Naročnina mesečno 25 Din, za i nožem* »Ivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III VENEC ček. račun: Ljub-I jana it 10690 in 10.340 za inserate; Sarajevo itv. 7563 Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299t Telefoni nrednfctvai dnevna slažba MS* — aočaa 29H, tm hi )MI lakaja vaak daa zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika ■ CSR in Potiska Kolikokrat ie so resni politiki ifskreoo obžalovali, da ao odnešaji mod češkoslovaško i« poljsko republiko tako hladni, tako korektni m da vsa dolga leta po sklepu miru niso mogla odstraniti morebitnih dejanskih a še več soliti mentalnih zaprak in zaprečic, ki so jih prva povojna leta nagoni Mila med obema slovanskima soeedama. Deset let že zija ta vrzel na evropskem severu in to med državo, katero je soustvarjal vefliki pon-slavist Krama?, in med državo, katere {wvi predsednik je bil istotako navdušeni panslavist Pade-rewski. Desat let se je del evropske diplomacije trudit, da bi ti dve državi spojil v eno enakomi-slečo in v istem pravcu se razvijajočo idejno slovansko edinico in 10 let je druga evropska diplomacija bila na delu, in sicer uspešno na delu. da vsako zbližanje prepreči, da onemogoči, da bi se jarek med njima zasul tako, da bi preko globoko zagreb ?nih in že davno pohabljenih nesoglasij dve bratski slovanski državi, rojeni v ietem krvavem evetovnem meležu, pristopili k složnemu skupnemu delu in k složni obrambi svojih velikih narodnih kulturnih zakladnic. Šele 1925, torej 6 let po versajskem miru, se je posrečilo pripraviti obe državi, da sta podpisali prvo trgovinsko pogodbo. Vsa prejšnja leta so prešla v medsebojni mržnji radi nekaterih tovarniških dimnikov in rudokopnih rovov, ki so pripadli Čehoslovaški, a po katerih je zaželela tudi Poljska. Tri leta po podpisu trgovinske pogodbe je že izbruhnil nov nevaren *por, ko je Češkoslovaška grozila, da bo zaprla mejo za poljsko živino. L. 1980 je poljski uvoz popolnoma padel radi ukinit v a češko-madjarske trgovinske pogodbe, kar je avtomatično vpostavilo za poljsko živino neenosno visoke carinske dajatve. Februarja 1931 so se vršila ponovna pogajanja v Pragi v razburjenem oaračju medsebojnega nezaupanja in takrat se je zdelo, -kakor da je .poljski sejm trgovinsko pogodbo t Nemčijo zaradi tega tako hitro sprejel in ratificiral, da bi imela Poljska več svobode na nemški strani in zatorej tudi mnogo v.ičjo možnost pritiska na praško vlado. Marca 1931 je nato bila objavljena začudenemu svetu pogodba med Avstrijo in Nemčijo, v kateri se j« napovedovala ogromna germanska carinska ev«za, ki bi bila Češkoslovaško domala zalila, ftele ta nevarnost je odprl« oči praškim voditeljem ni-nanje politike radi pOgrešenth poti. po katerih w je razvijala njihova dosedanja zunanjepolitična ideologija. Že aprila 1981 beremo v števiJnih češkoslovaških listih očividno poluradno inapiriTana namigaVan-ja, da bi bilo potrebno misliti na carinsko zvezo med Češkoslovaško in med Poljsko nekako ko>t odgovor za velegermanske cilje. Češkoslovaška zamisel je našla topel odmev na Poljskem in celo prejšnji srditi nasprotniki vsakega sporazuma msd obema državama so ne samo odobravali to zamisel ampak jo, kot recimo »Ilustrirani krakovski kurjer«, tudi naravnost zahtevali, da morata obe vladi v imteresu obstoja Obeh držav in v imenu slovanskega odpora proti nasilnemu germanstvu pristopiti k resnemu iadelavanju »skupne politične in gospodarske fronte«. Potem je z avstro-nemškim carinskim načrtom umrlo tudi navdušenje za češkoslovaško-poljsko zbližanje Šale. zadnji dogodki, ki pretresajo Evropo in ki imajo zopet svoj izvor v nevtesljivem nemškem nacionalizmu, so, tako se vsaj zdi, osvežili spomin na davno oporoko starega slovanskega kralja Sva-topluka tn žopet ustvarili tako na češkoslovaški kakor na poljski strani razpoloženje za ponoven pretres možnosti sodelovanja obeh mladih slovanskih republik, ki približno na enaki dolžini mejita na od hitlerjanstva razburkano Nemčijo. Zopet ss je obeh držav .