Poštnina piafnim p gctndal * m Cena Din 1*- ibjvtnshl dem Stcu. 73 V HutUlanl, 30. mana 1936 tete i. 44 mtlii. za Hitlerja Berlin, 30. marca. AA. Ob 1.15 je bil objavljen sledeči neuradni izid volitev: Vsega je glasovalo 44,942.040. Od tega je glasovalo za Hitlerjevo listo 44,381.217. Proti Hitlerju, oziroma neveljavnih glasov je bilo oddanih 542.823. Tako je za !'*;to, katere nosilec je vodja rajha drž. kancler Adoli Hitler, glasovalo 98.8%, proti pa z neveljavnimi glasovi 1.2%. Berlin, 30. marca. AA. Hitler je sprejel sinoči člane glavnega volilnega odbora, ki mu jih je predstavil minister za propagando dr. Gobbels. Hitler se je zahvalil članom odbora '>n jim izrazil svoje priznanje. Berlin, 30. marca. AA. V zvezi s sijajnim rezultatom včerajšnjih volilev je minister dr. Gobbels odredil, da se morajo danes izobesiti povsod na drž&Vfrib in javnih zgradbah zastave. 40 kg zlota so mu ukradli Alžir, 30. marca. AA. Včeraj je prispel v alžirsko pristanišče prekooceanski parnik »Kanada« na vožnji iz Dakarja na vzhod. Potnik Georgcs Muguel iz Sirije je porabil priložnost, da sc je izkrcal in prebil nekaj ur z zabavo. Ko se je vrnil na ladjo, je ugotovil, da je njegova kabina zaklenjena, kakor je bila pri odhodu, izginil je pa iz nje neki zavojček. Ves obupan je potožil kapitanu, da so mu odnesli vse, kar jc imel, okoli 40 zlata v prahu in 25 dc-mantov skupno vrednih milijon frankov. Povedal je, da so mu rojaki v Sierri Leoni naročili, da odnese ta dragoceni tovor v Sirijo. Vzlic intenzivni preiskavi niso še mogli priti lati' na sled. Oster, fpgm fcama&ste&n ssiiraromia ministra fUuuliiui Hitler in afeaout mirovni nameni Pariz, 30. marca. Včeraj je imel fancoski zunanji minister v svojem volilnem okrožju prvi govor, katerega je vsa' evropska javnost pričakovala z veliko napetostjo. V govoru je precej pojasnil francosko stališče zadnjih dogokov v Evropi, zlasti glede pogajanj in sklepov v Londonu. Francija bo storila vse, jc dejal Flandin, da utrdi mir in spoštovanje mednarodnega prava. Temelji za pogajanja morajo biti natančo določeni in resni. Upajo, da bo Hitler v svojih nadaljnjih govorih s komentarji popravil svoje prvotne ponudbe, ki so nesprejemljive, zlasti v tisti točki, ko primorja veljavnost pogodb s tistim, kar imenuje večno življenjsko pravu nemškega naroda. Tudi s tem, da bi Francozi predložili haškemu razsodišču ali se francosko-sovjctska pogodba ujema z določili lokarnskega pakta, krši Hitler pravico, ki gre vsakem unarodu. Ta pravica je v tem, da si lahko vsakdo uredi svojo hišo po lastni volji. Kal bo z nuroummi pogodbami Prvo: kakšna bo veljavnost pogodb jutri, če si Nemčija lasti pravico, da sleherno pogodbo zavrne v imenu nekake večne morale ali večnega življenjskega prava nemškega naroda. Drugo vprašanje pa je: kakšne bodo jutri misli glede nove pogodbe z Nemčijo in kdo bo tisti neprestraaski razsodnik, ki ga bo Nemčija pri novih pogodbah priznala. Nuj-*o je, da pri teh dveh vprašanjih vsakdo zaznava I globoko nasprotje med dvojnim pojmovanjem ii.cil-narodnega življenja. Hno je nemško pojmovanje, ki je pojmovanje sile, drugo pa jc pojmovanje vsega ostalega sK-ta, ki je pojmovanje prava. Hitler izjavlja, da hoče mir za 25 let. In jutri I bo morda izjavljal, da hoče večni mir s 1'rancijo. i Ali pripravlja tak mir s tem, da z vso naglico na-j zaj militarizira razoreženi pas v Porenju in da gra-! di celo utrdbe? Proti komu jc to naperjeno in zakaj se je vse to začelo, če je Hitler iskren v svojih trditvah o miru. Pred plebiscitom v Posarju je Hitler izjavil, da ni nobenega teritorijalnega vprašanja več, ki bi ločilo Francijo in Nemčijo. Tedaj je znova potrdil lokarnsko pogodbo. Kaj pa če se mu bo zdelo, da ob primerni priliki v imenu integralne suverenosti nemškega naroda postavi na kocko vprašanje Danciškega statuta? Ko obljublja pogodbo o nenapadanju z Litvo ali končno veljavno sprejema memelski statut, ali pa jc to samo pretveza, ki naj pripravlja nove udarce, nova dovršena dejstva v kršitvi mednarodnih pogodb? Pravico imamo, da stavimo ta vprašanja in da dobimo na nje jasne odgovore zaradi tega, ker bi Hitler nekega dne lahko trdil, da je v celoti zavrgel vse rezultate versajske pogodbe. V nadaljnjem govoru je. Flandin vprašal, na katere kolonije se nanašajo nemške zahteve o po-pravitvi krivic. Ali Nemčija zahteva, da se ji vrnejo vse kolonije, ki jih je imela pred vojno, ali pa iRŠKitere od njih. Vprašanje je katere? j Ali nemara v a Hitler nekega dne zahtevati, da naj ’ se v imenu živlienjskih pravic nemškega naroda razvija njej>ova bodočnost na stroške drugih na-I rodov, V primeru, da je temu tako, na čigave stroške namerava potem Nemčija osnovati svoje bodoče cesarstvo? Mir je nedeljiv in ga ni moči spremeniti z dvostranskimi pogodbami o nenapadanju, ki bi nekatere v danem trenutku zanikale, drugi pa bi napadalca krili proti skupni akcij, ki bi šla za tem, da pribori spoštovanje zakonu in pogodbam. Imeli bi tako varnost močnih in velikih ter varnost slabih in majhnih. Tak sistem paktov bi praktično pripravljal vojno s tem, da bi napadalca varoval. Alt sc HiUee odutc inoz. Nemcem! Ali ni značilno, da se v trenutku, ko Hitler predlaga svetu mir, množi nacionalistična propaganda v Avstriji in Scblesvvigu, med čeSko narodno manjšino in med švicarskimi Nemci. Naj Hitler odgovori, ali se odreče temu, da bi si nemška država priključka te pokrajine in ljudi, ali bo izjavil, da so to notranja vprašanja nem kega ljudstva, v katera mu ni ljubo, da bi se meSale druge države. Če je Hitler pripravljen odgovoriti na vsa ta vprašanja brez zamolčevanja ic brez rezerve, naj odgovori. Strahote irofroe na nteslmkl južni tanil Haiat ie bit razbit v troh urah Adis Abeba, 30. marca. o. Včeraj zjutraj ob 8 so številni oddelki italijanskih letal pridrveli od juga nad važno abesinsko postojanko in trgovsko središče Harar. llarar je abesinska vlada že decembra lanskega leta proglasila za odprto mesto, ki ga ni mogoče smatrati za pomembnejšo postojanko. Italijansko vojno poveljstvo pa ie bilo drugačnega mnenja in je za včeraj zjutraj odredilo napad na središče južne Abesimje. Italijanski avioni so mesto napadli po določenem načrtu in ga obstreljevali predvsem z zavži-galnimi bombami cclc 3 ure. Učinek bombardiranja je bil strahovit, mesto je popolnoma porušeno, število žrtev ogromno, tako da ga ni mogoče ugotoviti. Pri tem napadu niso italijanska jetala prizanašala niti inozemskim katoliškim misijonskim postajam in cerkvam. Tako je do tal porušena francoska cerkev ter bolnišnica francoskega Rdečega križa. Napad italijanskih avionov na Harar je prišel docela nepričakovano, tako da ni bilo mesto dosti pripravljeno nanj. Okrog mesta jc sicer bilo postavljenih nekaj protiletalskih lopov, ki so pa šele pozno stopili v akcijo. Po nepotrjenih vesteh so Abesinci sestrelili med napadom eno italijansko letalo. Po treh urah obstreljevanja so avioni svoje smrtno delo končati in spet odleteli na svoje postojanke. Število žiteo mniltno Adis Abeba, 30. marca. o. Havasov poročevalec poroča iz zanesljivega vira, da število žrtev pri včerajšnjem italijanskem napadu na Harar ni bilo tako veliko, ker so abesinske oblasti mesto v glavnem izpraznile že v zgodnjih jutranjih urah. Oblasti raziskujejo, kakšno škodo je ta letalski napad povzročil. Popolnoma porušeno je središče mesta, katero jc obstreljevalo 25 avionov. Jtnfifauski uspehi Asinara, 30. marca. AA. I)NB poroča: Italijanske čete na severni fronti so zadnje dni dosegle nekaj lepih uspehov in zasedle več strateško važnih točk. Na skrajnem desnem krilu je sedaj prvi kor pri Maici, severno od jezera Ašangi, kjer je kakor znano abesinski cesar koncentriral svoje čete. Tretji italijanski kor je potetn. ko je prekoračil reko na pogorju Ternbijena, zavzel 27. t. m. zelo važno strateško točko Sokota in pripravil vse potrebno za napredovanje po karavanski poti, ki od tam vodi proti Desijeju, Addis Abebi in Gon-dari. Pohod proti Sokoti so izvršili mešani od-oddelki tretje armade. Temperatura je pri tem pohodu znašala celo do 45 stopinj v senci. Cela ta pokrajina je gotovo čisto puščavska. Vsi poglavarji plemen so ee tukaj prodali Italijanom. Drugi armadni kor je nadaljeval z napredovanjem preko reke Takaze v zapadni smeri. Cete so pri Maitin-keti zgradile most, ki je dolg 100 m. Ta del vojske je napredoval do Debabeea, ki se nahaja na južno-zapadnih obronkih Semiena. Pri tem je moral prekoračiti teren, ki je celo pri domačinih znan kot zelo težak in neprehoden. Na desnem krilu je domača konjenica prešla reko Setit in potem, ko je zavzela Kafto, obkolila Amba Birbutan in tamkajšnjo posadko, ki se je' hotela upreti, prisilila k predaji. Na ta način so Italijani zagospodarili vsem pokrajinam južno od reke Setit. Ta pokrajina je tropska z mnogo džunglami. Torej teče sedaj italijanska fronta v sklenjeni črti od Nogare na sudanski meji jugovzhodno proti jezeru Ašangi. Pariz, 30. marca. