IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Izvestje 19 • 2022
64 ČLANKI ���
Pogled starejših Novogoričank na
nesnovno kulturno dediščino
Nove Gorice1
JASNA FAKIN BAJEC | ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
jasna.fakin@zrc-sazu.si
Izvleček: Članek predstavlja prvi del rezultatov etnografske raziskave o načinu življenja v Novi Gorici in
razmišljanja starejših prebivalk, kaj je nesnovna dediščina novegamesta. Hkrati se avtorica sprašuje, ali je
mesto res brez duše, kot se večkrat izpostavlja v javnem diskurzu, in kako v urbani razvoj mesta vključiti
izkušnje, znanja, potrebe in mnenja ljudi. Analiza intervjujev je pokazala, da je starejšim krajanom težko
razmišljati o »živi« dediščini mesta, hkrati pa kot dediščino ne vrednotijo modernistične arhitekture, kot
to izpostavlja strokovna in politična javnost. Večjo vrednost namenjajo delavski kulturi, vrednotam, pove-
zanim z delom, ter pristnim in razumevajočimmedsosedskim in medkulturnim odnosom.
Ključne besede: nesnovna kulturna dediščina, kulturna zgodovina, delavska kultura, Nova Gorica.
Il punto di vista delle donne anziane di Nova Gorica
sul patrimonio culturale immateriale della città
Riassunto: L’articolo presenta la prima parte dei risultati della ricerca etnografica sul modo di vivere a
Nova Gorica e le riflessioni degli anziani residenti su quello che loro credano essere il patrimonio immate-
riale della nuova città. Allo stesso tempo, l’autrice si chiede se la città sia davvero senz’anima come spesso
viene sottolineato nei discorsi pubblici e come includere le esperienze, le conoscenze, i bisogni e le opinio-
ni delle persone nello sviluppo urbano della città. L’analisi delle interviste ha mostrato che è difficile per i
residenti più anziani pensare al patrimonio «vivente» della città, ma allo stesso tempo loro non valorizza-
no l’architettura modernista come patrimonio come invece viene visto dai politici e dagli esperti. Gli inter-
vistati attribuiscono maggiore valore alla cultura del lavoro, ai valori legati al lavoro e alle buone relazioni
di vicinato e ai rapporti interculturali.
Parole chiave: patrimonio culturale immateriale, storia culturale, cultura operaia, Nova Gorica
Uvod
»Kako misliti kulturno dediščino v sodob-
nem svetu?« je ključno vprašanje, ki si ga mo-
ramo raziskovalci dediščinskih praks neneh-
no postavljati. Hiter tehnološki in komunika-
cijski razvoj, podnebne spremembe, vplivi
tržnega gospodarskega sistema, vojne in mi-
gracije, porast revščine in neenakosti pred-
stavljajo le del globalnih sprememb, ki zazna-
mujejo tudi vrednotenje dosežkov iz prete-
klosti in njihovo osmišljanje za lažje življenje v
sedanjosti ter prihodnosti. Slovenska strate-
gija za kulturno dediščino 2020–2023 (Ministr-
stvo za kulturo 2019) poudarja, da je dedišči-
na vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah
ter naj bi predstavljala priložnost za razvoj
1 Predstavitev prvih izsledkov etnografske raziskave,
ki poteka v okviru aktivnosti Evropske prestolnice
kulture 2025, Nova Gorica - Gorica.
65
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
družbe, lokalnih skupnosti in države (prav
tam: 2). Prepoznana je kot pomemben del lo-
kalne, regionalne, nacionalne in evropske
identitete in naj bi hkrati prispevala k bolj po-
vezani družbi, pospešila trajnostni razvoj ter
izboljšala odnos družbe do dosežkov naših
prednikov (prav tam). Novi razvojni evropski
programi za obdobje 2021–2027 (npr. pro-
gram Interreg, Kreativna Evropa, Program za
razvoj podeželja (CLLD) idr.), ki predstavljajo
ključni vir za financiranje mednarodnih kul-
turnih projektov, dediščino povezujejo z zele-
no preobrazbo in reševanjem posledic pod-
nebnih sprememb.
Vloga, pomen in razumevanje kulturne
dediščine se spreminjajo glede na aktualne
družbenopolitične ter gospodarske tokove
oziroma različne potrebe in interese v nacio-
nalnem ter mednarodnem prostoru. V so-
dobni družbi še vedno ostaja velik razkorak
med tem, kar je zapisano v mednarodnih in
nacionalnih konvencijah ter strategijah, po-
vezanih z varovanjem dediščine, in dejanskim
stanjem v lokalnih skupnostih (več gl. Fakin
Bajec 2020). Večina širše javnosti, politikov in
uradnikov, ki delujejo v okviru razvojnih
agencij, turističnih zavodov in občin, dedišči-
no še vedno povezujejo zgolj z ohranjanjem
in varovanjem materialnih dosežkov, tj. pre-
mično in nepremično kulturno dediščino,
medtem ko se skromno prepoznava social-
ne, kulturne in razvojne potenciale, ki jih
predstavlja nesnovna oziroma »živa« dedišči-
na. Po Konvenciji o varovanju nesnovne kul-
turne dediščine (Unesco 2003) mednjo vklju-
čujemo »prakse, predstavitve, izraze, znanja,
veščine in z njimi povezana orodja, predme-
te, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupno-
sti, skupine in včasih tudi posamezniki prepo-
znavajo kot del svoje kulturne dediščine«
(Unesco 2003, 2. člen; Židov 2020: 50). Po-
memben del nesnovne dediščine predstavlja-
jo tudi osebni in kolektivni spomini nosilcev
kulturnih praks, tj. ljudi, ki v skupnostih prek
različnih praks vzpostavljajo odnose, čustve-
ne odzive in vrednostna merila do objektov,
ki se javno označujejo kot materialna dedišči-
na (Benton 2010). Postavlja pa se vprašanje,
ali znamo prisluhniti ljudem, ki z različnimi de-
janji (raziskovanjem, pripovedovanjem, uče-
njem, opozarjanjem, negodovanjem, upori)
ohranjajo svojo osebno in javno dediščino.
Kako nesnovno dediščino razumeti v okviru
celostnega varovanja in upravljanja kulturnih
spomenikov, kjer naj bi vzajemno sodelovali
strokovnjaki, politiki, civilna družba in gospo-
darstveniki? Kako opolnomočiti in spodbuditi
civilno družbo, da bo v nesnovni dediščini
prepoznala vir za refleksijo o lastni in krajevni
identiteti ter potencial za kvalitetnejše in pri-
stnejše življenje v prihodnosti?