— prav za prav bi Roljpke ne bilo treba šteti tu sem — polastila bojazen, da ne bi prekipevajoči germanizem preplavil njihovih mejnikov in se na račun svobodnih slovanskih držav ne maščeval za poraz v svetovni vojni. Tokrat je prvi korak napravila Poljska. Ko Je v pogodbi s sovjeti, oktobra 1992, dobila svobodne roke na vzthodu, ee je lotila dela, da si zavaruje še zapadno mejo. V zveai s t."mi so bHi tudi storjeni koraki v Pragi, ki so dovedli do zanimivih posledic. Sledili so obiski češkoslovaških politikov v Waršavi in poljskih državnikov v Pragi. Juristi obeh držav so ae sestajali na skupnih kongresih in slavili medsebojno prijateljstvo. Bivfti bi aktivni ministri so -poveličevali sorodnost krvi, kulture in življenjskih interesov, časnikarji so trumama po-sečali .sosedno državo in se bratili na skupnih sestankih. Češka industrija in trgovina se je naenkrat pojavila 'v mnogo povečani meri v velikem paviljonu stalnega velesejma v Poznanju in poljski trg je jkmIsI svoje proizivode ne velesejm v Pragi. Naposled so se z bliskovito naglico končala trgovinska pogajanja, potovanje ministra Matauseka v VVarszavo, slovesen podpis, odlikovan je. z najvišjim redom. Med tem pa 83 je obojestranski tisk polastil ideje sorodnosti in skupnosti narodnih idealov ter pred široko javnostjo simpatično razpravljal o veselem preokiretu f poljsko-čeftkoalovašflcHi odnošajih. Pokret je nekoliko zastal tu dobo. ko je vladal v Nemčiji general Schleicher, ki se je zdel dr. Be-nešu manj nevaren, toda sedaj, ko prihaja n« da«, da se je s Papenom in Sohleioherjem hotel samo markirati Hitlerjev prihod do vrhovne oblasti v Nemčiji, je vprašanje poslalo zopet akutno in bo hitreje, mnogo hitreje dozorevalo do neobhodno p Irebnoga sporazuma. To leži že v naravi sami po-I tirnih dogodkov, ki se pripravljajo v tem predalu Evro|je. Zato ni čuda. da se je bivši šef čsr. gene-r« nega štaba ln sedanji fašistični general Gajda dvignil v razgovoru, ki ga je dovolil velikemu krakovskemu listu in katerega je poljski tisk brer. fctiofne anuliMil. do uhteva da mota hw m ari Razkosavanje starodavne kitajske države se je začeto Na džeholski meji grmijo - topovt - Peking se z mrzlično naglico prazni Čankajšek, predsednik kitajske republike Pariz, 7. jan. Tukajšnji diplomati so zelo vznemirjeni, ker je domiela vest, da je generulni guverner province Cili, maršal Čansuljan, po odredbi predsednika vsekitajske vlade v Nankingu Čnn-kajšeka začel evakuirati Peking. To dejstvo je tem bolj tragično, ker obenem znani odisek de-vetnajstorice napoveduje skrajno energičen sklep v zadevi japonsko-kitajskega spora. Od>lx»r bo namreč kljub ugovoru japonskega delegata Macuok« predlagal plenumu ŽN, da se naj, ako ae Japonska ne bi pokorila razsodbi ZN v mandžnrski zadevi, proti Japonski ukrenejo represivne odredbe kakor jih aa take slučaje predvideva znani paragraf 15, pakta ZN. Nastane seveda vprašanje, kako si more Ja/ponska spričo tega upati, dn nadaljuje svojo vojaško akcijo proti Kitnju? To sc ne da — kakor poudarjajo v pariških diplomatskih k ropih — razlagati drugače, kakor da imn Japonska od Anglije zagotovilo, da se sankcije, ako bi jih ZN v resnici sklenila, dejansko ne bodo izvajale. Čeprav angleška vlada najodločneje demontira, d« bi kakorkoli podpirala Japonsko, pa eo tukaj popolnoma prepričani, da med onema državama obstoja ta,en pakt za slučaj razpada kitajske države Izve »e, da so srednje province Kitata danes v celoti ali pa deloma v rokah kitajskih komunistov. To 6o province Hupe, Honnn, Hunan in deloma tudi Kjansi na jugu. Predsednik kitajske republike in generalisimus njene armade Čankajšek ima vezane roke s jxicifikacijo teh provinc in s hudimi borbami s komunističnimi četami, vsi«! česar nc cnore zadostno [»odpirati severnega Kitnja v borbi zoper japonsko invazijo. Zelo nepovoljne so pa razmere tudi na zapadli Kitata, kjer sc na jugu vedno bolj osamosvaja