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Zavzetje Tebareka in Sokote od strani Italijanov pomeni važen strateški uspeh Italijanov. Tebarek ščiti posest oblasti Semien in otvarja pot v Gondar, Sokota pa gospodari potem, ki vodijo v Addis Abebo in vodijo vzporedno s cestami proti j Desijeju. Na ta način je tretji italijanski armadi omogočeno, da lahko manevrira v teh smereh. Verjetno je. da bodo izkoristili Italijani ta položaj in obkolili gigantski masiv Semienna, čigar najvišji vrh je ras Dasian in je visok 4800 m. Na »»(Eni fronti presenečanju Aksum, 30. marca. o. Na severni abesinski fronti italijanske čete polagoma a zanesljivo prodirajo naprej. Njihovo napredovanje je tu olajšano radi prijaznega vedenja prebivalstva, ki italijanske čete povsod pozdravlja. Ker ne morejo italijanski tehnični oddelki tako hitro zgraditi cest, da bi lahko avtomobili prevažali prodirajočim oddelkom hrano, zdravila in druge potrebščine, vrše to nalogo avioni, ki letajo neprestano od skladišč do prednjih črt. Zlasti porabijo čete velike množine zdravil proti tropskim boleznim, ki razsajajo v tem predelu. Italijani vedo, da si z zdravljenjem in z zdravili pridobe največjo naklonjenost domačinov. Letala spuščajo zdravila s padali na zemljo. Vojaški dostojanstveniki in poveljniki so nad prodiranjem italijanskih čet zelo presenečeni, ker jim je abesinska vlada vseskozi dopovedovala, da je neguševa vojska nepremagljiva in abesinsko ozemlje nedotakljivo. Abesinske čete katere še niso prišle do boja na frontah, niso še ničesar vedele o italijanskih zmagah in so bile prepričane, da jih neguš v najkrajšem času povede do Rdečega morja. Sin španskega diktatorja zapit Madrid, 30. marca. AA. Sodišče je obsodilo na dva meseca in en dan zapora Primo de Rivera, tina pokojnega diktatorja, ki je bil kot predsednik lašistične stranke »Španske Falange« obtožen javnega nasilja utitelja Pelka o fa&iali: Tisotl slov. ljudstva taste žetev sramotnega polititaega sovraštva ■: v:::: :.: > .■> ♦ v- . v ' I M A . -k <• Minister dr. Krek govori na shodu v Ribnici V stratosfero Varšava, 30. marca. AA. Pat poroča: Poljski stratosferski balon Varšava II, ki je včeraj ob 9. uri dopoldne startal, ima kapaciteto 2200 m'. Pri ekspediciji sodeluje poleg kapetana Zbignieva tudi slavni profesor Jutkohorkjcvik. V letalu so aparati za opazovama kozmičnih zračenj. Start se jc vršil v ugodnih razmerah, balon je odletel v severni smeri. Spustil se je pri Lom/i, potem ko je dosegel višino 10.000 m .Pri pristajanju ie prišlo do eksplozije kisika ki je uničila del ovoja balona, nikdo po ni bil ranjen. Agrarna reforma v Španiji Madrid, 30. marca. AA. Predsednik Zamora je podpisal uredbo, ki navaja okoliščine, pod katerimi pridejo posestva pod zakup agrarne reforme, Ta posestva so vsa tista, ki leže v prokrajinah, kjer-so koncentrirana velika posestva, dalje posestva z zelo gostimi naselbinami kmetov v primeri s cclot-nim številom prebivalstva in naposled posestva, kjer žive nekateri kmetje zelo na tesnem v primeri s številom kmetov. Eden izmed členov uredbe daje možnost, da sc lastniki posestev lahko pritožijo zoper razsodbo o razlastivi. Madrid, 30. marca. AA. Uprava za agrarno reformo je izdala službeno poročilo, da se onim poljskim delavcem, ki so v zadnjem času sodelovali pri napadih na posamezne posestnike, ne bo dodelila niti. ena parcela zemlje. Kit ie Beln Kun? Barcelona, 30. marca. AA. (Havas.) V Barceloni kroži že nekaj dni glas, da se v prestolici^Kata-lonije skriva Bela Kun, nekdanji predsednik sovjetske vlade na Madjarskem (med boljševizmom na Madjarskem I. 1919). Trde, da so Belo Kuna poslali iz Moskve v Španijo s posebnimi navodili. Policijske oblasti doslej še niso mogle dognati, ali so ta poročila resnična. Na pristojnem mestu ne verujejo v ta poročila, ker mislijo, da bodo voditelji tretje internacionale izbrali za posebno poslanstvo drugo osebo, ne pa Belo Kuna, ki ne zna ne španščine ne francoščine. 4 mitiiooe brezposelnih mani Washington, 30. marca. AA. William Grcen, predsednik delavske ameriške federacije, je izjavil, da je bilo meseca januarja 12.5 milijona ljudi nezaposlenih, to jc za 69.000 manj kakor januarja 1935 in za 214.000 manj kakor januarja 1934. Grcen jc dodal: Industrija šc nc kaže znamenj, ki bi upravičevala upanje v to, da bo kaj prida nezaposlenih dobilo dela. Po zaslugi kreditov osrednje vlade je našlo dela okoli 4 milijone nezaposlenih dclavcev pri javnih delih, poldrugi milijon dclavcev dobiva pa neposredno podporo. ludte povsod Barcelona, 30. marca. AA. Delegacija židovskih emigrantov iz Nemčije, ki so se naselili v Barceloni, je posetila novega katalonskega guvernerja Com-panisa in ga prosila, naj omogoči židovskim beguncem, da si ustvarijo življenjsko eksistenco v Kataloniji. Delegacija se je pritožila spričo neke akcije, ki jo vodijo proti njim tujci, ki živijo v Barceloni. Companis jc Židom obljubil vso pomoč. Kazen za Spiione Berlin, 28. marca. AA. (Havas.) Nemško letalsko ministrstvo ni izdalo nikakega poročila o preletu Strassbourga. Na pristojnem mestu samo izjavljajo, da je francoski letalski ataše v Berlinu dobil sporočilo o načinu, kako sc je ta incident likvidiral. Kakor izvemo, so oba letalca po nalogu generala Goringa za kazen poslali za dve leti v koncentracijsko taborišče. Obenem jc izšla naredba, ki sporoča vsemu moštvu nemškega letalstva, da se bo v bodoče nezapovedan prelet francoskih, belgijskih in agleških tal kaznoval kakor veleizdaja. Velik, peocestl v Špauiii ne bo Madrid, 30. marca. AA. Havas poroča iz Carta-gene, da so tamkajšnji redovniki v dogovoru s pri slojnimi cerkvenimi oblastmi sklenili, da letos v ve likem tednu ne bodo priredili tradicionalnih prc cesij. Bojc sc, da bi levičarski elementi napadli pr cesijc in bi prišlo do nedolžnih žrtev. Pariz, 30. marca. Norveška brzojavna agencij poroča, da so neresnični glasovi o nevarni bolezni bivšega sovjetskega komisarja I.cva Tolstega Noš tujski promet moromo reči, da jc na višini Zasebna delavnost in podjetnost ob podpori oblastev sta v največji meri pomagala ustvarjati Maribor porabi največ elektrike v vsej državi Kdo je za slovenske koristi Dva shoda ministra dr. Kreka. Z avtobusom v Dobrno Ljubljana, 30. marca. včeraj je imel minister brez listnice dve veliki ljudski zborovanji, dopoldne v Trebnjem, popoldne pa v Ribnici. Na obeh zborovanjih je gosp. minister obširno poročal o sedanjem političnem položaju ter zlasti obširno orisal zadnje dogodke v senatu. V pravi sliki je pokazal delovanje vseh treh bivših slovenskih ministrov, dr, Kramerja, Puclja in Marušiča, ki so se v bojazni, dai sploh izpadejo iz političnega življenja, zatekli v senat, da tam raznašajo sedaj o Slovencih najslabše stvari, da predstavljajo Slovence kot protidržavne elemente, ki so proti Jugoslaviji itd..., Vse to delajo zaradi tega, da bi se prikupili Srbom, da bi s pomočjo njih prišli zopet na oblast, ko pa bi bili na oblasti in ko bi narod moral zopet čutiti njih est, pa bi ustvarjali mnenje, da je to srbska pest. 'o je star način borbe tako zvanih slovenskih »voditeljev«, ki so spričo dejstva, da prehajamo brez njih in brez njihove volje v normalizacijo notranjepolitičnih razmer. Dve tretjini vseh govorov sc je sukalo okrog Slovencev, nikdar se v Belgradu o Slovencih še ni toliko govorilo kakor te dni v senatu. Ne vem, ali je še kakšna flika v Sloveniji, ki je ostala čedna. Vse so opljuvali. Nismo slutili, da šefi bivših strank, ki so se v strahu, da ne bodo več izvoljeni, zatekli v sMiat, morejo pasti tako globoko, kadar govore o Slovencih. Celih 1(1 dni smo u-gnbili v samem prerekanju. Ko pa jc vlada hotela govoriti o finančnih zadevali, niso ti ljudje našli nobene misli, nobene besede niso imeli, s katero bi anali pokazati pot k gospodarskemu izboljšanju. 14 dni se je valjal proračun v senatu. E no da bi (i o njfin sploh kaj govorili. Najhujše pa je to. da so tlelo bivših svojih režimov po ust i li g. Janeza Puclja proglašali za politiko blagopokoj-nega kralju. Večje krivice liajvišjeinu naslovu ni mogel storiti nihče, kakor g. Pucelj, ko je dejal, da je moral preganjati naše ljudi, ker se niso uklonili njemu, dr. Kramerju in dr. Marušiču, češ da je bil to režim hlagopokojnega kralja. Kaj velikega in lepega od Puclja no pričakujemo, kaj takega pa tudi nismo pričakovali. Trdili so tudi to, da Slovenci še danes nismo zanesljivi Jugoslovani. Sklicevali so se na poročila medvojnega časopisja, ki jih je cenzurirala avstrijska vojaška cenzura. Majniško deklaracijo, ki so jo žene in dekleta podpisovale, ko vas mož in fantov ni bilo doma, so primerjali tistim legitimacijam, ki jih imajo pocestne ženske velikih in pokvarjenih mest. Vas, može in fante, kličem za pričo in vse slovenske hribe in doline, ali ni vsa Slovenija 1. 