Namen članka je spregovoriti o nesnovni
kulturni dediščini v Novi Gorici – mestu, ki se
v širšem prostoru označuje kot »mlado«, »no-
vo«, »obmejno«, »modernistično« mesto ozi-
romamesto vrtnic, ki naj bi zaradi kratke zgo-
dovine (75 let) še vedno iskalo svojo urbano
identiteto in potenciale za urbani vzdržni ra-
zvoj. Ker so prvotni prebivalci mesta prihajali
iz okoliških ruralnih območij, hkrati so se jim
pridružili še prebivalci iz drugih držav bivše
Jugoslavije, imajo danes domačini različne
odnose do urbane preteklosti, vrednotenja
človekovih dosežkov in razmišljanja, kaj je
»živa« dediščina mesta. Članek izpostavlja pr-
ve izsledke etnografske raziskave v okviru
projekta Ab initio – urbana utopija, ki predsta-
vlja del kulturnega programa za Evropsko
prestolnico kulture 2025, Nova Gorica - Gori-
zia.2 Eden izmed ciljev projekta je ovrednotiti
modernistično dediščino mesta z analizo lite-
rature in poglobljenih intervjujev z domačini,
ki somesto zgradili in v njem ustvarili različne
življenjske navade, odnose, razumevanja in
dosežke, ki bi jih lahko danes vrednotili kot
2 Vodja projekta je dr. Blaž Kosovel iz ZavodaMagistra-
la.
Izvestje 19 • 2022
66 ČLANKI ���
urbano dediščino.3 Snovalci projekta izhaja-
mo iz spoznanja, da je 75-letna zgodovina
mesta bogata tako s številnimi materialnimi
dosežki na področju modernistične arhitek-
ture, likovne ustvarjalnosti, kulturnih dogod-
kov in gospodarstva kot tudi s spomini na ži-
vljenje v mestu. Vendar lokalni politiki in stro-
ka iz razvojnih institucij v zgodovini ter do-
sežkih iz socialističnega obdobja ne vidijo pri-
ložnosti za iskanje urbanih kulturnih poseb-
nosti, edinstvenosti, identitetnega simbola,
kaj šele vira za urbani vzdržni razvoj. Hkrati
se lokalno prebivalstvo skromno vključuje v
diskusijo, kako vmestu javno »misliti« urbano
dediščino, saj se ne osmišljajo izkušnje, zgod-
be, občutki, želje in potrebe lokalnega prebi-
valstva. To tudi ni bil cilj projekta Mapiranje
3 Dejavnosti bodo vključevale tudi proučevanje najbolj-
ših praks pri predstavitvi modernistične dediščine iz
drugih novih mest po Evropi in ustvarjanje kulturne
poti skozi nova mesta. Prvotni načrt mesta bo pred-
stavljen z uporabo virtualne resničnosti (VR), hkrati
pa bomo oblikovali virtualni muzej Nove Gorice z digi-
talno bazo podatkov, ki bo obsegala vse informacije,
zbrane med raziskovalnim procesom (več gl. Go!Bor-
derless 2020: 36).
urbanih prostorov slovenskih mest v zgodo-
vinskem okviru: modernistična Nova Gorica in
njeni konteksti, kjer so umetnostni zgodovi-
narji mapirali modernistično arhitekturo, in
mednjo uvrstili Ravnikarjeve bloke, občinsko
stavbo, kulturne ustanove, Cerkev Kristusa
Odrešenika, industrijsko arhitekturo, avtobu-
sno postajo, „kremelj“ in javne spomenike v
mestu (Seražin, Di Battista 2022). Tako lahko
potrdimo misel konservatorja Gilla Chittyja,
ki poudarja, da se v praksi načrtovalci razvoja
in stroka iz dediščinskih institucij še vedno
ukvarjajo zgolj z vprašanjem, kaj »kultura«
lahko naredi za družbo in gospodarstvo, na-
mesto da bi se osredotočili na spoznavanje,
na kakšen način lahko lokalni prebivalci s svo-
jim življenjem pripomorejo k trajnostnemu
ohranjanju in premišljenemu razvoju lastne
skupnosti (Chitty 2018).
V prvem sklopu raziskave, ki je potekala v
oktobru in novembru leta 2022, je bilo izvede-
nih 8 poglobljenih intervjujev s starejšimi pre-
bivalci mesta (5 žensk in 3moški) in dve etno-
grafski delavnici, ki sta vključevali 10 udele-
ženk. Zaradi tematike Izvestja 19, kjer se po-
sebna pozornost posveča ženskemu vpraša-
Nova Gorica, Erjavčeva ulica, 60. leta 20. stoletja
(št. foto: 15698, zbirka Foto Pavšič, hrani: Goriški muzej).
67
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
nju, pod drobnogled postavljamo spomine
Novogoričank, ki kot nosilke različnih vlog
(soproge, mame, babice, prababice, učitelji-
ce, uradnice, turistične vodnice, muzealke,
varuške, trgovke, industrijske delavke, pro-
stovoljke, upokojenke idr.) soustvarjajo kul-
turni, socialni in gospodarski utrip mesta. Po-
membna je tudi »ženska energija, ki je drugač-
na od splošne«, je v intervjuju izpostavila ena
izmed sogovornic (r. 1952), ko je razmišljala o
vlogi žensk pri soustvarjanju kulturne dedišči-
ne. Pred diktafon smo jih povabili z name-
nom, da spregovorijo o tem, kako so v mestu
zaživele in usklajevale različna poslanstva;
kaj jim je v mestu všeč, kaj pogrešajo in česa
ne marajo; katere jedi in simboli najbolj za-
znamujejo urbani prostor; katere vrednote,
šege in navade, pesmi idr. »živo« dediščino bi
prenesle na mlajše rodove. Posredno smo se
dotaknili tudi vprašanja, kaj je nesnovna dedi-
ščina mesta in ali mesto res nima lastne iden-
titete oziroma duše, kot se v javnosti večkrat
izpostavlja. Vendar preden se dotaknemo po-
membnih spoznanj raziskave, velja najprej
predstaviti znanstvena razumevanja o pome-
nu in vlogi dediščine v sodobnem globalnem
svetu.
Kako raziskovati kulturno dediščino v
mestu Nova Gorica?