od kitajske oblasti Tibet, katerega podpirajo Angleži, na severozo.padu taKozvana Dzungarija in ju/,no od nje velika provinca Hsinkjatig, ki se proglaša za avtonomno in stoji pod vplivom Rusije enako kakor severna mongolska republika Urga. Zdi se, dn so Japonci obljubili Angliji proste roke v Tibetu i ; ln prav tako je zelo verjetno, da stroga ruska nevtraliteta v kitajsko-japonskem sporu izvira lz tega, ker Japonci ne nameravajo delati Rusiji težave v njeni mongolski interesni sferi. Skoraj za gotovo smatrajo diplomati, da sta si Rnsi;a in Japonska Mongolijo 89*oh že razdelili kar bi dokazovalo posebno dejstvo, da so sr nedavno mongolski kani ozemlja Barge, ki meji na zapadno Mandžurijo, izjavili za fedcracijo s to državo. Zavojevanje Džehola, ki so ga sedaj Japonci začeli, ima v prvi vrsti namen, da odreže Kitaj od mongolskih provinc in tako i omogoči Uresničenje japonskih in ruskih na-i črtov. i Demanti angleške vlade, da nima absolutno j nobenih aspiracij na Tibet in da je zategadelj j absurdno govoriti o kakšnem angleško-japon-; skem spora-ziim«. se demantira sam s tem, da f angleška diplomacija v Ženevi za kulisami dela > na vso moč na tem, da bi se proti Japonski nc "sklenile nobene sankcije, ali pa, da bi se ne izvajale. Pri tem je angleška diplomacija tako neženirana, dn v Mi sapi zagovarja CSR in Po&jsto preskočiti ojfce meje gospodarskega sodelovanja io brez obotavljanja preiti v politično itt vojaško svežo, ki bi ae povezala z Malo •ntanto in tako tvorila 80 milijonski državni blok, ki bi Stal nasproti vsakemu germanskemu prodiranju. '::' Volrtt, lep in kIcbIm jc ta sen. Mi ga pozdrav- I jamo. Naj bi postale Hitlerjeve tirade tista vrv, [ ki bo m vselej pove«h Svatoplukove sinov« v i <*siu m obrambo najodločneiso resolucijo proti Japonski na papir a Težko si je tudi misliti, da Japonska ne bi imela obljube od te ali one velesile, če pomislimo, da Kitajci izpraznujejo Peking, kar jc očividen dokaz, da Joponci nameravajo napad na to starodavno rezidenco bivših kitajskih cesarjev. Z napadom na Peking bodo Japonci ▼ resnici tudi svojo kampanjo izvedli v najkrajšem času, ker bi s tem bil njihov neposredni objekt Džehol popolnoma od Kitnja odrezan, — sicer p« imajo najbrž namen, da zasedejo tud' provinco Čili, ker japonski nacionalistični listi že zdavnaj pišejo o tem, da naj hi se severna Kitajska proglasila kot neodvisna država pod žezlom Pu-Jia Zato sc po pravici lahko reče, d« se ie seda; začelo razkosanje Kitaja, ako tega ne bo ustavila ZN, na kar pa morajo upali samo ultra-naivni ljudje. Iz Pekinga odhajajo vlaki z neprecenljivimi zakladi Evakuacija Pekinga se je torej začela. Najprej je seveclu spravil na varno svoje ogromne zaloge zlatih in srebrnih dolarjev general Čansuljan, ki jc menda najliogatejši človek na svetu, [»praznuje tudi svoj harem in spravlja na varno svoje ogromne dragocenosti. Odredil pa je tudi evakuacijo dragocenosti, ki se nahajajo v pekinških bibliotekah in muzejih in ki »o v resnici neizmerne vrednosti. Dosrdaj so pospravili že 3000 velikih zabojev dragocenih ma-nuskriptov in umetnin, katere so odpeljali po železnici neznano kam. Na tisoče kulijev je zaposlenih s tem poslom pod nadzorstvom cclih bataljonov vojaštva in |x>Iicije, ker se ljudstvo tej evakuaciji upira. Do sedaj odnešene stvari cenijo na vrednotit 20 milijonov zlatih dolarjev. Japonci so že začeli svojo ofenzivo m s treh strani: iz Kajlua, Ninčanga in Čaojanga-Ta ofenziva pn šc ni naperjena proti Pekingn, ampak proti glavnemu inestn Džehola Spopadi s Kitajci so se žc začeli in v bitko posega tudi letalstvo in artiljerijo. ki napravlja ogromna uničenja. Za japonsko diplomatično taktiko je značilno, dn japonsko zunanje ministrstvo v isti sapi demontira, da bi se bilo »ofenziva efektivno že začela.« Japonske nihče več nc bo ustavil, ako jc ne ustavi Amerika. Ir. Washingtona se z močnim naglasom poroča, da se celokupno pacifiško vojno brodovje USA vadi v polni bojni opremi s taktično nalogo, da brani zapa«lno ameriško obal pred nnpndom sovražnega hrodovja... Hitlerjev nacionalistični piaz Angleške bojazni London. 