1918 odmevala od navdušenja za Jugoslavijo, ki ga je med narod zanesel g. dr. Korošec? j Tako v Trebnjem kakor v Ribnici se je zbrala j na zborovanje vsa okolica od blizu in daleč. Ljudje so navdušeno pritrjevali izvajanjem g. mi- . nistra ter obsojali ravnanje samozvanih slovenskih j voditeljev. Zlasti so zborovalci navdušeno vzkli- j kali dr. Korošcu ter manifestirali za njegovo po- , litiko. Nedeljske občinske volitve bodo pokazale, da | so nekdanje Pucljeve trdnjave spoznale, kam vo- j dijo ljudstvo možje, ki so taki slabiči, da morajo ' pošiljati svoje idejne nasprotnike v smrt, kakor se je to zgodilo s pokojnim Pečkom . . , vabljivo zunanje lice naše Slovenije, da more tujec občudovati ne le naše naravne krasote, temveč more najti tudi vsega, kar mu je doslej znala dajati samo tujina. Ko je stopal naš človek v tujino, se je znal tudi marsičesa od nje naučiti. Naše tujsko prometne organizacije so priredile že veliko izletov in potovanj v inozemstvo, in trdimo lahko, da smo se pri tem okoristili z marsikatero napravo, ki je za razvoj tujskega prometa pn nas doma osnovnega pomena. Doslej sta le Putnik in Prosvetna zveza organizirali taka potovanja v inozemstvo, zdaj pa smo dobili v Ljubljani še eno mlado podjetje, ki se bo bavilo zgolj s prirejanjem izletov po naši domovini in v inozemstvo. Avtobusna potovalna in izletna pisarna Matije Okorna v Ljubljani je s sodelovanjem avtobusnega podjetja ). Goričana postavila v promet nov velik avtobus, ki jc prav nalašč v te namene zgrajen in za dolga potovanja. Avtobus ima vse ugodnosti in udobnosti, ki so za dolge vožnje potrebne, posebna novost p<> je ta, da se more streha avtobusa med vožnjo vsak trenutek od- preti ali zapreti, delno ali pa tudi popolnoma. Te posebnosti doslej še nismo videli. Možno je tako zračenje brez kakršnegakoli prepiha. Tudi v drugem oziru je avtobus polivale vreden. Motor in šasijo je dobavila avstrijska tvrdka Saui er vse ostalo pa je delo naših domačih podjetij Mizarska dela karoserije je izdelala tvrdka Avtobus (Franc Rojina) v Šiški, tapetniška dela je izvršil bruno Balantič. Včeraj je bil prirejen prvi poskusni izlet s tem novim avtobusom v Dobrno. Udeležili so se ga s tujskoprometnega oddelka banske uprave g. Sottler, magistralni nadsvetnik g. dr. Rupnik, g. Valašck za Tujsko prometno zvezo, g. Zor za Prosvetno zvezo, ing. Štolfa in drugi, med njimi tudi zastopniki tiska. Ob lepem vrernnu jc bila vožnja nad vse prijetna, poleg vse udobnosti, ki jo moremo zahtevati na takem potovanju se riam je tudi molor, ki porablja kot pogonsko sredstvo nafto, pokazal odličnega. Motor jc prestal svojo najtežjo preizkušnjo na serpentinah in strminah klanca v Černilcu. Nn koncu pa moramo kot prvo in poglavitno pohvalili pri tem novem podjetju ne le podjetnost, temveč tudi pogum, s katerim se je mladi g. Okorn lotil tako hvalevrednega dela. Včeraj so se vršile v 7 občinah občinske volitve. Izid je naslednji: Št. Jernej na Dolenjskem. V olivnih upravičencev 1314. Volilo 820 (62>4%). JRZ (nosilec Vide) 020 (70.22%) glasov (22 odbornikov), združena opozicija 195 (23.78%) glasov (2 odbornika). Ihan. Volivnih upravičencev 208. Glasovalo 182, t. j. 08%. Lista JR Z (nosilec Ložar Janez) 182. Nasprotniki niso postavili kandidatne liste. Vitanje pri Konjicah. Volivnih upravičencev 815. Volilo 490 (00%). Lista JRZ (nosilec Hrifstelj Franc) 115 glasov (2 odbornika), združena opozicija (nosilec Kranjc Marko) 382 glasov (22 odbornikov). št. Vid nad Ljubljano: Volivnih upravičencev %3, listu JRZ (nosilec Karel Krjavec, mizarski mojster) 615. Nasprotniki niso mogli posta-viti kandidatne liste. JRZ jc torej dobila vseli 24 odbornikov. Volivna udeležim 64 odst. Dobrna. JRZ je postavila svojo listo z nosilcem g. Markom Podpečanom. Pristaši JNS, ki Jo prej tako slavno zmagali pri občinskih volitvah, niso tnogli postaviti niti liste, čeprav so to poskušali skupaj z mačkovci, ki jih je v Dobrni tudi nekaj. Kljub temu, da je bila vložena samo ena lista, je udeležba še precej zadovoljiva, saj je prišlo 53% volilnih upravičencev na volišče in oddalo svoj glas za JRZ. Volilnih upravičencev ie bilo 486, oddanih glasov pa ie bilo 258. — JRZ je dobila vseh 18 odbornikov. Radvanje. • Volivnih upravičencev 758. volilo (lh je 483 ali 68 !■'•%. No-silec JRZ liste g. Pristovnik je dobil 290 glasov, to je 15 mandatov, socialistična lisla Peska Alojza pa 193 gslasov, 3 mandate. Studenci pri Mariboru. Volivnih upravičencev 1044. volilo 1039 ali 03% Lista g Lojza Kaloha je dobila 890 glasov ' (23 odbornikov), lista Šrei-berja 149 glasov (1 odbornika). - Vel. Lašče v žalosti in—ogorčenju Vel. Lašče, 30. marca. Nepregledne množice slovenskega naroda so se včeraj zgrnile v Vel. Laščah, 6$ pospremijo k zadnjemu počitku svojega blagega in tako priljubljenega učitelja Franca Pečka. To ni bil navaden pogreb: bila je obenem minifestacija za tiste ideje, za katere se Peček ni dal ukloniti. Bil pa je tudi ne samo opomin, marveč pravi izraz ogorčenja, ki so ga izzvali v svojim ravnanjem valikolaški mo-gočnjaki. Ponižen slovenski narod je tudi včeraj pokazal, da se ne pusti begati po ljudeh, ki se svojih sodržavljanov drugega svetovnega nazora boje tako, da jih morajo odposlati v kraje, »od koder zgube vsako sled do doma«. Na kupu umazane slame je pokojni Franc Peček trpel in umiral dve leti, več pa je trpel ves narod, posebno pa vsa ve-likolaška, vsemogočnemu nekronanemu kralju ne-všečna okolica, ki jo je očistil vseh, ki mu niso bili po godu. Da sredstev gospodje niso izbirali, nam kaže slučaj Pečka. Da pa narod ni na strani teh laži-voditeljev, je bolj kakor katerakoli druga okolnost, dokazal včerajšnji pogreb. Vel. Lašče so bile eno samo pogrebno pozorišče. Številni govori pa, ki so se vrstili ob pokojnikovi krsti, so izražali eno samo žalost nad izgubo plemenitega pokojnika, poleg tega pa brezprimerno ogorčenje, ki vlada ne samo v vsej okolici, marveč tudi v vsej pošteni slovenski javnosti. Učiteljsko žrtev so spremili k zadnjemu počitku zlasti številno učiteljstvo in šolska mladina. V imenu teh se je poslovil od pokojnika veliko-loški nadučitelj g. Žitko, ki je med drugim dejal: »Komaj so vzklile prve pomladanske cvetice ler nam dale novih upov za življenje, si prispel tudi ti v svoj domači kraj. Tako ti sam, kakor tvoji prijatelji in tovariši smo se veselili, misleč, da tudi za tebe prične nova srečnejša doba v tvojem življenju. Toda, to ti ni bilo usojeno, S smrtno boleznijo si prispel domov, kjer se ti je pripravilo novo bivališče na onem kraju, kamor si hodil več let vsak dan. Ko 6i ležal težko bolan daleč od nas, brez skrbne nege, brez žene in sestre, si tam izrazil željo, naj te pošljejo domov. Ni se pa izpolnila želja šolske mladine, ki je vedno izpraSevala, kdaj pride dragi gospod učitelj vedrega obraza in veselega nasmeha. Obsula te je s cvetjem in danes te zadnjič spremlja. Še je med njimi mnogo takih, ki si jih pred par leti zapustiL Td so mi naročili, naj ti izročim pozdrave in njih zahvaln Dragi prijatelj. Dosege! si kraj, kjer ni nobenih sovražnosti. Tu počivaš in gledaš svoj otroški svet, tu vidiš domače njive in trate, vsak dan,pa te bo pozdravljal iz zvonika zvon one cerkve, v katero te je prvič vodila tvoja pot, v katero te je prvič vodila tvoja mati, ko si bil v njenem varstvu. Mi vsi te ohranimo v najlepšem spominu. Izgubimo prijatelja, zvestega, poštenega, odkritega. Počivaj v miru, zlata duša!« Na velikolaškem pokopališču bo v vrsto spomenikov velikih sinov slovenskega ■ naroda stopil tudi skromen spomenik Francu Pečku. Preroško je dejal ob odprtem grobu g. dr. Oblak: »Kamen, ki bo prišel na ta grob, bo pričal, da počiva tu junak, ki je padel na Ironti poštenega slovenskega katoliškega ljudstva v boju proti nasilju. Ta spomenik pa bo še spomenik tudi drugVn — toda spomenik sramote malim ljudem svojega časa.« Naši umetniki razstavtfaio Včeraj ob 11 dop. je g. F. Tratnik otvoril slikarsko razstavo v Celju v mali dvorani Celjskega doma. Otvoritvi je prisostvoval sreski načelnik g. dr. Iv, Zobec in maloštevilno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem g. Tratnika, ki je v kratkem govoru pokazal razvojno pot naših umetnikov. Razstavo prireja g. Ant. Kos iz Ljubljane. Razstavljene pa imajo slike gg. Jakopič, Gaspari, Tratnik, Jakac, Sternen, Grohar, Sedej, Slapernik, ga. Sodnikova, Klemenčič, Majkovski in od domačinov g. Modic. Od kiparjev razstavljata nekaj svojih manjših del gg, Smredu in Iv. Zajc. V Dramljah je bila včeraj zaključena proti pričakovanju uspela vinska razstava. Šport v Celju. Včeraj se je odigrala na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med ASK Primorje in SK Celje. Tekmo je ljubljansko Primorje odločilo z rezultatom 7:1 (4:0) v svojo korist. Tekma, dasi prvenstvena, je bila odigrana zelo ležerno. Rezultata je malo previsoko izražen, čeprav so gostje domače prekašali v tehniki. Sodnik gosp. Lukežič iz Ljubljane je tekmo sodil objektivno. Gledalcev okrog 500. V predtekmi je rezerva SK Celja odpravila rezervo Atletikov v razmerju 2:1 (0:0) Dopoldne pa je SK Jugoslavija premagala SK Hrastnik z rezultatom 3:1 (0:0) Nova pregrapaesja občin Trbovlje, 30. marca. Pod naznačeno notico se neki dopisnik v »Delavski Pravici« pritožuje, zakaj se Hrastnik rte priključi nazaj občini Trbovlje. Ob enem se pritožuje, kako je mogel podžupan občine Trbovlje g. Jordan staviti plenumu tozadevne seje le pogojen predlog za zapetno priključitev Hrastnika k Trbovljam. Radi jasnosti dopisniku in