Definicija kulturne dediščine se vse od
njenih prvih institucionalnih okvirjev, ki jih je
postavila Konvencija o varstvu svetovne kul-
turne in naravne dediščine (Unesco 1972),
spreminja in prilagaja svetovnim izzivom. Za
razliko od prvih opredelitev, ko se je pod izra-
zom kulturna dediščina razumelo spomeni-
ke, skupine stavb in znamenite kraje (Petrič
2000: 55), danes izraz zajema skoraj vse, kar
je človek naredil ali spremenil (Stig Sørensen,
Carman 2009). Ne nanaša se le na materialne
ostanke, temveč tudi na nesnovni del, vključ-
no z »značajem in občutkom prostora, njego-
vo avro, šegami in navadami, tradicijo, jezi-
kom, narečji, glasbenimi slogi, religioznimi in
posvetnimi rituali. Ni potrebno, da so materi-
alni ali nematerialni elementi arhitekturne
estetske posebnosti, temveč so značilnosti
lahko tudi boleče, umazane, nezaščitene in
neprivlačne. Elementi so lahko stari ali novi;
nekaj, kar je vredno za skupnost, specifično
skupino v skupnosti ali za posameznike«
(Schofield 2008: 19). Poleg tega dediščina ni
več omejena le na dejanja državnih uradnikov
ali organov, ampak lahko vključuje najbolj
osnovne in običajne načine življenja ljudi. Za-
to Konvencija o nesnovni kulturni dediščini
(Unesco 2003) pri identificiranju in načrtova-
nju varovanja dediščine postavlja na prvome-
sto njene nosilce, poleg njih pa še nevladne
organizacije, kulturne in druge organizacije
civilne družbe ter poudarja participativni pri-
stop (Blake 2017: 69–70; Židov 2020: 50). To
pomeni, da konvencija izpostavlja nesnovno
dediščino, ki živi med ljudmi, je podvržena
nenehnemu poustvarjanju ter je tesno pove-
zana z identiteto posameznika in skupnosti
(Židov 2020: 50). Govorimo o dejanjih, ki jih
ustvarjajo domačini, ki v skupnosti živijo in/ali
v obliki različnih iniciativ raziskujejo, vredno-
tijo in interpretirajo preteklost. Posebna po-
zornost se namenja t. i. dediščinskim skupno-
stim, ki jih v slovenskem kontekstu lahko po-
vežemo z društvi, krožki, šolami in krajevnimi
skupnostmi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem
in interpretacijo preteklosti. Dediščinska sku-
pnost lahko vključuje člane z geografskega
območja ali iz različnih okolij, pomembno je
le, da jih družijo skupni interesi, cilji in vredno-
te. Ne razumemo je kot nespreminjajočo se,
konstantno, časovno in prostorsko omejeno
skupino ljudi, temveč kot spreminjajočo se
entiteto, odvisno od različnih zunanjih in no-
tranjih dinamik (Fakin Bajec 2020). V okviru
Nove Gorice kot dediščinsko društvo lahko
med različnimi skupnostmi, ki se ukvarjajo z
raziskovanjem preteklosti, vključimo tudi Ak-
tiv mestnih žena in deklet Goričanke, ki v okvi-
ru Turističnega društva Nova Gorica vse od
leta 2013 z dobrodelnostjo, ohranjanjem
Izvestje 19 • 2022
68 ČLANKI ���
kulturne dediščine in razvojem kulture sobi-
vanja v mestu poskušajo razvijati vrednote
sočutja, pomoči najšibkejšim ter prostovolj-
stva – vrednote, ki jih v sodobni, neoliberalni
družbi najbolj primanjkuje. Pogovor s predse-
dnico je razkril, da članice obujajo in interpre-
tirajo šege ter navade, povezane z življenjem
na podeželju, kjer so članice preživele svoje
otroštvo inmladost. Vzroki so različni, morda
»so bile te dejavnosti odraz nostalgije, želje po
domu, po podeželju ali je bilo to, da bi prinesle
košček podeželja v mesto. Da bi mesto zažive-
lo« (r. 1952). Morda pa spoznanje, da so ljudje
v Novi Gorici v zadnjih treh desetletjih »apa-
tični, nobena stvar nam ni več sveta, premalo
poudarjamo to, kar imamo. To, kar smo prine-
sli s sabo«. Pogovori s sogovornicami4 so se
zato zaustavili ob vprašanju, ali nesnovno de-
diščino mesta ustvarjajo izkušnje, znanja in
dosežki ljudi, ki so v mesto prišli iz drugih
okolij ter v svoj novi dom in skupnost prinesli
svoje navade in znanja, ali dosežki, ki so jih
ljudje začeli soustvarjati po tem, ko so se v
»novo« mesto naselili. Ker govorimo o »mla-
dem« mestu, ki za razliko od sosednje Gorice
nima dolgotrajne tradicije, sta bili za mnoge
sogovornice ti vprašanji velik izziv. Brez ve-
čjega premisleka so kot dediščino Nove Gori-
ce izpostavile kapelo – cerkev in frančiškanski
samostan na Kostanjevici, stavbo železnice,
modernistično stavbo Mestne občine Nova
Gorica, spomenik Edvardu Rusjanu, medtem
ko jim je bilo zelo težko razmišljati o »živi« de-
diščini. Šele poglobljena diskusija, ki se je za-
ključila po pogovoru o tem, kako so živeli v
Novi Gorici, je podala zanimive odgovore, ki
4 Poleg članic društva so spregovorile tudi najstarejše
meščanke, ki so se vmesto preselile v petdesetih letih
20. stoletja in danes soustvarjajo življenje v Domu
upokojencev Nova Gorica. Zase sicer pravijo, da niso
»Novogoričanke«, temveč se v njih mešajo identifika-
cijske prakse iz prvotnega bivalnega okolja in življenja
v Novi Gorici. Spregovorili sta tudi turistična vodnica,
nekdanja sodelavka in etnologinja Goriškega muzeja
in najstarejša krajanka mesta, stara 97 let.
jih podrobneje izpostavljamo v naslednjem
poglavju.