7. februarja. Angleška javnost je reagirala ua imenovanje narodnega socialista Hitlerja ia kanclerja tako, kakor je bilo pričakovati. Že ko je Hindenburg lako nenadno odslovil kanclerja Briininga in postavil na njegovo mest« von Papena, so se oglasili najuglednejši angleški publicisti in napovedali nevarnost, ki grosi u Berlina ne samo nemški demokraciji, temveč demokraciji sploh in mirn v Evropi. Von Papen je bil pri Anglnsasih slabo zapisan tudi radi svojega intrigantskrga delovanja med vojno v Ameriki. Anglija spada med tiste driave, ki hočeja na usalt način ohraniti mir o Evropi in po ostalem sveto, da bi se lažje rešila ii sedanje gospodarske stiske. Zato je vselej nasprotna vsaki politični avanturi, ki bi utegnila spraviti svetovni mir v nevarnost. V kolikor se Angleži zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb, je treba poudariti, da gre njihova akcija za tem. da hi se pogndbe revidirale sporazumno med prizadetimi državami, torej nikakor ne s silo. Revanžne politike kanclerja Hitlerja pa ne bodo Angleii nikdar odobravali. Tudi prisotnost magnata Hugenberga v Hitlerjevem kabinetu vznemirja Angleže, ker je Hugen-herg znan na Angleškem kot saložnik tistega nemškega nacionalističnega tiska, ki sistematično vod* kampanjo proti An >li»f kot kolonialni državi, ki se je polastila nekdanjih nemških kolonij, v prvi vrsli Vzhodne Afrilie. Hugenbergov tisk javnn očita Angliji, da je Vihed-no Afriko kratkomalo aneklirala, čeprav ima nd Zveze narodov samo začasen mandat nad to kolonijo. Kakor je razvidno it pisanja »Observerjac, je Hugenberg zelo raidražil Angleže s svojim najnovejšim filmom iiza časa svetovne vojne, v katerem s« Angleži prikazujejo kot perliden narod, ki je za časa pomorske vojne nastopal preti viteškemu nemškemn narodu. To nikakor ni pot vzklika sicer nemški prijatelj G*rwm v svojem listu, ki naj pospeši revitijo miravnib pogodb in razorožitev! Na takšen način se nemška rilpi-eija pri svojem delu nikakor ne podpira. Ta nn>a več niti Bisinarcknve metode, temveč Viljemov«. Kakor ni s« v preteklosti dosegle te metode svnjpg« cilja, take ga ne hod« niti danes.< G. Garnin je Nemcem jasno povedal, da An glija nikakor ne namerava diplomatsko podpirati nemške akcije za priznanje enakopravnosti v ob« roževanju in za revizij« mirovnih pngodb. ako ta misli na revanin« politiko po Viljeinovem zgleda. »Observer« piše, da bo pravnemu priznanju enak« pravnnsli fatalno sledila resnična oborožitev Nemčije ter svari berlinsko vlado, naj nikar nr pndpira gonje proti Poljski, Franciji in Angliji. Wickham Sled obsoja Nič manj jasen v svojih izvajanjih proti sedanjemu režimu v Nemčiji ni seveda Wirkham Steed v listu »Sunda.v Times«, (iospod Steed komentira Hitlerjevo poslanico na nemški narod in oposarju na nenavadno podobnost v izražanju g. Hitlerja in Brnita Mussnlinija. Tndi Hitler napoveduje konec liberalne dobe in pri tem misli na konec, svobnd«. Prav takn je govoril Mussolini. »Ogrožena nestrpnost bo stopila na tla izkoreninjene svobode, namesto liberalne dobe«. Ta recept je ie dobro znan v sovjetski Rusiji in fašistični Italiji. Naj mislij« boljševiki karkoli « Hitlerjevih napadih proti komunizma, dejstvo je, da so italiranski fašisti pozdravili prihod Hitlerja na vlado, ker s« med njimi in aa rodnimi socialisti tesne iveze in ker je Mussnlini Hitlerju ideal. Mussolini je tema svetoval, naj na vsak način stnpi v vlado. Predsednik Hindenburg je mislil, da je bolje, da imn sovrainika v hiši, Hitler je tudi mislil, da je bnlje, da je v hiši. t« j« na vladi. Bnju med starim praškim maršalom in nekdanjim avstrijskim slikarjem je treba pozorno slediti.. Vse odvisi od odgovora na vprašanje, ali je Hitler jetnik Papena ia Hugenberga ali sta ta dva njegova jetnika. Konec pruske samostoinosti Berlin, 