »Hoffmannove pripoved- ke«. Red Sreda. Četrtek, 21. marca ob 19.30 uri: J. Offenbach: »Hoffmannove pripoved- ke«. Red Četrtek. Petek, 22. marca ob 19.50 uri: Lhotka: »Lok«. Izven. Sobota, 23. marca ob 19.30 uri: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Sindikalni akonma. Red SC. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Torek, 19. marca ob 20.15 uri: »Gospa ministrica«. Sobota, 23. marca ob 20.15: »Gospa ministrica«. Nedelja, 24. marca ob 20.15: »Gospa ministrica«. V MARIBORU Torek, 19. marca v Mariboru ob 15. uri: Bulgakov: »Novi dom«. Znižane cene. Izven, — V Slov. Bistrici ob 15. in 20. uri: Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Sreda, 20. marca ob 20. uri: Collalio: »Beneški trojčki«. Red B. Četrtek, 21. marca ob 20. uri: Čajkov-skij: »Jevgenij Onjegin«. Red C. Petek, 22. marca ob 16. uri: Collalto: »Beneški trojčki«. Predstava za ZMS. Sobota, 23. marca ob 20. uri: Dickens: »Cvrček ob ognjišču«. Predstava za Sindikate. Nedelja, 24. marca ob 15. uri: Collalto: »Beneški trojčki«. Znižane cene. Izven. Ob 20. uri: Čajkovskij: »Jevgenij Onjegin«. Znižane cene. Izven. NA JESENICAH Torek, 19. marca ob 14.30 uri: Cesar: »Utopljenca«. Ob 19.30 uri: F. S Finžgar: »Razvalina življenja«. Časopis »Jugoslavija—SSSR « RAZSTAVA Jakopičev paviljon, od 9 dopoldne do 4 popoldne: Fotografska razstava :>Pri-jaleljstvo narodov Sovjetske zveze«. — Prireja društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR. KINEMATOGRAFI Sporedi dr/avnil) kinematografov: LJUBLJANA Kodeljevo: Amerižki film »Mlada lota, tednik. Ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. Matica: Sovjetski film »Napaka ing. Kocina«, tednik. Ob 15, 17, 13 in 21. uri. Sloga: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik. Ob 15, 17, 19 in 21. uri-Union: Sovjetski film »Coveljci«, tednik. Ob 15, 17, 19 .in 21. uri. CELJE Metropol: Sovjetski film »Fant iz na-šoga kraja«, tednik. DRAVOGRAD: Angleški film »Usvobojenje Afrike«, tednik. KRANJ: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik. DOMŽALE: Ameriški film »Moj Blll-matk. tednik. MARIBOR Esplanado: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Grajski: CeSkl film »Gabrijela«« tednik. MENGEŠ: Ameriški film »Oče in otroci«, tednik. NOVO MESTO: Ameriški film »Soba 30«, tednik. ROGAŠKA SLATINA: Ameriški film »Pod zastavo svobode«, tednik. ' VEVČE: Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik. ŽUŽEMBERK: Sovjetski film »številka 21J«. tednik. čez nekaj dni izide pota. številka časopisa Jugoslavija — SSSR. Vsebina: O gi- | JAVNA BORZA DEIA gantski izgradnji^ sovjetsko industrije, o I ( življenju v Sovjetski« ljudeh, o duhovnom zvezi, o sovjetski ženi, družini in šoli. Bazen toga »o članki o volikem znanstveniku Pavlovu, o predsedniku Akademije ZSSR Vavilovu in o ukrajinskem pesniku Tarasu Ševčenku. Med tekstom je okoli 50 izbranih fotografij in umetniških reprodukcij. Prosimo odjemalce (knjigarne, sindikalne in antifašistične organizacije, vojaško edinico itd.), naj takoj naročijo potrebno število izvodov in zanje vnaprej pošljojo denar. Posamezna številka stane 30 din. Navadni popust 25% imajo samo knjigarne. Pri naročnini so mora vnaprej poslati denar, sicer so naročilo ne upošteva. Administracija nima več št 1, 2 in 3, ima pa še manjšo zalogo št 4, ki je posvečena Rdeči armadi. Douar pošljite na čekovni račun Poštne hranilnice Beograd št 63-374. Naročila, pisma in slično pošljite na: Administracija »Jugoslavija — SSSR«, Boo-grad, Terezije 35/11, poštni nabiralnik 187. Naslov za telegrame -lugeovkult, Beograd. Ima na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi našo živinorejo nam jo nujno potrebno 12 hlapcev, ki imajo vesolje do kmečkoga dola in živali. Naši obrtniki rabijo za obnovo našo industrije in gospodarstva 2 žolozostrugarja. 1 kovlnpstrugarja, 1 avtokleparja, 1 urarja, 1 eloktromehnnika. Za napravo opreme in lesnih Izdelkov rabimo « pohištvenih mizarjev. Za upravo premogovnika «Timav« V Vremskem Britofu nujno rabimo izvožba-nega električarja. Tozadevne informacijo daje Poslovalnica za posredovanje dola Postojna. Skofjološka prodilnica Škofja Loka robi 1 priučenega kurjača. Informacije daje predilnica sama. Slatina Radenci rabi zn nadzorstvo tebo-obrata moško moč, Informacijo daje Slatina Radenci. Nadalje rabimo: 1 izvežbano vlagalko i* '1 prcšivalko zgor. delov čevljev. Glavni urednik Ivan Bratko, LpiMjana, Kopitarje*« 6. Naslov uredništva, upravo in tiskamo »Ljudsko pravice« Ljubljana, Kopitarjeva 6 lEeleion 23-62, 23-63, 23-64 Stcvflfca tek. računa t&690.