V poznem 20. stoletju je v krogu dediščin-
skih študij poleg raziskovanja materialnosti
dediščinskih elementov postalo pomembno
razumevanje družbenih praks ter procesi
oblikovanja pomenov in vrednot, ki jih posa-
mezni kulturni elementi utelešajo (Smith
2006; Fakin Bajec 2011; Labrador, Silberman
2018). To pomeni, da nas v primeru vrednote-
nja modernistične arhitekture, ki zaznamuje
mesto, zanima tudi, kakšen pomen ljudje da-
jejo materialnim pomnikom. Ta pa se pokaže
skozi spomine, ki se zbudijo ob različnih kul-
turnih in političnih dogodkih, kolektivnih in-
terpretacijah in raziskovanju. Nanašajo se ta-
ko na pripovedovanje vsebin, ki so se izvajale
v kulturnih spomenikih, kot tudi na občutke,
ki so se ob pripovedovanju zbudili, kažejo pa
se kot ponos, spoštovanje, veselje, bolečina,
strah. Dediščinske prakse tako dajejo moč
odnosommed subjektom in objektom (živim
in neživim) ter materialni realnosti, v kateri
se ti odnosi ustvarjajo. Pri tem je ključno za-
vedanje, da so čustva fluidna, dinamična, uo-
kvirjena in temeljito kontekstualna, izzivajo
statične in urejene formulacije. Izprašujejo
identitete, občutek do skupnosti in fizičnega
kraja, občutke dobrega počutja, blaginje ali
nelagodja (Tolia-Kelly, Watson 2016). Če to
razložimo na primeru furenge, tj. prevoza
jamborja iz Trnovega v Novo Gorico na pred-
večer 1. maja, je poleg raziskovanja aktivno-
sti, ki jih izvajajo članice Aktiva mestnih žena
in deklet, za raziskovalca pomembno spozna-
ti tudi odnose, ki se vzpostavijo med akterji
kulturne prakse;5 vrednote, ki se skozi izvaja-
nje aktivnosti izražajo; pomene, ki jih take ak-
tivnosti predstavljajo za mesto; načine inter-
pretacije starih šeg in navad v sodobnosti; ču-
stva, ki se vzpostavijo tako med nosilci
5 Na primermed članicami društva, meščani in meščan-
kami, furmani, ki mlaj pripeljejo v mesto, političnimi
akterji, ki dejavnost finančno podprejo, idr.
69
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
kulturnih praks kot med gledalci, ipd. Ključno
je tudi spoznati, kaj ta praksa pomeni za ži-
vljenje v Novi Gorici, zakaj se domačinom, ki
so v Novo Gorico prišli s podeželja »zasvetijo
oči, ko gledajo konje, ko otrokom kažejo konj-
sko vprego, ko vztrajajo in so ponosni na to, da
so bili nekoč podeželani«, kot je v intervjuju iz-
postavila predsednica društva Goričank (r.
1952). Po njenih besedah je ključno vpraša-
nje, kako ustvariti varnost, ki ti jo ponuja de-
diščina, »ker tukaj [v Novi Gorici – op. avt.] so
različne kulture«.
Nove dediščinske paradigme tako pou-
darjajo, da je treba dediščino razumeti kot so-
cialno prakso ali proces (Smith 2006; Fakin
Bajec 2011; Labrador, Silberman 2018), kjer je
poudarek na kontekstu in ne toliko na sa-
mem objektu. Proces nastajanja dediščine se
namreč dogaja tukaj in zdaj, podvržen je so-
dobnim pogledom, vrednotam, prepriča-
njem, družbenopolitičnim in gospodarskim
tokovom. Je zelo dinamičen in včasih sporen
ter raziskovalcem tudi razkriva sodobne po-
trebe, skrbi, izkušnje, vrednote in želje
Nova Gorica, prihod deklet iz avtobusne postaje Avtoprometa Gorica, 60. leta 20. stoletja
(št. foto: 25344, zbirka Foto Pavšič, hrani: Goriški muzej).
Izvestje 19 • 2022
70 ČLANKI ���
akterjev, ki dediščino soustvarjajo, interpreti-
rajo, upravljajo ali izrabljajo. Pod vplivom teo-
rije afekta (Hofman idr. 2020) tako razisko-
valci poseben poudarek namenjamo politiki
čustvenih režimov, ki se na polju dediščinskih
praks kažejo v osebnih občutjih do objekta
(npr. ponos, žalost, jeza, veselje), kolektivnih
čustvih (npr. verbalnih ali telesnih reakcijah
skupnosti ob rušenju kulturnega spomenika)
in afektih, razumljenih kot presežek čustvene
intenzivnosti. Slednji je povzročen kot pro-
dukt prostorov, odnosov, zgodovinskih izku-
šenj, kontekstov, pomenov in posledic. Kot
afektivno prakso lahko vključimo reakcijo lju-
di 18. decembra 2020, ko je Nova Gorica sku-
paj s sosednjim italijanskim mestom Gorica
prejela laskavi naslov evropska prestolnica
kulture 2025. Novica je med prebivalci obeh
mest, ki jih loči le nacionalna meja, spodbudi-
la izjemne občutke veselja, zadovoljstva, po-
nosa in upanja. Zakaj? Afektivni odziv je ve-
dno povezan s preteklimi dogodki in z njimi
povezanimi izkušnjami (Ahmed 2004), zato
raziskave afekta vključujejo tudi razumeva-
nje kompleksnosti zgodovinskih dogodkov
(čas fašističnega nasilja, vojne, gradnje nove
države, vzpostavljanje novih identitetnih
praks ipd.), kar omogoča poglobljeno razu-
mevanje razvoja navezanosti in zavzetosti do
preteklosti, stvari, verovanj, prostorov, tradi-
cij ter institucij (Smith, Wetherell in Campbell
2018). Pozornost na čustva in afekte, ki se
med drugim kažejo prek obujanja spominov,
nam raziskovalcem odpira poti za poglablja-
nje razumevanj o tem, kako ljudje razvijajo
vdanost do dosežkov iz preteklosti, kateri
spomini (tako osebni kot kolektivni) se po-
novno aktivirajo pri posamezniku in skupno-
sti ter kako njihova interpretacija prispeva k
novim pogovorom, idejam, identitetnim pra-
ksam in načrtom nadaljnjega ohranjanja ali
poustvarjanja dediščine. In kaj nam razkrivajo
spomini o življenju v Novi Gorici?
Kaj je nesnovna kulturna dediščina Nove
Gorice?