7. febr. tg. Državni kancler Hitler se j« danes zopet vrnil iz MUnchena v Berlin. Pri državnem sodišču v Leipzigu pa je že vložena tožba pruskega kabineta Braun-Severing proti državni vladi. Pričakovati je, da bo prišlo do sodne razprave v treh tednih. Tožba zahteva predvsem, da se včerajšnja zasilna na red ha državnega predsednika razveljavi, obenem pa tudi razveljavi sklep glede razpusta pruskega deželnega zbora. V razlogih navaja tožba, da ni ni« najmanjšega dokaza za to, da bi se bila pruska vlada obnašals tako, kakor da ne bi bila izpolnjevala svojih dolžnosti. Razen tega je zasilna naredba v protislovju s razsodbo državnega sodišča, po kateri sc pravice samostojne nemške dežele ne smejo prenesti n« državo. Na U način bi bila Prnsija z zasilno naredbo oropana samostojnosti. Zastopniki Prusijc ne bi mogli zastopati v državnem svetu nobenih trmdinij Prusije. temvei samo pooblaščeni državni komisar. Ta pa ja državna sodišče te proglasila k M nedopustno. Jeklen odpor Poljske Varšava, 7. febr. tg. Narodni demokrati so zahtevali včeraj v poljskem sejmu, da poljska vlada z ozirom na nemško grozečo nevarnost in z ozirom na izredno ogroženje poljskega koridorja, takoj ukrene potrebno, za utrditev Vsega koridorja. Vse poljsko prebivalstvo v teh krajih zahteva, da se varnostne odredbe kolikor mogoče okrepijo. Poslanec vladne stranke, knez Radziwil, je izjavil pri ' proračunskem poglavju o zunanji ooUtiki. da je *m poljski narod edin v tem. dn odklanja z vso odločnostjo nemško zahtevo po reviziji mej. Da Vznemirjenje na Poljskem radi nemških zahtev raste, dokazuje tudi to, da govori tudi socialistični >Rnbotnik< o tem, da so Poljska in države malo antante ogrožene po nevarnosti faši-stične trozveze Avstrija—Nemčija—Madjarska. Razen tega poljski listi živahno komentirajo izpre-membe brambnega sistema v Nemčiji, ki jih zahteva Hitler, in *rotik> v svojih protestih z re~ presalijaai. Tajinstveno ozadje hirlenberške afere: Sestanek med papežem in Stalinom Velesenzačna odkritja o konferenci na otoku Prinkipo na Marmarskem morju Od svojega dunajskega poročevalca, na katerega smo se obrnili v zadevi pošiljanja orožja iz neke inozemske države preko Avstrije na Madjar-sko — o čemer je med drugimi obširno poročal tudi »Slovenski narod« it. 29 od 6. t. m. po dunajskem socialističnem »Abt.-du« — smo dobili sledeč telefonski odgovor: »Na Vaše vprašanje, da-li je res socialdemokratski »Abend« prinesel poročilo, da je v hirten-berško afero zapleten tudi Vatikan, Vam moram odgovoriti ne samo to, da je »Abend v resnici to objavil, kar so posneli tudi Vaši listi (naš dopisnik misli »Slovt^ski narod. — opomba uredn ), ampak da njegove trditve v glavnem tndi odgovarjajo dejstvom. To mi ni potrdil samo moj kolega, .ureč.v.k »Abenda<, gospod dr. Veilchenduit, ampak tudi druge odlične osebe tukajšnjega političnega življenja, predvsem pa moj najboljši vir v mednarodnih zadevah, ki ima tesne zveze s tukajšnjim diplomatskim svetom in ki mi je razkril tudi take stvari, katere so doslej še popolnoma neznane. Ker mi je dovolil, da Vam njegove informacije sporočim, ne da bi ga seveda imenoval, Vas zaenkret na kratko seznanim s lakti, ki bodo gotovo zelo zanimali jugoslovansko javnost: Hirtenberška zadeva, o kateri sem Vam že 4, t. m. telefonično sporočil, da je najdalekosež-nejšega pomena (glej Slovenca« št. 30 od 5. februarja), ima nadvse skrivnostno ozadje, katero je po »Abendu« le deloma odkrito, dasi je bistveno pravilno označen eden glavnih faktorjev v tej aferi, to je Vatikan. »Abendu - pa je ostalo popolnoma neznano, da igra veliko vlogo v tej diplomatski veleintrigi, ki jc uprav grandi^zno zamišljena, poleg onih evropskih držav in državic, ki jih »Abend imenuje, tudi sovjetska Rusija Stalin, reete Dugašvilli, ki ni tako premočrtno fanatičen, kakor sc navadno slika, ampak jc obdarjen z uprav orientalsko prilagodljivostjo, je po katastrofalnem rezultatu p.rve petletke uvidel, da je borba sovjetov z glavnim faktorjem zapadne politike, Vatikanom, pravzaprav bila velika taktična pogrešita Nerazpoloženje, ki se s tem ustvarja ne samo v Evropi nego tudi v Ameriki tako v krogih diplomacije kakor v krogih velefinancc proti sovjetski Rusiji, se občutno pozna v pomanjkanju kapitalov, kar je pravzaprav glav.