jasnosti tudi drugih je bil soglasni sklep za priključitev sledeč: Z ozirom na to da se ie večina volivcev iz k. o. Hrastnik, Ojstro, Sv. Marko, v' kolikor spadajo sedaj pod upravno občino Hrastnik—Dol, izjavila, da bi se te k. o. izločile iz občine Hrastnik—Dol in zopet predelile občini Trbovlje, se mora občinski odbor trboveljski po nalogu okrajnega glavarstva v Laškem štv. 6184-6 z dne 28. oktobra 1935 m v smislu § 6 zok. o občinah izjaviti, ali je za zopclno priključitev navedenih k. o. k občini Trbovlje ali ne. O stvari je razpravljal že upravni odbor in sklenil staviti občinskemu odboru sledeči predlog: »Občinski odbor občine Trbovlje pristaja na zopetno priključitev k. o. Hrastnik, Sv. Marko in Ojstro pod pogojem, da se pridclc te občine v polnem obsegu z vso pripadajočo industrijo kemično tovarno in steklarno v Hrastniku in želi, da se poleg tega popravijo meje, kakor je sklenil trboveljski občinski odbor v scii dne 18. januarja 1933 in sicer, da bi tvorili mejo med občinama Trbovlje in Dol grebeni hribov, ki obkrožajo hrast-niško dolino na vzhodni strani (to je nad gostilno Golirišek na Dacarjev hrib in od tam dalje po grebenu Kovka ter za bivšo občinsko izolirnico, sedaj hišo g. Šoparja za Savo. Ta meja naj bi tvorila tudi mejo šolskih okolišev tako, da bi se tudi meje šolskega okoliša šole v Hrastniku krila s politično mejo. Vsaka druga rešitev zopetne priključitve Hrastnika bi naletela pri prebivalstvu občine Trbovlje na odpor, ker bi bila edino s to rešitviio občina kos težkemu gospodarskemu m socijol-nemu stanju, v katerega ie zašla pretežna večina prebivalstva radi zastoia v industrijskih podjetjih. Edino gornji način rešitve bi odobravalo prebivalstvo Trbovelj in Hrastnika ter gospodarski in drugi činitelji teh krajev, ki žc dolgo streme za tem, da sc industrija koncentrira v gospodarsko krepko občino, ki bi kljubovala vsem posledicam gospodarske krize. Občina Trbovlje se ne brani sprejeti k. o. Sv Marko in Sv. Katarino, ki prav gotovo gravitirata k občini Trbovlje, kakor si žele tudi prebivalci teli krajev sami Nobena občinska uprava ne prevzema samo takih krajev, ki so finančno šibki, zato pa hoče imeli tudi industrijo. Ako se pa vzame industrija občini Dol, potem tudi ona nima lasnega finančnega obstoja, ker bi bili direktni davkoplačevalci preveč obremenjeni. Vsekakor je bolje primerno, da ostane Hrastnik pri Dolu, Sv. Marko in katarina pa da pridejo nazaj k Trbovljam Za priključitev teh krajev sc nihče nc trudi pri banski upravi, kakor navaja dopisnik, pač pa zahtevajo prebivalci sami, ki hočejo imeti svoje pravice pri občini Trbovlje. Za Hrastnik je pač vseeno, ali spada pod Dol ali Trbovlje, da hoče spadati pod Trbovlje je pač razlog, da je imel Hrastnik od te občine dobiček, kar dokazujejo večletni proračuni občine Trbovlje. Mnogo se je dajalo, le malo pa dobilo Ne le naslovi, tudi podnas&ovi so neprijetni Dravsko glasilo čistega plemenstva je našlo dopadajcnje nad vmesnimi naslovi, s katerimi je »Slovenski dom« opremil govor predsednika vlade, ki ga je imel v petek v senatu, jugoslovensivu-juščim ni prav nič všeč, če smo podčrtali tiste odstavke govora, s katerimi je predsednik vlade s prstom pokazal na ljudi, ki jim je vsega dobrega in koristnega za državo prav malo mar, ko je razgalil njihovo demagogijo. Najbrže ne bo držalo, da ni najti v govoru nič tega, kar bi človek po naslovih pričakoval. Oiijcntalcern je seveda težko pogoltniti ugotovitve predsednika vlade, posebno ,tarn, kjer je ugotovil prave kalilce naših političnih razmer in kršilce ustave, ki jih zagrizenost tira tako daleč, da mečejo prokletstvo na vse, kur je dobrega, ker križu njihove diktatorske pohlepe. »Jutro« naj le še enkrat prečita ta govor in si ob njein izpraša svojo vest, pa bo našlo toliko grehov iz zlatih časov, še več pa grehov, ki jih je skupina, katere glas je je »Jutro« zagrešila nad slovenskim dobrom in državo, do jih nam ne bo treba še enkrat naštevati »Jutro« seveda ne smatra za slovensko korist, da se da notranjemu ministru pooblastilo za novo združevanje in ruzdruževanje občin. Prav statistika, ki jo je bil predsednik vlade zbral o razmejitvah občin v Sloveniji, je najbolj prepričevalen dokaz, iz kakršnih nagibov so sc pri nas razmejevale in združevale občine. Ali ni to slovenska korist, d i sc vse samovoljne razmejitve popravijo m se izvrse nove, tako da bodo odgovarjale zeham in zahtevam ljudstva. Teh po- »P^menskihPvodeiSv«d° mn°9°- Z°t0 h,di knk RrUf»°. vprašanje so kmetijske zbornice. Kra-l r '? n)eiž°va tovarišija ve, zakaj je glasovala proti temu Ali »Jutro« tudi tod ne vidi nobenih s ovenskih koristi. Zato ne, ker se je za ustvaritev 'deje kmetijskih zbornic potegoval tudi naš banski svet, v katerem na žalost niso več sedeli izvoljenci obeh plemenskih voditeljev in ker slovenski kmet ne spada v napredno fronto dravskega malomeščanstva; zlasti ob volitvah ne In politični zakoni? Zakaj ne bi prihranili tudi našim slovenskim občinam onih volitev, ko se bodo tako in tako v oktobru vršile redne. Ljubljanska bolnišnica. Predsednik vlade je povedal, da se je ideja združitve obeh ljubljanskih bolnišnic porodila v glavah dr. Marušiča in dr. Novaka. Nič ni čudnega, zakaj je tudi g. Pucelj smatral za potrebno, da da svoj glas proti zarodku svojih sobojevnikov Marušiča in Novaka, ki fla takrat z združitvijo obeh bolnišnic hotela zadeti v živo povrh vsega tudi Kramerjevega prijatelja, to jc bilo namreč še v času, ko je vlogo plemenskega »voditelja« od Kramerja prevzel dr. Marušič in so si bili prijatelji nekoliko v laseh Sedaj so si spet podali roke v spravo in so to zamisel hoteli kar enostavno pokopati. Ali nam more »Jutro« nekoliko bolj obširno povedati, zakaj je njegov Sef glasoval proti združitvi obeh bolnišnic. Na uho se pa le drznemo povedati tole: šef ljubljanske ženske bolnišnice je Kramerjev intimni prijatelj, predsednik naprednega starešinstva, dr. AIojzi,j Zalokar. Zakaj ne bi svM^ga prijatelja nekoliko podprl? To je le nekaj, kar je potrebno, da omenimo. Nihče si ne bo pridobil tovarištva s tem, da se ga bo izogibal. celi državi, ki ima poleg vsega tega 1 udi najcenej-ši električni tok od vseh mest. Lansko leto je porabi! Maribor 20,230.000 kilovatnih ur. Prebitek napram letu 1934 znaša 2,430.000 kilovatnih ur ali 13.6%. Na motorni pogon odpade od tega 15 milijonov 300.0000 kilovatnih ur. Odjemalcev je imel Maribor lansko lelo 11.026. Mariboru je lani svetilo 76.534 žarnic, lok je porabljalo 4359 likalnikov, kuhalnikov, ventilatorjev in drugih aparatov ter 3308 motorjev z 11.590 ks. Lani je bil elektrificiran južno-zapadni del Krčevine, poleg tega pa se je še razširilo obstoječe omrežje še na Pobrežju, na Teznu in v Studencih v skupni dolžini 8660 metrov. V Mariboru sveti vsega skupaj 911 cestnih svetilk ter je mariborsko mesto tudi najbolj razsvetljeno. Plinska cestna razsvetljava je že zdavnaj izginila in sveti samo elekrikn. Veliko zanimanje se je pokazalo tudi za lok za reklamo, za izložbena okna, reklamne plošče in napise., /h reklamno razsvetljavo nudi mesliid eleklriško pori i el']* trik , do 20. ure za 50% ceneje, po 20. uri pa za 7b%. Občinske volitve Maribor, 29. marca. Z nečem se Maribor lahko ponaša. Glede uporabe elektrike je daleč pred vsemi drugimi mesti v Sloveniji in v celi državi. Maribor se lahko v tem pogledu meri danes že z najbolj elektrificiranimi kraji v Evropi in na svetu Je že nekaj za mesto s 85.000 prebivalci in z razmeroma malo okolico, če porabi več elektrike, kakor Zagreb, Belgrad in Ljubljana, in če pride na glavo vsakega meščana na leto 400 kilovatnih ur, dočim znaša državno povprečje jedva 60 kilovatnih ur. V tem pogledu nas Mariborčanov še ne bodo tako kmalu dosegla druga mesta. Ves ta velik napredek pa je treba pripisati pametni in smotreni tarifni politiki mestne občine, ki je skušala potoni mestnega električnega podjetja čim najbolj dvigniti konzum elektrike ter zlasti z nizkimi cenami toka privabiti industrijo, da se v Mariboru in okolici naseli. To se je mestni občini v [>olnein obsegu posrečilo. Danes je Maribor najbolj elektrificirano mesto v Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 30. marca: Viktor. Jutri, torek, 31. marca: Amos. Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. Kai bo danes Društvena dvorana Št. Peter: Ob 20 v okviru ženskega odseka Prosv. društva predavanje g. dr. Ahčina o temi »Žena in komunizem«. Samostanska dvorana Sp. Šiška: Ob 20 tedensko predavanje Prosv. društva. Predava prof. Janko Mlakar. * Kako naj se opremimo za v gore? V alpinistični šoli TK Skale bo pod tem naslovom pre- f daval prof. Marjan Lipovšek v sredo 1. aprila v verandi hotela Union. Začetek ob 20. Vstop prost. OBČNI ZBOR ZVEZE ZDRUŽENJ GOSTILNIŠKIH OBRTI DRAVSKE BANOVINE Dne 3. aprila t. 1. se vrši ob po! 10 dopoldne I v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju občni j zbor Zveze združenj gostilniških obrti v Dravski j banovini s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo zvezne uprave: a) predsedstva, b) ravnateljstva, c) hotelirskega odseka. 