V zgodbo o dediščini Nove Gorice ne bo-
mo vključili zgodovinskih okoliščin izgradnje
mesta, družbenopolitičnih razmer na Primor-
skem po 2. sv. vojni, prvih arhitektov, ki so
pripravili urbanistične načrte, delavskih bri-
gad, ki so mesto leta 1949 začele graditi, če-
prav so to zelo pomembni konteksti za vzpo-
stavljanje dediščine Nove Gorice. V tem pri-
spevku želimo izpostaviti glas domačink, ki
so se v mesto začele naseljevati vse od pet-
desetih let 20. stoletja. Vzroki za prve naseli-
tve so bili različni: delovne obveznosti, šola-
nje, poroka in ustvarjanje nove družine. V
petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je
Nova Gorica predstavljala malo večjo vas in
velikih razlik med življenjem v mestu ter na
podeželju niti ni bilo, razen življenja v stano-
vanju. To je marsikateremu prebivalcu ali pre-
bivalki povzročalo občutke tesnobe, saj »me-
ni je bilo težko živet v stanovanju, če sem od-
krita. Jaz sem rada na prostem, zunaj /…/ Tam
sem se jaz počutila utesnjeno, zaradi samega
načina življenja. Nisem znala samo v bloku bit,
ležat in gledat televizijo« (r. 1952). Mnoge so-
govornice pa se s selitvijo niso preveč obre-
menjevale, ker »nisem imela časa razmišljati,
ali mi je hudo, ali sem v drugem kraju. Bilo je
vse tako tempirano, otrokmajhen, služba in to
je bilo dan na dan« (r. 1959). Podobno je pri-
povedovala sogovornica iz Breginjskega ko-
ta: »Ko sem prišla v Novo Gorico, sem imela 25
let. Takrat si poln samega sebe, potem je tvoja
družina, se ukvarjaš z otrokom. Ko prideš v le-
ta, ko ostaneš sam, pa začneš gledati nazaj, kar
je verjetno značilnost staranja. Vedno bolj ku-
haš jedi, ki si jih jedel kot otrok. Jazmoramvsa-
ke toliko časa skuhat polento« (r. 1952). Kuha-
nje polente je nekdanjo Breginjko spominjalo
na dom, gre za osebno oziroma družinsko
tradicijo, hkrati pa je ob pogovoru tudi razmi-
šljala o lakoti, revščini in današnjem izobilju.
Polento zdaj kuha v svojem novem okolju –
Novi Gorici, vendar je ni povezala z značilno
71
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
kulinariko mesta. Še več, sogovornice so na
vprašanje, ali ima Nova Gorica značilne jedi
kot Kras, Brda, Vipavska dolina, odgovorile,
da ne, saj je mesto premlado. Krajanka, ki je v
Novo Gorico prišla iz Savinjske doline, je zato
dejala: »V našo družino nisem želela vnesti le
primorskih jedi /…/ Sem želela prinesti tudi
moje, naše jedi. Tako doma pripravljam tople
murke. Murke so kumare. In še danesmi hči re-
če, kdaj bom skuhala poleti murke. Prek kuli-
narike sem prinesla košček dediščine iz mojega
kraja v svojo družino. To mi je kar uspelo« (r.
1959). V Novo Gorico so prihajali ljudje od
vsepovsod, mešanje kultur je bilo nekaj sa-
moumevnega. Pri tem ne govorimo le o me-
šanju slovenske kulture z drugimi etnijami,
temveč tudi mešanje med Štajerci, Notranjci
in Primorci. »Jaz nisem bila navajena teh pri-
morskih običajev,« je pripovedovala gospa, ki
je leta 1956 v Novo Gorico prišla iz Ljubljane.
»Zame je bilo kuhanje kafeta (prave kave) en
čudež, mi ga v Ljubljani nismo nikoli kuhali« (r.
1935). Hkrati pa še vedno rada pripravlja ka-
še, ki jih na Primorskem niso poznali. Druga
gospa ni poznala kakijev in se je zgražala nad
Primorci, češ da ne poberejo svojih jabolk, če-
prav je listje z dreves že odpadlo (r. 1959).
Članice društva Goričank so na pobudo
zgodovinarke Slavice Plahute, ki je raziskova-
la zgodovino goriških jedi (2002), obudile pe-
ko kostanjeviškega presnica. Gre za 150 let
star recept presnega peciva, ki se je peklo
»samo na kapeli in to za veliko gospodo. Ko so
hodili iz stare Gorice na kapelo, tam je bila do-
bra kuhinja in na koncu je bil še ta presnic. Je
velikonočno pecivo in zelo zahtevno za pečt«
(r. 1952). Danes ga domačini niso prevzeli kot
domače, praznično pecivo, ki bi lahko simbo-
liziralo kulinarično posebnost goriškega pro-
stora. Vzroki so različni: morda ga niti ne po-
znajo, morda je težava v njegovi pripravi. Pe-
civo se tudi ne promovira prek medijev ali v
okviru turistične ponudbe, kar bi lahko vpli-
valo na javni diskurz o soustvarjanju lokalne
kulinarike. Nekoliko mlajša sogovornica (r.
1970) je kot značilno kulinariko Nove Gorice
izpostavila palačinke iz gostilne na Kekcu, ka-
mor so Novogoričani vedno radi zahajali. Naj-
starejša članica Goričank pa je dodala: »Vmo-
jo družino prinašam stvari, ki sem jih sama do-
življala. Veliko pripovedujem o življenju na
kmetih, o delu na zemlji in tudi o jedeh. Jaz ni-
sem za eksperimente modernih jedi. Ko me je
vnukinja vprašala, če ji bom dala zvezek recep-
tov, sem ji rekla: ‘Ne, te bom rajši naučila.’ De-
diščina je tisto, kar nosimo v svojem srcu. Go-
jim tudi stare odnose, ker ni pravih odnosov v
mestu« (r. 1941). Krajanka, ki je letos dopolni-
la 97 let, pa svoji vnukinji najrajši pripoveduje
o dogodkih v 2. svetovni vojni, saj jo je vojna
najbolj zaznamovala. Razmišljanje intervju-
vank jasno potrdi tezo, da je vsaka dediščina
najprej osebna vrednota, predstavlja vez z
osebnimi izkušnjami, družinskimi korenina-
mi, spomini na otroštvo in mladost, morda
varen dom, nudi občutek topline. Varnost
začnemo najbolj pogrešati v času osebnih,
družinskih ali družbenih kriz, negotovosti,
strahu in bojazni. Takrat se tudi začnemo
spraševati o osebni in skupnostni identiteti.
Članice društva Goričank so občutek varno-
sti, sprejetosti in solidarnosti želele prenesti
tudi v svojo skupnost – mesto Nova Gorica
ter prek različnih aktivnosti obuditi stare še-
ge in navade s podeželja. Med njimi so se
spomnile tudi na sv. Lucijo, ki goduje 13. de-
cembra in prinaša luč v dolgih zimskih dneh.