-' vzrok bankerota petletke, ki se le umetno zakriva. Zaradi tega jc komisar za zunanje zadeve Litvinov dobil od Stalina zaupno misijo, da stopi v stik z vatikanskimi krogi, kar je ta storil pred dvema tednoma, ko je potoval iz Moskve v ženevo na razorožitveno kon-ftrenco. Imel je v Švici sestanek z odposlancem Vatikcna, ki je bil o želji Stalina obveščen preko car,'grajskega katoliškega patriarha. O vseb'-.d teh cargovorov se ni moglo dozdaj ničesar izvedeti, pač f.i je med velediplomati Evrope javna tajnost, da se je na tej konferenci dogovoril tajni sestanek med svetim očetom in Stalinom in sicer na znanem Prinkipo-otoku v Marmarskem morju. Ta sestanek se je tudi vršil nedavno i-s se je Stalin pripeljal nanj na romunskem parniku iz Odese v najstrožjem inkognitn, dočim jc papež dospel na letalu ki mu je v ta namen bilo dano na razpolago od italijanske vlade. Kakor jc dospel Stalin na otok v najstrožjem inkognftu, preoblečen v ruskega kmečkega popa, tako je tudi papež pristal, oblečen kot navaden katoliški duhovnik, potem ko je guverner bosporske ožine bil o tem pod strogo tajnostjo obveščen iz Angore od Kemal-pašc samega. Razume se, da tudi o vsebini te prevažne konference med poglavarjem katoliške cerkve in vodjo tretje internacionale nihče na svetu ničesar nc sluti, vendar pa je po indiskreciji nekega posredovalca, ruskega emigranta-konvertita in bivšega Kolčakovega generala, pronfknilo v diplomatske kabinete velesil, da se je na tem sestanku govorilo o uposlavitvi bivših monarhij v srednji Evropi. Da se razume ta tita.-ski paradoks, da je namreč, kakor se v diplomatskih krogih Londona in Pariza zadnje dni sušlja, vodja boljševiške Rusije in svetovne revolucije privolil v restavracijo najčrnejše reakcije, je treba vpošte-vati, da sovjeti s tem zasledujejo le namen revolu-cioniranja evropskega proletarijata, ki sc bo predvidoma taki reakciji po začetni pavzi najkrvaveje uprl in tako uresničil veliki sen Ljcv-ina, dočim Vatikan rečuna s tem, da se bo ali reakciji posrečilo komunizem ubiti ali pa bo, če se zgodi nasprotno, lažje katoliški cerkvi najti modus vivendi s sovjetskim režimom v Evropi na podlagi koncesij, ki jih jc papež Stalinu na sestanka na otoku Prinkipo dovolil. Te koncesije bi, kakor se govori, obstojale v tem, da bi Habsbur-govci in Hohescolernci uvedli nekak državni socializem po ekspropriaciji liberalne buržuazije, nasprotno pa se je Stalin obvezal, da bo toleriral pokatoličanjenje Rusije na razvalinah pravoslavja, v čemer bi se Stalinove smernicc vjemale s smernicami, ki jih v pogledu na pravoslavje mislijo zasledovati restavrirani Habsburžani. Kar se tiče Hohencolerncev, pa je projektirana pomoč Rusije v odločilni vojski Nemčije proti Franciji. Kar se tiče hirlenberške afere, pa me je moj informator zagotovil, da je orožje, s katerim sc oskrbuje Madjarska, plačano iz blagajne kongregacije de propaganda Ude ki ima, kakor znano, na razpolago ogromna sredstva. Tudi dohodki letošnjega svetega leta so v to svrho namenjeni. Sestanek s Stalinom je imel tudi ta namen, da, bi se Madjarska, ki ima začeti z restavracijsko akcijo potom državnega puča, oskrbela tudi s topovi, ker so jo dozdaj oskrbovali samo s puškami in mitraljezami, dočim bo sedaj imela dobavljati kanonc sovjetska Rusija na račun papeževe privatne šatulie Ko sem svojega iniormatorja vprašal, kako so mogle take tajne stvari pronikniti v toliki meri v diplomatski svet,, mi je smehljaje odgovoril; »Deloma po navadni indiskreciji, deloma pa po izdajstvu, kakor je ▼ takih zadevah navada. Denarna akcija te zadeve, naper|ene od Vatikana v prvi vrsti proti neki podovnaski državi, kakor po pravici ptte »Abend«, je bila poverjena nekemu hrvatskemu monarbistu po imenu Pumperič, nekdanjem štabsfeldveblu 4. hrvatskega domobranskega polka, in pa nekemu Miši Curaviču iz čačfca, ki je pa velik del denarja defravdiral in so ga zato odslovili. Eden se je te veleizdajalske akcije skesal in jo odkril, kolikor je pač vedel o njej, drugi pa je storil isto iz maščevanja. Od njega ima svoje podatke tndi gospod Veilchenduit od »Abcrdai kolikor je meni znano.