4. Obračun za leto 1935. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Proračun za leto 1936. 7. Strokovni list. 8. Volitve: a) 12 članov v širši zvezni odbor i smislu člena 11 zveznih pravil, b) volitev pred- sednika, podpredsednika, 14 članov zvejne ožje uprave in njih namestnikov ter treh članov nadzornega odbora. 9. Samostojni predlogi. 10. Slučajnosti. U-deleženci zborovanja morajo oddati še preti začetkom občnega zbora svoje izkaznice zveznemu predsedstvu. Delegati brez izkaznic ne morejo imeti pravice govora in glasovanja. Radio Programi Radio Ljublianat Ponedeljek, 30 marca. 12 Valčkova ura (ploifle). — 12.4S Vremenska napo vod, poročila. — 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15 l)obussy: Morje — .slmfonifina pesnitev (ploSče). — 14 Vremensko poročilo, borzni točaji — 18 Zdravniška ura: Obolenja prebavnih orga,nov (go&P. dr. Bogomir Magajna). — 18.20 Cenur Franck: Simfonične varijacije 7.a klavir In orkester (ploSče). — 18.441 Kulturna kronika: Ljudevit Stiasny, Solnik in pisatelj (gosp. prot. Etbin Boje). — 1!> Nano-veod,ia pesem«. — 21 Petje, violina in klavir. — 21.30 Ploščo. — 22 Slraijska glasba. - 23.05 Plesne plošče. — lierUn: 20.10 Kabaret. - 21 Radijski orkester. — KSnigsbcrg: 20.10 Vojaški večer. — 22.30 Rablov klavirski kvartet. Maribor dobi novo zgradbo za ftofoef. pošto Maribor, 30. male*. Po napovedi poštnega ministra dr. Kalugjer-čiča dobimo v doglednem času v Mariboru novo zgradbo za kolodvorsko pošto. V svojem ekspozeju v se-natu je gosp. minister izjavil, da bo najel za zgradbo novih poštnih poslopij, med katerimi bo tudi kolodvorska pošta v Mariboru, pri poštni hranilnici posojilo 20 milijonov dinarjev. Kolodvorska pošta je sedaj v Ferkovi hiši na Aleksandrovi cesti v tako zvani Ferkovi hiši na Aleksandrovi cesti št. 58. Prostori so za vse urade pretesni, obenem pa so preveč oddaljeni od perona, zaradi česar se mora pošta od vlakov prevažati, kar je zamudno fn tudi precej odgovorno. Malo so se razmere glede prostorov izboljšale, odkar se je preselila carinska pošta v novo poslopje kolodvorske carinarnice. Vseeno je pa že dolgo nujna potreba, da se najdejo za kolodvorsko pošto novi prostori, tembolj, ker tudi železniška uprava sama pritiska, da bi dobila na razpolago v kolodvorskem poslopju pne prostore, ki jih ima sedaj pošta za poštni urad St. 2, v najemu. Vodstvo kolodvorske pošte v Mariboru je že zdavnaj izdelalo načrt, kako bi sedanjim nedostatkom odpomoglo. Po tem načrtu naj b: se novo poslopje za kolodvorsko pošto ne gradilo vštric kolodvorske carinarnice, kakor je bilo to prvotno določeno, ampak na prostoru južno od kolodvorske zgradbe, kjer se sedaj nahaja vrt. Za regulacijo prostora pred kolodvorom je tvoril omenjeni vrt vedno nepremostljivo oviro. Sedaj bi se na najprimernejši način rešilo vprašanje regulacije. Kolodvorska pošta bi s tem prišla tudi na najugodnejši prostor, kjer bi bila za stranke na prometnem kraju, obenem pa bi se dobil direkten prehod na peron. Poštna uprava je predložila železnici zamenjavo Ferkove hiše s stavbiščem vred za kolodvorski vrt. Železnica je na tako zamenjavo rade volj<. pristala. Od kolodvorskega vrta nima ničesar, od hiše, v kateri je sedaj pošta pa bi imela velike koristi Lahko bi se izrabilo poslopje za železniške pisarne ali za stanovanja uslužbencev. Tudi mestna občina je že obljubila svojo -pomoč. Tako so izgledi tukaj, da dobi Maribor v doglednem času novo reprezentativno javno zgradbo, ki bo obenem lepo izpremenila celo zunanjost mariborskega kolodvora. Koncert l\ubl\. komornega kvarteta Drugi koncert Ljubljanskega komornega kvarteta v tej sezoni je dokazal dvoje: da gredo ti naši mladi umetniki korak za korakom proti cilju tehnične izpopolnitve in umetniške poglobitve v svojem delu, drugič pa da bi bila za tak koncert Filharmonično dvorana pripravnejša, nekaj že zaradi boljše akustike, predvsem pa, ker sc zdi ljubljanskemu meščanu pot do dvorane kina »Sloge« vsekakor občutno predolga — to seveda le za resne koncerte, ne za kake vesele filme. Da me ne bi kdo napak nazumel, moram posebej poudarti, da gre društvu »Sloga« za pmogočitev tega koncerta vse priznanje. Beethovnov kvartet op. B. št. 3. je bil prva točka sporeda, obenem pa tudi sploh prvi Beethovnov kvartet na programih tega komornega ansambla. Oboje je najbrž vplivalo na izvajalce da sc je čutilo v hitrih stavkih sem in tja še majhna nemirnost. V andante-stavku, ki ic od vseh štirih naibolj »beethovenski« (saj se čuti drugače v tem kvartetu, ki izvira iz prve Beethovnove ustvarjalne dobe, še zelo močan vpliv Havdna), pa so nam znali odkriti tudi oni res pravega Beethovna, tako, da jim je ta stavek takorekoč ključ do neizmernih lepot Beethovnovih kvartetov. Ime Gabriela Faureja je sicer v glasbenem svetu dokaj cenjeno vendar njegov kvartet za Beethovnovim ni prav ugodno učinkoval. Vzrok za to pa ne leži v izvajanju, ampak v delu samem, ki kaže neko čudno inkonsckvenco. Glasovi stoje skoro dosledno medseboj v kontrapunktičnem razmerju, sami na sebi pa nimajo v melodiki one konstrukcije, ki jo polifonska obdelava zahteva. Faure sc kot pravi Francoz ni mogel vzdržati iskanja efektov, v zvokih barvitosti pa je hotel združiti s tem nekaj, kar je v bistvu nezdružljivo: polifonijo. Posebno pa, ker prevladuje ta osnovna poteza vse 3 stavke brez vidnejših kontrastov, učinkuje ta skladba dolgočasno. Izvajalci so se sicer potrudili spraviti iz nje vse, kar se je dalo pa bi skoro rekel, da je bilo njihovega truda za io skladbo škoda. V ruskem kvartetu »M. Belajef«, ki so ga na osnovni motiv B-a-f napisali štirje komponisti (UimskY korsakov, Ljadov, Borodin in Glazunov), vsak po en stavek, je stopila pred nas nekaka mozartovska muzika: veselje nad glasbo zaradi glasbe, ki ne išče pn tem problemov, ampak kjer kor l'ir» živa in neposredna muzika. In kot so vsi štirje komponisti pokazali, da so znali biti tudi pravi muzikanti v tem smislu, tako so tudi vsi štirje izvajalci dokazali svojo muzikalnost, vsak sam zase in vsi skupaj v izenačeni čisti in živo razgibani igri. V bodočem delu želim mladim umetnikom še prav toliko idealizma, kot so ga pokazali doslej, soj se bodo po začrtani poti izpopolnjevali od koncerta do koncerta in končno bi jim želel tudi 1 vedno več poslušalstva W Slovenski umetnik v očeh tuiine Miha Maleš, priznani naš umetnik, si je s svojim solidnim slikarskim delom ustvaril pri nas neizpodbitno ime, tako da si slovenske sodobne umetnosti zadnjih deset let brez njegovega snovanja ni mogoče več predstavljati. Na tem mestu smo že poročali o njegovi slikarski knjigi »Sence«, ki je povsod naletela na izreden sprejem kot prvo veliko slovensko delo te vrste. Enoglasno priznanje, ki ga je to njegovo delo doživelo celo v naših precej nemogočih umetniških in kulturnih razrva-nih razmerah, govori za vrednost »Senc«. Še bolj razveseljivi so po tuji glasovi, ki pričajo, da se more slovenski umetnik uveljaviti celo pred tako evropsko in svetsko kritiko, kakršna je doma v trenutno najvišjem evropskem umetnostnem središču, v Pragi. »Prager Presse«, ki njena kulturna kritika velja za merodajno v češki publicistiki, je 26. marca prinesla na prvem mestu viden in naravnost reklamen prikaz o novi Maleševi knjigi pod naslovom »Prijazne sence«. Ne bo odveč, če ga ponatisnemo v celoti, saj je danes za nas Slovence in za slovensko življenjsko upravičenost važno sleherno, še tako neznatno priznanje inozemstva. »Slovenski slikar in grafik Miha Maleš, čigar ime je praški javnosti v dobrem spominu, v kolikor ima odnosa do upodablajoče- umetnosti, je zbral izbor iz svojih linorezov in lesorezov v albumu, ki je izšel v »Bibliofilski založbi« v Ljubljani. I. Zorman mu je napisal kratek uvod. Maleš pa je podobam postavil na čelo lastno pesem in mesta iz svojih člankov kot nekak Čredo. Dela izvirajo iz let 1920 do 1935. Tematično je Maleš vsestranski dovolj: podobe živih in mrtvih ljudi, karikature, pokrajine, mestni motivi, študije aktov in slike živali, Križani, Madone in svetniki, figuralne kompozicije, zaljubljeni pari, nekaj fantastičnih domislekov, avtobiografski drobci, spomini na potovanja, vse to si sledi v pisani meni. Celotna ubranost knjige je nedvomno in jasno lirična. Nič manjša spreminjava so sredstva, ki jih Maleš v svojem delu uporablja. V'začetku se zdi da daje prednost nasprotjem med črnimi in belimi ploskvami; kmalu pa seže za tehniko obrisa, ki je tu pa tam arhajizirajočega značaja. Pogosto nam pričara iz zgolj belih obrisov na črnem dnu nežne risbe, Ne da bi kateri od načinov prevladoval, kažejo listi, da umetnik vse v enaki meri obvladuje in da je v njihovem obvladovanju postal vse bolj gotov. V kolikor more ustvuijajoci umetirk sploh biti zadovoljen s tem, kar je dovršil, lahko gleda Maleš z zadovoljstvom na donos svojega petnajstletnega dela. I o priznanje slovenskemu umetniku je pomembno tudi še zaradi tega, ker ga je tujina dala sama od sebe in spontano, ne da bi pri niem pomagali bolj ali mani srečno razni posredovalci, kakor smo tega vajeni prav, kadar gre za predstavljanje naše umetnosti in kulturnega dela Čehom. Nedelja občnih zborov Ljubljana, 30. marca. Kakor smo sredi zime godrnjali nad slabim nedeljskim vremenom, tako se lahko sedaj pobahamo, da imamo že vrsto lepih, če že ne prav lepih nedelj. Taka je bila tudi včerajšnja. Posledice tako lepega vremena so za Ljubljano vedno iste: mesto se dobesedno izprazni. Kdor je videl včeraj natrpane vlake, avtobuse, avtomobiliste, motocikliste, kolesarje in pešce, ki so zvečer polnili vse dohodne in dovozne kanale v mesto, ta je moral biti prepričan, da je bila Ljubljana čez dan prazna. Bila je res skoraj prazna. Tisti »skoraj« pa gre v veliki meri na račun zborovanj, ki so se včeraj vršila v Ljubljani. Bilo je toliko občnih zborov in različnih zborovanj, da včerajšnjo i nedeljo z mirno vestjo lahko imenujemo nedeljo ! občnih zborov. Skalaši so zborovali dopoldne v dvorani hotela Union. Bil je to 15. redni letni občni zbor. TK Skala je organizacija, o kateri je v naši javnosti znana njena agilnost in tudi njeni uspehi. Tiho in nesebično delujejo ljubitelji gorskih vrhov na popularizaciji alpinistike in razvoju plezalnega športa. 