»Goričanke smo si jo vzele za svojo, ne kot sv.
Lucijo, ma kot luč, svetlobo, razsvetljenost,
kot razumevanje. Svetloba je bistvo življenja.
Brez svetlobe niti vrtnica ne bi zrasla. V mojem
otroštvu se je sv. Lucijo omenjalo v zvezi z ze-
mljo. Na sv. Lucijo smo sejali božično žito« (r.
1952).
Za razliko od podeželskih vasi, kjer so se
skupni prazniki dopolnjevali s cerkvenimi vse-
binami (godovanje zavetnikov cerkva), so se
v Novi Gorici skupnostna praznovanja obliko-
vala ob državnih praznikih. Vedno se je kolek-
tivno praznovalo 1. maj – praznik dela, 4. julij
Izvestje 19 • 2022
72 ČLANKI ���
– dan borca in 29. november, ko »smo dobili
prav pakete. Je sindikat poskrbel, da smo do-
bili kar hrano, ozimnico, pijačo« (r. 1935). Sku-
paj so praznovali tudi silvestrovo, zabava je
bila v Park hotelu ali na občini. Pri javnih pro-
slavah, ki so se največkrat odvijale v parku
pred občinsko stavbo, so vedno sodelovale
tudi šole. V delavskih kolektivih niso nikoli po-
zabili na praznovanje 8. marca.
S sogovornicami je stekel tudi pogovor o
vrtnici, simbolu Nove Gorice. Do nje so inter-
vjuvanke vzpostavile pozitiven odnos, če-
prav ga je ena domačinka prepletla s politič-
nimi konotacijami: »Meni mi je všeč, roža je le-
pa stvar. Zakaj ne? Samo potem je prišlo do te-
ga, da je rdeča roža, rdeča vrtnica. In smo bili
vsi kontenti. So bili oni, politiki, ma sem tudi
jaz. Rdeča roža je strast, ljubezen« (r. 1961).
Nov način življenja v Novi Gorici pa ni po-
vezan zgolj z življenjem v stanovanjskih blo-
kih, temveč so udeleženke raziskave ogro-
mno časa namenile tudi pogovoru o medso-
sedskih odnosih. Kot so dejale: »Na začetku [v
50. letih 20. st. – op. avt.] se nismo veliko dru-
žili, saj ni bilo časa« (r. 1934). »Najbolj smo se
spoznali v okviru stopnišča, tu pa smo bili kot
sorodniki« (r. 1936). Sogovornica, ki je v me-
sto prišla leta 1972, pa se je nostalgično spo-
minjala skupnih piknikov: »Bilo je zelo pristno,
od odnosov do vsega. Smo se družili tudi so-
sedje v bloku, smo naredili kakšen skupen pi-
knik. Danes ga nimaš kje narediti, ker je vse za-
parkirano« (r. 1952). Pri tem so izpostavile
enakost in složnost, ki naj bi med krajani pre-
vladovali vse do osemdesetih let 20. stoletja.
»Včasih ni bilo razlik, smo bili vsi približno ena-
ki. Vsi smo delali, smo bili v službah. Otroci so
bili v šoli in vrtcu. Tudi pomagali smo si bolj. Je
kakšna pobrala otroka in ga peljala domov, ali
popazila« (r. 1941).
Od življenja na podeželju so nekatere so-
govornice resda pogrešale stik z zemljo in de-
lo na njivi, vendar so kmalu dobile svoje me-
stne vrtove, kjer pa »je bila Jugoslavija v ma-
lem.Moram rečt. Tam smo izmenjavali recepte
/…/ Ma kako je bilo lepo. Makedonci, Bosanci,
Srbi, celo en Italijan je bil. Iz stare Gorice so pri-
šli trije, ki so prinesli semena od pomidorov.
Smo si izmenjali in jim njim dali« (r. 1952). Ži-
vljenje v blokih je posebno doživetje predsta-
vljalo otrokom, saj »v bloku smo bili vsi otroci
enake starosti, ker so mlade družine dobivale
stanovanja. Bilo nas je polno otrok /…/ Kjer so
sedaj Cankarjeve, tam ni bilo nič, polja, njive,
travniki…Mi smo plezali po drevesih, robutali
češnje, je bilo enako kot na vasi. Potem pa so
začeli zidat bloke in so nam vzeli igrišče. Potem
smo plazili po gradbiščih« (r. 1961). Vzroke za
složnost in sodelovanje so sogovornice pripi-
sale takratnim političnim razmeram, majhne-
mu deležu prebivalstva, »potem pa se je vse
pomešalo« (r. 1934). Danes najbolj pogrešajo
solidarnost: »Vsak bi prej škodoval, kot kori-
stil. Je več zavidanja, preveč prestiža. Ločeva-
nja, kdo je kdo. Takrat smo bili vsi reveži« (r.
1936).
Pogovori so se usmerili tudi na kulturno in
zabavno življenje, predvsem organizacijo ple-
sov v prostorih Park hotela, Argonavtih (pro-
storih današnjega hotela Perla), na železniški
postaji itd. V občinsko stavbo so hodili v kino,
na Delpinovo ulico pa po najnujnejše nakupe.
V kavarni Pecivo je bila prva televizija. »Joj
Marija, kako smo se nagnetli da smo vsaj malo
gledali. To je bilo tam okoli leta 1959, 1960,« se
je spominjala sogovornica (r. 1935). »Gorica je
lepo rastla, vzdušje je bilo prijetno. Sploh se ni
razločilo, kdo je kaj. Niti nismo spraševali. Dela-
li smo. Smo začeli ustvarjati. Nismo se razloče-
vali, imeli smo druge probleme« (r. 1934).
Posebne skupnosti so znotraj mesta
predstavljali kolektivi podjetij, predvsemMe-
bla, Gostola, Vozila Gorica, Ideala. Na vpraša-
nje, ali je to lahko dediščina mesta, je sogo-
vornica to zanikala (r. 1961). Poudarila je: »Če
bi iskala dediščino, bi izpostavila solkanske mi-
zarje. To je dediščina, ki se je prenašala. Vendar
s tem, ko je Meblo šlo, je šla tudi ta dediščina.