« Toliko sem mogel izvedeti in Vam po svoji dolžnosti sporočam. Sprejmite, gospod urednik, obenem izraz mojega najodličnejiega spoštovanja, udani...« • 1. ♦ Ta vsekakor senzacijonalna odkritja objavljamo v dopolnilo poročila o hirtenberški aferi, ki jc bilo objavljeno v Slove.- ,kem narodu« št. 29. od 6. t. m. in v zagrebških »Novostih« št. 38 od 7. t. m. (Ponatis dovoljen) 1 Delovanje razorožitvene konference | Kdo je napadalec London, 7. Jebr. ž. Jutranji listi poročajo, Ves-nika srpske crkver. Vse interpelacije so bile dostavljene pristojnim ministrom. . ■ -.,• Skupščinski tajnik je sporočil, da st« Aleksander Sinionič in Aleksa Obradovič podala ostavko na svoja poslanska mesta. Nato je dobil besedo poslanec Milovan Lazarevič, ki je stavil na predsedniško narodne skupščine vprašanje, zakaj ne pride na dnevni red zakonski predlog o zaščiti kmeta, ki ga je odbor že pred dvema mesecema dokončal.' Poslancu Lazarevicu je odgovorit podpredsednik narodne Skupščine, da bo ta predtdg stavilo'predsedstvo narodne skupščine-na dnevni rod takoj kukor hilro bo to sklenila narodna skupščina. - i -v Spremembe zakona o agrarni reformi Belgrad. 7. febr. 1. Kmetijski minister'je ^predložil narodni skupščini predlog o spremembah in dopolnitvah posameznih predpisov Zakona 0 agrarni reformi, iz katerega podajamo nekaj važnejših cdstavkov: • - § 6. V § 21 se za besedo :,dobrov'oljceriic 'doda; Za ono dobrovoljce, ki so žo dobili zemljo, a na dan ekspropriacije nimajo dobrovoljskih potrdil v smislu zakona o dobrovoljcih od 31. aVgusta 1928 ter o spremembah in dopolnitvah' od 18. aprila 1930, ali ki se niso naselili no dodeljeno zehiljo, pa so bili dolžni, da to po omdnjenžm zakonu storijo, se bo zemlja ekspropriirala" itr "v zemljiških knjigah prenesla iia ime in larit kolonizaeij-akega fonda kmetijskega ministrstva,, a "na'ime ' in v last dobrovoljcev, ko dobe v'rodu'potrdifa, ozir. ko so na zemljo 'naselijo. "Davke in ostale'dajalec ža to zemljo plačajo agrarni subjektii/p'¥onagrajeni s to zemljo. : ' , : V 1 §.7.'V'§24 se'na koncu odstavka Ipušii;., ,ii) sedem':. Nova alinea odstavka".3...'V.§ 'S^koria' 6'^ 5. 12.. 1031 se razveljafi, dostavljajo ji^' se/.n.9>'i odstavki, ki se glasijo: V. V ostalih okrajih, navedenih v § ,1! tega zakona, kakor tudi na področju .dravske banovine, lahko kmetijski minister pod pogoji iz drugega odstavka v sporazumu z ministrom za gozdove" in rudnike na veleposestvih, razen onih -iz vdstavka 3,' § 11, okspropriira, največ do 25% od onih gozdnih, zemljišč, ki na posameznem pusestvu presegajo : 1000 katastrskih jutrov oziroma 1000 hn v dravski banovini v korist: a) skupine naseljencev, kjer se nova naselja dobrovoljcev in ostalih kolonistov ne morejo na drug način preskrbeti s pašnjo in lesom za kurjavo, a se gozdovi nahajajo v upravni občini, v kateri je naselje, ali pa v sosedni; b) posameznih okoliškjh vasi, katerim so ,,ti gozdovi potrebni za njih razvoj in napredek. 9. Kmetijski minister se pooblašča, da v sporazumu z ministrom za gozdove iu rudnike izda pravilnik o vseli ekspropriiranih gozdovih, vpošfe-vajoč pri tem obvarovanje gozdnega goIŠRs>dar,stva in celote gospodarskih enot. § 12. §§'38 in 39 dobita novi številki.37 in 38, § 40 se menja in se glasi kot § 39 ,ta|['o-lolo s 30 kuponi. 4. Preostanki izpod 500 Din se bodo izplačevali v gotovini iz kredita, ki se mora predvideti v proračunu. 5. Obveznice se bodo amortizirale v roku 50 let počehiši od 1. oktebra 1033. 