1 ake uspehe morejo žeti le res požrtvovalni delavci, med katerimi vlada popolna harmonija, fn v takem razmerju se je vršil tudi včerajšnji občni zbor, ki ga je vodil klubov predsednik Franjo Vilhar. Dve stvari sta, na katere lahko klub gleda s po-1 sebnim ponosom: je to Skalaški dom na Voglu in ' pa Alpinistična šola, ki jo prireja klub z velikimi gmotnimi žrtvami. Tajniško poročilo je podal tajnik Khama. Klub šteje 124 rednih in 13 poskusnih članov. Klub je zajel delo tam, kjer je najbolj potrebno: prava planinska vzgoja širšega občinstva. Preneha naj že enkrat tisto rogoviljenje po planinah, ki ga povzročajo »planinci«, ki ne prihajajo na planine zaradi narave. Zato je klub izdal na javnost apel, v katerem prosi, naj občinstvo ne kali planinskega dostojanstva z nedostojnim obnašanjem, naj ne kvari flore in faune itd. Kar se tiče pospeševanja duhovnega napredka alpinizma, je TK Skala storila toliko, da je to skoraj preseglo njene moči. Razveseljivo je bilo poročilo blagajničarke gdč. Danice Blatnik. Iz poročila je namreč razvidno, da so se klubske finance precej zboljšale. Gospodarsko poročilo je podal gospodar g. Koprivc, knjižničarsko pa knjižničar g. Marinko. Sledila so poročila gospodarja Skalaškega doma g. Khama in alpinistične šole, ki ga je podal g. Keržan. Nato se je razvila precej živahna debata, ki je rodila nekaj prav posrečenih misli za napredek naše turistike in alpinizma. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Vilhar Franjo, podpredsednik inž. Žumer Matija, tajnika Peršič Vekoslav in Šenk Marjan, blagajničarka Blatnik Danica, matrikular Resnik Jože, gospodar’ Koprivec Drago, knjižničar Marinko Cene, odborniki: Kham Milan, Planinšek Egon, Keržan Adolf, Dogan Janez, Trpin Jože, Štraus Luce, Pleterski Miro, Burger Ivan. Načelnik alpinističnega odseka PipanLeo, preglednika računov pa Kovač Saša in Kopriva Franc. Zelena bratovščina V steklenem salonu kolodvorske restavracije so zborovali včeraj dopoldne lovci, ki morajo prilagoditi svojo organizacijo svojim novim predpisom. Tako so imeli najprej likvidaci:ski občni zbor Slovenskega lovskega društva, takoj nato pa ustanovni občni zbor Zveze lovskih društev. Odposlane 60 bile udanostne brzojavke kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, gozdnemu ministru Jankoviču. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo sprejetih in odposlanih 1137 vlog; društvo ima 12 podružnic s 5158 člani. Društveno gla- silo »Lovec« ?e lani izšlo 12-krat. Ko so bila podana še ostala poročila, je bila dana odboru razrešnica, nakar se je vršil občni ^bor Zveze lovskih društev. Za predsednika je bil izvoljen dr. Viljem Krejči, v ostali odbor pa: iz Ljubljane: dr. Bevk, ravn. Zupan, dr Orel, dr. Eberl, nadsvetnik Mladič; iz Celja: Mravljak, Kralj, dr. Vrhovec; iz Starega trga: Kovač’; iz Ribnice: Burger; iz Krškega; Langer; iz Trbovelj: inž. Lasbot; iz Maribora' dir. Pogačnik, profesor Schaup, Boltavzer, dr. Šmid, dr. Kovačec; iz Ptuja: dr. Šalamun; iz Ljutomera: dr. Stanjko; iz Kranja- Mohor in baron Lazzarini ter iz Novega mesta: dr. Kavčič. Obširno so nato lovci razpravljali o smernicah za l^odoče delovanje ter sestavili proračun, ki izkazuje 336.000 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Ko je bil občni zbor končan, se je novo izvoljeni odbor konstituiral takole: predsednik dr. Viljem Krejči. podpredsednik ravnatelj Pogačnik (Maribor), tajnik dr. Bevk, blagajnik ravnatelj Zupan, Pletite* V prostorih Društva industrijcev in veletrgovcev v palači Ljubljanske kreditne banke pa so zborovali včeraj dopoldne pletilci Slovenije. Vodil je zbor Henrik Franzi. Orisal je hude težave, s katerimi se morajo boriti pletilci. Sedanja splošna kriza tudi njim ni prizanesla, odnosno je pri njih še huje občutljiva, kakor pri ostalih stanovih, ker so sezonski delavci, povrh pa je pri konzumentih malo zanimanja za izdelke iz čiste volne. Razen tega se imajo boriti s prav brezobzirno konkurenco. Tajniško poročilo, ki je ga podal g. Karel Soss, izkazuje številne intervencije, ki jih je društvo opravilo pri vseh mogočih oblastvih za svoje članstvo. Združenje šteje 209 pletilcev in pletilk in je to število padlo v treh letih za 100, kar je pač posledica razmer, s katerimi se ima boriti pletilska stroka. Ko je podal svoje poročilo še blagajnik g. Martin Machkota, je bila dana odboTU razrešnica s pohvalo. Bil je sprejet še proračun, nakar so sledile volitve, pri katerih je bil brej bistvenih izpre-memb izvoljen dosedanji odbor. Pri slučajnostih je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo pletilci razne ureditve svojih stanovskih zadev. Gasilci Ob 10 dopoldne se je začela v dvorani hotela Miklič redna letna skupščina Gasilske zajednice, na katero je prišlo 53 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Občni zbor je vodil podstarosta gasilske zajednice g. Cerer iz Kamnika, ki je posebej pozdravil zastopnika bana g. dr. Logarja, zastopnika vojske polkovnika Pogačnika, zastopnika vsedržavne gasilske zveze g. Franca Snoja ter starosto gasilske zveze g Josipa Turka. Dalje je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. knezu Tomislavu ter pozdravni brzojavki ministru za telesno vzgojo dr. Rogiču. Vsi navzoči so vzkliknili trikratni »Živijo« kraljevskemu domu. Na kratko sta nato spregovorila zastopnika zveze g. Snoj in Turk; slednji sc je opravičil, da ne more sam voditi zborovanja in to radi hude bolezni. Nato je podal g. Pristovšek tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je opravila organizacija za svoje članstvo nešteto intervencij, da so pa tudi oblasti, zlasti banska uprava, šle gasilcem dovolj na roke Število čet je od lanskega leta »a v o za 22 ter znaša sedaj 910. Rednih članov je 27.129, podpornih 16.468, častnih pa 1199. Nato je podal blagajniško poročilo blagajnik g. Mikuž z Brezovice, nakar je v imenu nadzornega odbora predlagal razrešnico g. Kopač iz Slovenjgradca. G ing. Dolenc je nato podal tehnično poročilo, iz katerega posnemamo zanimivo ugotovitev, da je gospodarska kriza zadela tudi razvoj gasilstva v Sloveniji Društva imajo sedaj manj dohodkov, veselice — glavni vir dohodkov — niso več tako do- Maribor Lekarne. Lekarniško nočno službo vršita Ma-verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in »Magdalenska lekarna« na Kralja Petra trgu. * Ljudska univerza proslavi drevi 100 letnico Stritarjevega rojstva, Predava literarni zgodovinar prof. Slodnjak Anton iz Ljubljane-, Dvanajstine. Ker mestni proračun j a p: orač i nsko leto 1936-37 še ni odobren, se bo vršilo financiranje po odobrenem proračunu za leto 1935-36 po načelu dvanajstin in se bodo od 1 aprila 1936 pa do odobritve proračuna pobirale mestne doklade na direktne davke, mestne pristojbine m samostojne davščine iste in v isti višini kakor leta 1935-36. Velikonočni izlet z avtokarom priredi »Putnik« na Bled, in sicer 12. in 13 aprila. Odhod iz Maribora ob 6 zjutraj, prihod na Bled ob 12, povratek v Maribor 13. aprila ob 24. Voznina 230.60 din s Prehrno in prenočiščem vred. 12. aprila priredi utnik tudi izlet z avtokarom v Gradec. Cene mesa se bodo zvišale glasom sklepa mesarskih mojstrov s 1. aprilom, in sicer goveje meso I. od 8—10, II od 6—8. teletina od 8—10 in svinjina od 10—12 din za kilogram. Počitniške kofoniie Belgrad, 30. marca. Ministrstvo /.a prosveto je odredilo da se morajo organizatorji letošnjih leto-vališč v celoti 6trogo ravnati po pravilniku o dijaških letovališčih, ki ga je objavilo prosvetno ministrstvo 8. junija 1935. Prosvetni minister bo dovolil samo tista lefovališča, ki bodo v celoti ustrezala določbam omenjenega pravilnika. Poceni na morje Belgrad, 30. marca. AA. Za velikonočne praznike uvede generalno ravnateljstvo državnih železnic dva ljudska izletniška vlaka, in sicer iz Zagreba na Sušak in nazaj in iz Zagreba v Split in nazaj. Odhod iz Zagreba bo 11. aprila zvečer, s Sušaka in iz Splita pa se vlak vrne 13 aprila zvečer. Cena