To se je izgubilo. Nova Gorica dediščine nima,
ker ona je zrasla na osnovi industrij.« Podobno
73
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
je razmišljala tudi nekdanja učiteljica, ki je no-
vogoriške učence učila o dediščini domačega
kraja. V intervjuju se je spraševala: »Kaj bi bi-
lo, če bi otroci prinesli iskrin telefon. ‘Ja, saj je
to dediščina,’ bi rekli. Sedaj imamo vsi mobite-
le, če pa gremomalo bolj nazaj, je tudi to. Ven-
dar bolj je bila zanimiva dediščina iz starejših
obdobij« (r. 1959). Zato so v šoli več pozorno-
sti namenili predmetom iz obdobja pred 2.
sv. vojno, zlasti iz kmečke kulture. Postavlja
se vprašanje, ali zaradi tega Nova Gorica ni-
ma dediščine.
S to dilemo se je ukvarjala tudi raziskoval-
ka Tanja Petrović in v članku Industrijsko delo
v socializmu: od izkušnje do dediščine (2016)
problematizirala proces pogajanja o dediščini
iz socializma, v katerem je nastalo mesto No-
va Gorica. Po njenih besedah ta proces ni
enostaven, nedvoumen in neproblematičen,
saj so socializem kot politični in ekonomski
sistem ter življenjska izkušnja interpretirani
kot neevropska dediščina, ki ne prispeva do-
volj k evropski kulturni politiki in zamišljanju
evropske identitete. Zaradi tega so muzejske
in druge z dediščino povezane naracije o soci-
alističnih dosežkih ter delu zaznamovane z
ambivalenco in samocenzuro. Ker ima na slo-
venskem ta dediščina nadnacionalni, jugoslo-
vanski vidik, jo je težko vključiti v nacionalne
in lokalne dediščinske diskurze. Zato ni ču-
dno, da tako v širši javnosti kot v turistični in
kulturni industriji, ki postavljajo smernice za
razvoj, ne zasledimo elementov, znanj, do-
sežkov, vrednot ipd., ki so nastali v socialistič-
nem obdobju. Interpretacijo raziskovalke je
potrdila tudi Inga Miklavčič Brezigar, nekda-
nja kustosinja Goriškega muzeja in avtorica
razstave Industrijska dediščina na Goriškem
(2015), ki je v intervjuju pojasnila: »Gorica je
delavsko mesto, to je tipično mesto delavske
kulture. V to so vključene vse pozitivne vre-
dnote delavstva: enakopravnost, enakovre-
dnost, 8-urni delavnik /…/ V tovarnah je bila
skupnost. Spoštovane so bile tudi ženske. Ven-
dar delavske kulture še nismo ovrednotili. Tudi
etnologi je še nismo. Sem bila prva, ki sem to
začela raziskovati.« Pomen delavskih vrednot
so potrdili tudi pogovori s starejšimi sogovor-
nicami, ki so na zaključno vprašanje, kaj bi že-
lele prenesti na mlajše rodove, izpostavile:
»Si moral delati. Preveč je bilo dela. Šolo smo
gradili, občino smo gradili. Prej ni bilo nič, smo
morali ustvariti temelje. Morali smo uporablja-
ti roke, možgane, da smo nekaj naredili. Mi
smo z dušo delali« (r. 1935). Najstarejša sogo-
vornica pa je poudarila: »Vse je bila perspekti-
va. Danes je ni. Ljudje so se udeležili vseh akcij,
kakršnakoli je bila. Vsepovsod. Krajani so gra-
dili Novo Gorico. Razpoloženje je bilo drugač-
no, se je videlo, da nekaj raste, nekaj prihaja«
(r. 1925). Zato Miklavčič Brezigar opozarja:
»Nova Gorica ima dušo, dušo vseh tistih, ki so
tukaj gradili in zidali. Oni so zidali z dušo, sr-
cem. Tisti, ki so soustvarjali Novo Gorico, so jo
ustvarjali s srcem. Mene zelo moti, ko se govo-
ri, da mesto nima duše. S tem dajemo ljudi v
nič, jih ponižuješ. To ni prav.«
Sklepne misli: »Dediščina je tisto, kar
nosimo v svojem srcu«
Ključno vprašanje, na katerega članek želi
odgovoriti, je, kaj je nesnovna kulturna dedi-
ščina Nove Gorice. Analiza pogovorov s sta-
rejšimi sogovornicami je pokazala, da odgo-
vor ni enoznačen in preprost. Sogovornice so
z žarom v očeh pripovedovale o spominih na
gradnjo mesta in soustvarjanje življenja v
njem. Spregovorile so o medsebojnih odno-
sih, zabavnem in kulturnem življenju, poveza-
vi mesta s podeželjem, potrebi po vrtovih in
stiku z naravo, pomenu dela in delavskih vre-
dnotah, palačinkah na Kekcu, vendar tega ni-
so imenovale dediščina. Ker je Nova Gorica
mlado mesto, ki še nima dolgotrajne tradici-
je, po mnenju sogovornic nima dediščine. Po
drugi strani pa so članice Goričank izpostavi-
le, da je dediščina to, kar nosimo v srcu. Ker
same prihajajo s podeželja, v mestu obujajo
podeželske rituale. Na drugi strani pa se v
strokovnih in političnih krogih kot pomemb-
Izvestje 19 • 2022
74 ČLANKI ���
na dediščinamesta izpostavljamodernistična
arhitektura (Mohor, Vodopivec 2020; Seražin
2019, Di Battista 2022). Kaj je torej dediščina
mesta?
»Z dediščino je vedno tako, ali jo vzameš in
oplemenitiš ali pa jo pozabiš in zapraviš,« pou-
darja etnologinja Inga Miklavčič Brezigar. De-
diščino navadno ustvarjamo strokovnjaki, ka-
terih delo so v zadnjih letih prevzeli tudi za-
gnani člani dediščinskih skupnosti. Prek raz-
ličnih kulturnih praks, projektov in aktivnosti
tako strokovnjaki kot nešolani raziskovalci s
svojim znanjem in pogledi ovrednotimo raz-
lične kulturne prvine ter veščine iz preteklo-
sti, v katerih prepoznamo določeno vredno-
to. Lokalno prebivalstvo pa zaradi različnih
zgodovinskih izkušenj, pričakovanj in potreb
to interpretacijo pozitivno sprejme ali zavr-
ne. Dosedanja raziskava ni pokazala, da sta-
rejše domačinke vrednotijo modernistične
arhitekturne stvaritve. Še več, poleg občin-
ske stavbe v tej dediščini ne vidijo posebno-
sti. Spregovorile pa so o dobrih sosedskih od-
nosih, ki so semed drugim vzpostavili tudi ob
gradnji in med življenjem v modernističnih
objektih. Govorile so o enakosti in sodelova-
nju, predvsem pa o delu: delu pri gradnji No-
ve Gorice, delu v tovarnah, delu v prostem
času, ko so se vračale na podeželje in tam po-
magale na kmetijah. Po njihovih besedah No-
va Gorica nima duše, ker ni več dobrih odno-
sov, ker ni solidarnosti in poštenosti, ker se je
začelo povzpetništvo. Zato bi mladim rade
položile na srce, »naj bodo pošteni in potrpe-
žljivi, naj delajo, naj se ne kregajo, naj bo mir«.