0. Amortizacija se bo vršila po amortizacijskem načrtu z zrebanjsai ali pa .s svobodnim odkupom. Poleg redne amortizacije se vrfiijo lahko tudi izredna žrebanja in izredni svob.idni odkupi. S 18. V § 47. ki dobi novo številko 44, se odstavek 5 in 6 ukinjata in zamenjata z novim odstavkom 5, ki so glasi: Zu cerkvena posestva ee doprinos pri odstavku 1 znižuje za 50 odet. S 28. § 08 se menja in kot novi § 03 glasi: 1. Za novo ustanovljene cerkvene občin j iz rimskokatoliških župnij se lahko po kolonijah se lahko ekspropriira v njihovo korist za cerkvena sfavbišča oziroma za stavbišča za pjrohijske in župnijske domove, za parohijske in župnijske vrtove in pokopališča do 0 katastrskih jutrov površine, ni šole in šolske vrtove se lahko ekspropriira površino 4 Icatastr. jutrov zemlje v korist -pristojne upravne občme. ki j;' dolžina to zemljišče prevzeti. 2. Dobrovoljci samostana I>epavina v koprivni-škem okraju in kune t jo kolonisti samostana Gomir-je v cgulinskem okraju, ki uživajo samostansko zemljo zo določeno podavanje' (desetino), se*^-glaSajo -za agrarno interesente in zemlja. IrMfo imajo, se bo oknprcpriirala v njihovo kori«! po določbah tega zakona. Grof Apponyi umrl Ženeva, 7. febr. tg. Grof Albert Apponyi je danes popoldne umrl ob 16.20. Eno uro prej je zaspal in se iz tega spanja ni več zbudil. Ob smrtni postelji je bila zbrana vsa rodbina razen omožene hčere, ki ni mogla več pravočasno odpotovati. Zdrav.. ki so ob 1 popoldne še enkrat pregledali bolnika in ugotovili poslabšanje stanja. Dali so mu injekcije kisika, da okrepijo njegovo srce. Bolnik je sicer še spoznal svojo okolico in govoril s svojo rodbino, videlo pa se je, da njegovo zanimanje ni veliko. Na zahtevo bolnika je priiel popoldne župnik cerkve sv. Jožefa v ženevi, da mu podeli zakrament sv. poslednjega olja. Bolnik je bil pri popolni zavesti in je ob najhujših bolečinah sledil svetemu obredu. Zunanji svet se je silno zanimal za stanje bolnika. Tako je posebno spraševal po stanju satta papež, kardinal državni tafnik Pacelll ki je obenem poslal bolniku papelki blagoslov. Lov na spuniano križarko Pariz, 7. febr. Iz Balavije poročajo, da so nizo-zepieke pomorske oblasti odposlale za pobeglo križarko /De zeven Provincien« dve podmornici, tri vodna letala, enega minonosca in parnik »Eri-damus«. Po najnovejših vesteh pa je posadka pobegle križarke brezžično obvestila poveljnika na-^vedeue križarke, da se bo udala. Haag, 7. febr. tg. Pobeglo nizozemsko križarko »De zeven Provincien- je včeraj došla pri otoku Simuk vladna ladja »Eridamus« in jo takoj zasedbi. Poveljstvo na ladji je takoj prevzel zopet kapital! s svojimi častniki. Drobne vesti Ljubljana, 7. febr. AA. Banovinkai svet drav< ske banovine se sestane na svoje tretje redno zasedanje dno 15. febr. 1933 ob 10 v Ljubljani. Pred-met zasedanja bo obravnavanje predloga banoviu-skega proračuna dravske banovine za 1. 1933-34 Belgrad, 7. febr. 1. S kraljevim ukazom je -po-slavlj.Mi za primarnega zdravnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 5. pol. skup. dr. Valentin Meršol, dosedanji primarni ■zdravnik iste bolnišnice v 6. pol. skup. Za šefa apoteke iste državne bolnišnico v Ljubljani jc .postavljena iz 7. v 6. ,pol. skup. dr. Vida Fink. Zagreb, 7. februarja, ž. Na predlog prosvetnega ministra je upokojen intendant zagrebškega gledališča Milan Cekič. Govorijo, da bo 11.1 njegovo meslo prišel Honjovič. , Pariz, 7. febr. 12. februarja bo v Parizu meddržavna nogometna tekma Francija : Avstrija. -Franooeko-nemškn tekma, ki je bila prvotno dogovorjena za 5. marec, je radi nemških volitev 19. marca. Budimpešta. 7. febr. A A. Korbiro poroča: Včeraj je bil objavljen ukaz o imenovanju Kolo-mana Kanye za madjarskega zunanjega ministra Kairo, 7. febr. Profesor Hassam je v bližini druge piramide odkril novo sfingo. \ Dunajska vremenska napoved: Večinoma ob-lačno, milo, deževno vreme. Zagrebška vrem. napoved: Lahno oblačno, precej stalno in zmerno hladno.