izletniškega vlaka Zagreb-Sušak in nazaj znaša v drugem razredu 114 din, v III. raztedu 76 din, iz Zagreba v Split in nazaj v II. razredu 213 din, v III. razredu 146 din. Potniki s področja zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva imajo 50 odstotni popust za priključek v Zagreb. Bolezni v naši državi Belgrad, 30. marca. Po podatkih osrednjega hi-gijenskega zavoda v Belgradu je bilo v drugem tednu tega meseca v naši državi obolenj na pegastem tifusu 27, trebušnem tifusu 104, disenteriji 11, škrla-tinki 93, malih kozah 344, difteriji 122, nalezljivi pljučnici 4, rdečem vetru 63, tetanusu 3, na črnem prišču 8, od sepse 4 in na gripi 237 primerov. Od tega odpade na Slovenijo trebmšnih tifusov 6, škr-latink 28 malih koz 25, difterije 24, rdečem vetru 9 S' psi 2 in gripi 50. Okrutni zet V bližini Križevcev so orožniki odkrili pri nekem kmetu nenavaden prizor. V hiši so našli majhno sobico, ki je pa bila bolj podobna zatohli brezzračni ječi. Sonce ni moglo prodreti vanjo. V njej je bila na svoje leseno ležišče privezana starka, tašča omenjenega kmeta Starka je bila v tej ječi zaprta že več kakor tri leta in je bila rodi trpljenja že tako obnemogla, da niti ni mogla s!o-piti koraka pred orožniki, ki so jo bili pozvali. Bile so jo same kosti, da ni tehtala nič več kakor trideset kilogramov. Kmet, ki je tako nečloveško postopal 6 vojo taščo, pravi, da jo ie zaprl zato, da bi prej umrla in vse svoje premoženje prepisala njemu. Sosedje so ga večkrat izpraševali po tašči, pa jim je znal vedno povedati, da leži njegova tašča težko bolna. Le to se je zdelo vsem sumljivo, da ni nikogar pustil k bolni starki. Njegova žena, starkina hčerka, pa je kar ravnodušno povedala orožnikom da ji za mater ni prav nič, saj bo tako ali tako enkrat morala umreti. Gangsterji v Zagrebu Zagreb je zadnjič doživel svojevrstno senzacijo. Dva dobro in čedno oblečeno mladeniča sta okrog 12 opoldne potrkala na vrata stanovanja zagrebškega trgovca Boscka. Doma je bila listi čas samo služkinja, ki jima je prišla tudi odpret vrata. Eden od tujcev je povprašal dekle po nekem tovarišu, ki je v trgovini Boscka nameščen. Služkinja ju je poslala v trgovino, češ da ga bosta tam dobila. Po kratkem presledku sta se mladeniča spet javila s trkanjem na vrata in služkinji povedala, da sta nameščenca Okrožnega urada ter kontrolirata prijave. 2e je hotela služkinja zapreti vrata, ko je eden od neznancev vrata odrinil in sta nato oba vstopila v predsobo. Čim so se zunanja vrata za njima zaprla, sta zgrabila dekle in zahtevala od nje, da pove kraj, kjer se nahaja denar. Dekle jim ni hotelo tega povedati, nakar sta jo vlomilca zvezala in začela kar sama stikati po sobah in premetavati. Ta čas pa je služkinja porabila, da se je osvobodila spon in skočila skozi vrata na hodnik. Tu je zagledala nekega bivšega uslužbenca pri njenem gospodarju in ga prosila, naj zgrabi vlomilca. Pa je slabo naletela, kajti tudi to je bil z vlomilcema dogovorjen, lldril je dekle po licu in jadrno pobegnil, ker je dekle začelo na ves glas vpiti na pomoč. Pritekel je na pomoč stražnik, ki je napadalca zgrabil, vendar ga ni mogel obvladati. Korajžno dekle ic pograbilo za torbico, ki jo je imel napadalcc v roki in ki so sc v njej nahajale krojaške škarje ter z njimi je začela udrihati napadalca po rokah. S to pomočjo ie stražnik napadalca ukrotil. Drugima dvema vlomilcema pa se je posrečilo pobegniti. bro obiskane. To je sicer v moralnem oziru hvalevredno, morajo pa se najti druga sredstva, ki bodo nadomestila izpadek od veselic. Lani je bilo v Sloveniji 783 požarov ter je v primeru s predlanskim padlo to število za 141. Največ požarov je bilo v okraj Murske Sobote, najmanj pa v Dravogradu in Gornjem gradu. Gasilske organizacije imajo v Sloveniji 407 motornih brizgaln, 815 ročnih, 201 berglovko, 110 avtomobilov, nad 210.000 m raznih cevi, nad 1500 lestev in okrog 600 domov. Sledilo je poročilo g. dr. Rusa o delu samaritanskega odseka. Kakšno ogromno delo izvršujejo gasilci, sc vidi tudi iz tega, da se jc lansko leto pri reševanju ponesrečilo 111 gasilcev. Smrtnih poškodb k sreči ni bilo. Med stanovalci pogorelih hi’ so bile tri smrtne žrtve in 43 poškodb. Za kulturn odsek je podal poročilo g. Dule iz Mirne, ki je po ročal 'tudi o delu razstavnega odseka. O gasilsl Samopomoči je govoril g. Fajdiga iz Kamnika, na kar sc je razvila obsežna debata glede proračuna Proračun je bil nato soglasno sprejet. Obsega 583 tisoč din dohodkov in ravno toliko izdatkov. ¥ GR1ES “ PEA&!" LET US ANSWE.fl “mar Gtmm CRiES /EACE!” * LET US ANSWEB “PEACE1” ANO GERMAN?! UN1TE FOH t PEAGEi O veličastnih slapovih Niagare Niagarski slapovi so eno izmed najglasovilej-ših prirodnih čudežev v Ameriki. Noben drug kraj ogromne severoameriške celine se ne ponaša s tolikšnimi množicami domačih in tujih obiskovalcev in vsak državljan Združenih držav hoče poznati to veličastno prirodno svetišče, ki je navdušenim ljubiteljem prirodnih lepot isto, kar jc Mohamedovim vernikom Črni kamen v Meki. Niagarski slapovi leže nekako na sredi poti med Ncw Yorkom in Čikagom in sicer neposredno ob glavni železniški črti, tako da obiskovalcu ni treba plačati nikakršne lokalne prevoznine. Lepota, veličje in mogočnost slapov presegajo moč opisovalčcvega peresa in vsak gledalcc opazi na njih kaj posebnega. Bistvo Niagare je veke in veke eno in isto, toda njeni vtisi na človeka se venomer menjavajo. Z vsako letno dobo, vsakim sončnim žarkom, vsakim senčnim odtenkom dobe niagarski slapovi drugačen videz, navdajo gledalca z novim zanimanjem in zahtevajo novega občudovanja od njega. Dojem Niagare na pesnike Marsikak velik pisatelj jc že strmeč občudoval veličastvo niagarske lepote in jo skušal prikazati na papirju. Charles Dickens je n. pr. pisal o Niagari takole: »Prvi dojem — dojem, ki je najdlje trajal — ko sem gledal pred seboj mogočen prizor niagarskih slapov, je bil mir. Mir duha, spokoj, mirno premišljevanje tega dne, vzvišene misli o večnem miru; nikakršne otožnosti ali strahu nisem čutil. Niagara jc na mah vtisnila mojemu srcu sliko lepote, ki bo ostala v njem nespremenjena in nezabrisana, dokler nc bo nehalo biti.« Abraham Lincoln, ta veliki mučeniški predsednik Združenih držav, je izjavil o Niagari tole: »Pogled na Niagaro mi jc pričaraval v dušo vse neizmerno preteplost. Ko je Kolumb prvič odrkil to celino — ko jc Kristus trpel na križu — ko je Mojzes peljal svoj Izrael skozi Rdeče morje — celo tedaj, ko jc prvi človek Adam izšel izpod Stvarnikove roke — je že bučala tukaj Niagara. Oči tistega rodu izumrlih velikanov, katerih ogromne kosti trohnč danes v ameriških grobiščih, so prav tako gledale na Niagaro, kakor gledajo danes naše. Kot sodobnica prvega človeškega rodu in starejša od njega jc Niagara mogočna in sveža danes kakor pred desetimi tisočletji. Mamut in mastodon, o katerih življenju nimamo nobenega drugega dokaza več kakor njune kosti, sta že gledala na slapove Niagare, ki 6e ves ta čas ni ustavila niti za trenutek, ki ni nikoli usahnila, nikoli zamrznila, nikoli zaspala, nikoli obstala.« Pomen Niagare za tehniko A ne samo dramatična lepota slapov in mogočnost Niagarinega toka s prirodnozgodovinskimi posebnostmi obrežja in bližnje okolice vabi in kliče ljubitelje prirode, marveč tudi pomen Niagare za industrijski razvoj. Nad en milijon konjskih sil razvijajo niagarski slapovi, kar ne zadošča samo lokalnim potrebam, ampak tudi vsem večjim in manjšim mestom v državi New Yorku in pokrajini Ontario v obsegu dve sto milj od obratovališča. Celotna moč niagarskih slapov znaša po cenitvi strokovnjakov okoli šest milijonov konjskih sil. Vojaški inženjirji Združenih držav sodijo, da bi sc 60% te priodne sile dalo praktično razviti in izkoristiti. Zaradi jezov nad obema slapovoma in (jdtekanja vode skozi motorne naprave, jc danes količina vode, ki jo gledalec gleda v slapovih, dejansko manjša, kakor je bila v nekdanjem prvotnem stanju, toda ta razlika je tako neznatna, da je navadno človeško oko nc bi opazilo. Poledenjc ali pa vzhodni veter zniža površje vzhodnega dela jezera Erie in spremeni zunanjost slapov mnogo izdatneje kakor tisti odtok, ki je speljan iz glavne struje v motorne naprave. Zgradbe za električno obratovaiišče so vftčjidel iz prirodnega skalovja in se povsem skladajo s svojo okolico in scenerijo. Obe glavni obratovali-šči, prvo na kanadski, a drugo na ameriški strani, sta občinstvu brezplačno dostopni in vredni, da si ju vsakdo ogleda. Kemik in inženjer bosta občudovala ogromne elektrokemične in metalurgične naprave, a laik bo z zanimanjem ogledoval velikanske mline za debelo moko. V resnejših urah. V začetku murca so slavili na Češkoslovaškem 86. rojstni dan prvega predsednika M a s a r v k a. (lasi je sam vet je proslave odločno odklonil. Ob tej priliki so listi poročali, da se v pokoju živeči državnik Masarvk mnogo peča / verskimi knjigami, da občuje /. duhovniki, da se povrača v pravo katolištvo. Ker je pa framason najvišje stopnje, nekaterim ta spreobrnitev ne gre v glavo, zato so se pojavljala v časopisju mnenja, da Plačilni dan na