Nova Gorica je bila zgrajena zaradi specifičnih
političnih in družbenih razmer po 2. svetovni
vojni, vendar kot je poudarila najstarejša so-
govornica: »Bila je zgrajena s trdimi rokami«
(r. 1925). So lahko to pomembne vrednote, ki
jih pooseblja spomin, razumljen kot nesnov-
na kulturna dediščina mesta? Velja te vredno-
te ohranjati tudi v prihodnosti? Če ja, kako?
S temi in podobnimi vprašanji se bo pro-
jektna skupina ukvarjala tudi v naslednjem
letu in skupaj z glavnimi akterji iskala rešitve,
kako dediščino mesta raziskovati in inter-
pretirati z ljudmi, ki so kulturo mesta sou-
stvarjali.
VIRI IN LITERATURA
Literatura:
Ahmed, S. 2004: The Cultural Politics of Emotion.
New York in London: Routledge.
Benton, T. 2010: Introduction. V: Benton, Tim
(ur.) Understanding heritage and memory. New York:
Manshester University Press, str. 1–5.
Blake, J. 2017: The Impact of UNESCO’s 2003 Con-
vention on National Policy-making: Developing a
New Heritage Protection Paradigm? V: M. L. Stefano
in P. Davis (ur.), The Routledge Companion to Intan-
gible Cultural Heritage. London in New York: Rout-
ledge, str. 69–78.
Chitty, G. 2017: Introduction: Engaging Conserva-
tion – Practising Heritage Conservation and Com-
munities. In: Chitty, Gill. (ur.), Heritage, Conservation
and Communities. Engagement, Participation and Capa-
city Building. London, New York, Routledge, str. 1–14.
Fakin Bajec, J. 2020: Procesi ustvarjanja kulturne
dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in pro-
stovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog,
letn. 30/81, str. 69–88.
Fakin Bajec, J. 2020: Vključevanje skupnosti v ra-
zvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih
evropskih projektih. Glasnik SED, 60/1, str. 90–100.
GO! borderless. 2020: Nova Gorica: Mestna Obči-
na Nova Gorica.
Hofman, A. et al. 2020: Afektivni obrat: koncepti,
obeti, omejitve. Glasnik Slovenskega etnološkega dru-
štva; 60/1, str. 56–67.
Labrador, A. M.; Silberman, N. A. 2018: Introduc-
tion: Public Heritage as Social Practice. V: A. M. Lab-
rador in N. A. Silberman (ur.), The Oxford Handbook
of Public Heritage: Theory and Practice. New York: Ox-
ford University Press, 1–17.
Mohor, K. (ur.); Vodopivec, B. (ur.). 2020:Mapira-
nje prostorov modernističnih mest v kontekstu načel
CIAM-ove Atenske listine: zbornik prispevkov Medna-
rodne konference projekta Mapiranje urbanih prosto-
rov slovenskihmest v zgodovinskemokviru: Nova Gori-
ca in njeni konteksti, Nova Gorica, Ljubljana: Založba
ZRC.
75
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Petrič, M. 2000: Mednarodno pravno varstvo kul-
turne dediščine. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo,
uprava RS za kulturno dediščino, str. 16.
Petrović, T. 2016: Industrijsko delo v socializmu:
od izkušnje do dediščine. Glasnik Slovenskega etnolo-
škega društva, letn. 56/3-4, str. 31–40.
Plahuta, S. 2002: Jedi na Goriškem. Nova Gorica:
Goriški muzej.
Schofield, J. 2008: Heritage Management, The-
ory and Practice. In: Graham Fairclough, Rodney Har-
rison, John H. Jameson JNR, John Schofield (ur.). The
Heritage Reader: London, New York: Routledge, str.
15–30.
Seražin, H. (ur.). 2019: Umetnost na stičišču kul-
tur: Mestna občina Nova Gorica. Ljubljana: Založba
ZRC.
Smith, L. 2006: Uses of Heritage. London in New
York, Routledge.
Smith, L.; Wetherell, M.; Campbell, G. 2018: Emo-
tion, Affective Practices, and the Past in the Present.
London: Routledge.
Stig Sørensen, M. L.; Carman, J. 2009: Heritage
Studies: an outline. V: Marie Luise Stig Sørensen,
John Carman (ur.). Heritage studies: methods and ap-
proaches: London, New York: Routledge, str. 11–28.
Tolia-Kelly, D. P.; Waterton, E.; Watson, S. 2017:
Heritage, Affect and Emotion. V: Divya P. Tolia-Kelly,
Emma Waterton, Steve Watson (ur.), Heritage,
Affect and Emotion: Politics, Practices and Infrastruc-
tures. Abingdon: Routledge, str. 2–11.
Židov, N. 2020: Nesnovna kulturna dediščina in
muzeji. Etnolog 30, str. 49–67.
Spletni viri:
Spletni vir 1: Ministrstvo za kulturo. Direktorat
za kulturno dediščino. 2019. Strategija kulturne
dediščine 2020–2023. Https://www.gov.si/assets/
ministrstva/MK/DEDISCINA/STRAT_KD_2019.pdf
(dostop: 7. 12. 2022).
Spletni vir 2: Unesco. 2003. Convention for the
Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage.
Pariz: Unesco. Https://ich.unesco.org/en/convention
(dostop: 7. 12. 2022).
Spletni vir 3: Unesco. 1972. Convention
Concerning the Protection of the World Cultural and
Natural Heritage. Pariz: Unesco. Https://whc.unesco.
org/en/conventiontext/ (dostop: 7. 12. 2022).
Spletni vir 4: Di Battista A. 2022. Modernistična
dediščina Nove Gorice. V: Outsider. Https://outsider.
si/modernisticna-dediscina-nove-gorice/ (dostop: 8.
12. 2022).
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022