abesinski fronti: italijanski Askari prejemajo denar: ima pri tem politične namene. Podtikati take cilje možu. ki jr vsekdar do Cerkve kazal spoštovanje, pa je na stara Irta uvidel tudi svoje napake in jih želi popraviti, je vsekakor žaljivo. Dunaj izumira. Januarja 19% jr bilo na Dunaju 877 živili in 26 mrtvorojenih. — pokopanih pa 2216. Poplave v Severni Ameriki so onemogočile vse prometne zveze. Gradove zlate zida v puščavi Tako 6i misli človek o Mussoliniju, ki hoče za zavojevanje Etiopije žrtvovati milijone in milijone dolarjev in številne tisoče dragocenih človeških življenj. Saj je ta divja Alrika, ki slepi ambiciozne oči imperialističnih fašieqv, polna divjih zveri, mrzlice in neznosne tropske vročine. Ali ima ta neraziskana Etiopija zares zadosti sirovin in pri- Anglija za mir: demonstracije po londonskih ulicah, naj vlada sprejme mirovne pogoje. rodnih zakladov, ki bi mogli odtehtati ogromne žrtve, s katerimi jo bo mogoče osvojiti. Duce je kajpada prepričan, da jih ima. Etiopija bo bogato nagradila tistega, kdor ima pogum in brezobzirno srcc, da si utre pot do njene zakladnice. Vrednost etiopskih mineralij: hroma, bakra, svinca, cinka, zlata in platine, jc ogromna. Vsega tega jc Italija potrebna in mora kar največ uvažati- Razen tega ima mnogo fosfatov, ki jih rabijo evropske vele-agrarne dežele In Evropa potrebuje etiopskih poljedelskih pridelkov: bombaža, gumija, volne, kožuhovine, mesa in sladkorja. To pa je samo ena plat etiopske zakladnice, druga, čeprav manj očitna plat, ki vžiga upe evropskim dobičkarjem, pa je Etiopski trg Izmed 180 milijonov afriškega prebivalstva je nad deset milijonov Etiopcev. Stoletja in stoletja je bila neguševa država zaprta belcem in njihovi kulturi. In ti zidovi se zdaj podirajo. Tudi etiopsko ljudstvo bo kmalu dobilo drugačne pojme in potrebe. Rabilo bo raznega blaga, orožja, svetiljk, obuval, pokrival in sto in sto raznih stvari, ki jih bo vrgel Evropec. Mar se za tak trg ne izplača boriti? Črni domačini sc bodo polagoma naučili rabiti razno rokodelsko orodje, nositi bodo hoteli boljše oblačilo in začeli bodo graditi trdnejše in bolj higijenične hiše. Črni nosači prtljage in poštnih pošiljk, ki morajo danes s težkim bremenom na plečih prehoditi milje in milje, si bodo zaželeli motornih vozil in uprava jih bo morala nabaviti. Stroji vseh vrst bodo sčasoma poplavili črni kontinent, kakor so poplavili belega. Tehnika in in- dustrializacija stojita na težko pricakovancin pohodu. Rodezija uči Tudi Etiopija pojde po isti poti, po kateri je šla pred dobrimi desetimi leti angleška srednjc-afriška Rodezija- Železniška naselbina Pemba v severni Rodeziji jc pred trinajstimi leti imela samo eno trgovino. Ta edina trgovina, ki jo je vodil neki Grk, jc stala sredi ogromnega števila kolibic iz ila in trstja. In podjetni Grk je dan na dan prodajal domačinom pisano tkanino, sol, orožje in razno lepotičje za divjačino, žito, vosek, kože in živino. V nekaj letih jc trgovec tako obogatel, da je bil preskrbljen za vse življenje in sc je odselil nazaj v domovino. Njcjovo trgovino sta prevzela dva druga Grka, ki sta se vrgla predvsem na nakup žita. Sprva sta kupovala lc po nekaj stotin vreč žita na leto. Njuna podjetnost pa je rasla in rasla in zadnja leta sta že nakupovala s sijajnim zaslužkom po več deset tisočev vreč. Da bi dvignila produkcijo, sta jela uvažati med domačine moderne evropske pluge in samo v Pembi je že okoli 750 plugov in mnogo drugih poljedelskih strojev, Danes prihajajo v njuno trgovino črne domačinke iz več sto milj oddaljenih pokrajin in za par piščancev si lahko kupijo pastelnobarvno svilenovolneno kombinežo. Najbolj pogodu pa so jim razne pisane tkanine, svilene nogavice, biserne ogrlice, čevlji, sončniki, bicikli, milo, suiterji in storjene obleke. Pa tudi tobak, marmelada, moka, sladkor sol in čaj so si utrli pot v hiše črnih Evinih hčera. Obetajoča strojepiska Pravkar v službo sprejeta strojepiska začetnica sc po diktatu ponižno obrne do narekovale«: »Oprostite, gospod doktor, kaj ste že govorili med začetkom ^Spoštovani gospod» in sklepno formulo - z odličnim spoštovanjem»?« Mučno vprašanje Slavni angleški igralec Garrick je med neko tragedijo nenadoma v zadregi obstal. Tedaj som bil ravno v Kirnu,« je ponavljal in ni mogel naprej. Nazadnje je uprl jezni pogled v »ullerja in ga nahrulil: "No, teslo, kaj sem pa delal v Rimu?« Sočutni sin Peterček prinese domov zelo slabo izpričevalo. Očetu ae obraz odene z neveselo mrkostjo. »Očka, očka, nikar se ne žalosti,« ga sočutno potolaži nadebudni sinček, »moglo bi škodovati tvojemu zdravju.« »Gospodje gasilci, zdaj ko ste počastili svojega poveljnika, ali ne bi hoteli počakati še pol urice. Čez pol ure pride k poroki davčni iztirje-valec, pa bi mu pripravili presenečenje.« 38 Metin In dim žira .Najprej on na svojem navadnem kolesu, ki ga je bil prej skril pod nekim mostom, približno tam, kjer sva se obrnila. Potem pa jaz na motornem kolesu, zdaj seveda z gorečo svetilko in s spremenjeno številko. Na mestni meji sem s pomočjo črepinje povzročil, da mi je počila gumijeva cev na prvem kolesu; potem sem odšel peš po daljšem potu skozi gozd v mesto. Prišel sem ven na nekem sprehajališču in v nobenem sprehajalcu nisem vzbudil suma. Narobe, celo dobro je bilo zame, da so me videli. Istočasno je prijatelj namenoma padel s kolesa, da je lažje zakril rano, ki mu jo je prizadejal Lii-dersen. Torej tudi v tem ni bilo nič sumljivega. Človek pač, ki potuje in prihaja celo z nasprotne smeri. Blagajno pa, ki sva jo morala vzeti s seboj, sva lepo odprla in blizu motornega kolesa na drugi strani mesta vrgla proč.« >Ali se niste bali, da bi vas Liideisen kljub maski prepoznal?« Rognos je odkimal z glavo. Ne, je odgovoril. Vedel sem, da natne niti najmanj ni pomislil. Na sebi sem imel obleko proti pralni, kakor se sigurno spominjate. To me je precej spremenilo. Poleg tega me še nikdar ni videl v taki obleki. Vobče pa mislim, da me je komaj videl, vsaj mojega glasu ni slišal. Pač pa ste ga slišali vi. Zato sem se tudi vas edinega bal.« »Meno?« >Da. Računal sem s tem, da bi se mogli spominjati mojega glasu, če sem vas na priliko, poslužil kdaj v vaši banki.< Berger je odkimal z glavo. No, ta strah bi si lahko prihranili,« je dejal. »Bil sem preveč izven sebe. Vašega glasu si nisem zapomnil.« Rognos se je dvignil in pogledal proč. »Jaz pa vendarle vem,« je dejal. »Odkod vešte to?« »Vem, ker sem to izkusil.« Obrnil se je in pogledal v Bergerjevo popolnoma prepadlo lice. Ali se spominjate nekega deževnega večera štirinajst dni pozneje? Ko je vas srečal nekdo in povprašal po uri?« Berger je dihal težko in trudno. »To ste bili vi?« Da, jaz. To vse sem napravil namenoma.« Kaj pa, če bi vas takrat prepoznal?« Rognos je skomignil z rameni. >Ne vem. Vem samo lo, da sem moral priti do gotovosti. Sicer ne bi mogel najti miru.« Tedaj se je tudi Berger dvignil s kratkim in prisiljenim smehom. »A tako,« je dejal, »vi ste torej tisti, ki sem vam bil tako hvaležen.« Rognos se je zaprepadel. »Hvaležen?« »Da, hvaležen. Vi ste bili edini človek, ki me je nagovoril, kakor da se ni nič zgodilo. Tako ubog setu postal, da sem v tem našel pravo dobroto. Ali vam je zdaj bridko?« Nikar, le tako čudno mi je. Kakor je tudi lo čudno, da ste vi prvi prijatelj, ki sem ga dobil po Quinsthusu.« In ker ga je bridkost popolnoma prevzela, je nadaljeval: Zakaj mi vse to pripovedujete? Zakaj ste povzročili, da je prišlo med nama do seznanja? Ali mar samo zato, da razbremenite svojo vest in da mo zvežete na rokah in na nogah?« Ali veste, kaj bi zdaj najraje storil?« je vprašal. Zdaj bi vam najraje vrnil udarec, ki ste mi ga prej dali. — Toda bodite mirni, meni bi ga pozneje bilo ravnotako žal.« Tedaj je tudi Berger zardel. Težke, tope in omam-Ijujoča bolečina se je zgrnila preko njega. »Tak sem se torej motil,« je dejal! »Toda zakaj mi to pripovedujete?« Raz Rognosov obraz je začela izginjati trdota. »Zato, da vam dam priložnost,« je odgovoril. »Priložnost, da operete svojo čast. Dozdaj sem to priložnost imel le jaz. Zdaj jo imava vi ali jaz. Vi odločate o tem, kdo od naju jo naj ima. Vidite, to sem hotel. Če hočete, lahko jutri greste na policijo. Prosil vas bom samo, da se mrtvega tovariša ne dotaknete.« >Saj niti ne vem, kdo je.« >Vendar toliko veste, da bi policijo lahko privedli na njegovo sled. Zato vas prosim, da za vsako ceno opustite njegovo osebo.« Berger ga je dolgo gledal. V tej tišini sta drug v drugem videla dvoje življenj. Nato je povesil svoje trudne in strte oči. O Bog,< je izgovoril z boleče resigniranim glasom, ne, ne, zakaj naj bi vas naznanil. Če se to tiče samo mojega revnega življenja, potem vam povem, da mene , prav nič ne žeja po kaki žrtvi.« »Potem moram to sam napraviti?« Berger je počasi zmajeval z glavo in se branil Ne, je dejal. »Nikar, in naj ostane vse tako, kakor je.« »Vse?« Berger je dvignil pogled, hitro in resno. Ne, ne vse,« je odgovoril. In se je obrnil ter obotavljajoč se začel hoditi. Tedaj je Rognos pristavil: »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.