TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clau Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, M. Y., imder the Act of Congress of Vareh 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4887 CORTLANDT.
NO. 05. — *TEV 95.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 23, 1917. — PONEDELJEK, 23. APRILA, 1917.
__________________ __
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Balfour v Washington^ Socialistično zborovanje. Eksplozije.
Angleška vojna komisija j« prišla. Poskušajo poravnati spor. — Vse-; Velika eksplozija v New Jersey. — Balfour, angleški zunanji minister, socialistično zborovanje. — Sepa-1 Eksplozija v Pittsbu?-ghu in Wil-Vojno posvetovanje.	ratni mir.	helmshaven na Nemškem.
Washington, 1). ('.. 22. .j-priLa. — Amsterdam, Nizozemsko. 22. Kearney, X. J.. 22. aprila. — V,.itrlt*>vK i zunanji in i it i r. A rt ui i aprila. — V Nemčiji se je vršilo! Nastala je velika eksplozija v to •I Itull <Mir iij»irovo >liko smo! pred kratkim zborovanje nemških! varni Sea beard Bi-Produrts v <.hia\ii prt-P-kti p» i« k in člani sorjalistov. Navzoči so bili zastop!Kearney, N. J. Po eksploziji je na anirlt^kc kfiuUije. ki se bo po.sve- niki iz vm' Nemčije. Tudi iz A v- stal velikanski požar, ki je raz tovala z zvezno vlado o vojni pro j M rije in Ogrske sta prišla dva za jsvetljeval travnike več milj na ši ti XVnni.ru .so prišli danes popol- Mtopuika, izmed katerih je govori! J roko. Do večera so našli samo ene Iim* t^i treh v Washington. Komi >amo dr. Adler. vodja avstrijskihga. ki se je ponesrečil. Ako je še .prejel državni tajnik Lansoejalnih demokratov.
I o j«
srleški poslanik in več dru
mi nr. gih «>*«*b.
In ion Station, kamor se je pri peljuda komisija, je stražila poliei js, in kavalerija iz Fort Meyer Straža pride tajno
Ko »a je
Pozor slovenski farmerji!
Delo ua farmah se je pričelo, ali pa se bo pričelo v nekaj dneh.
Ravno letos bodo Združene države potrebovale veliko množino pridelkov, ki bodo v eeni preka šali vse dosedanje cene.
V-e kaže, da bodo ravno letos farmer j i imeli zlato leto. Vise. kai >e bo pridelalo, se bo prav labkc orodalo in za visoke eene.
Vlada Združenih držav je
Strašen zločin.
Pastor je ustrelil taščo, soprogo in samega sebe. — Povod zločina je bil prepir. — Policijska preiskava.
Francosko bojišče.
Najbolj vroči boji so se Vršili v o-kolici Lensa. — Obstreljevanje Ca-laisa. — Zrakoplovi.
^ Pastor Oougretional eerkve v Pariz, Francija, 22. aprila. — Yonkers. X. V.. Robert F. Berry, j Nemški aeroplaui so metali pouoči je ustrelil včeraj dopoldne svojo; bombe na Duenkrircheu in okoli-taščo in ženo. smrtuonevarno ranil: oo. Bombe so ranile tri osebe, v
OlT.Trt	O 1.-1 It 1 <-k TO faitl	-in -tin Ctl	1 „ *_ y___ n	_ ________ .v'!i	.1
j kdo drugi smrtno ponesrečil, ali Sobotna številka " Vorwuerts-a " ! pa koliko jih je poškodovanih, se piše, da vsi nemški soejalisti pod! ne more še dognati. Tri deli to-vodstvom Filipa Seheidemaan-a. varne so bili popol roma uničeni: delujejo na to. da bi se dosegel se-j strojnica, kovačniea in laborato-IKiraten mir z Rusijo, ako ni mo- rij. i« bila j»r\o znamenje, kdajlfoče skleniti splošnega miru.	Eksplodirala sta dva kotla zt
komisija. Prihod so držali V resoluciji, katera je bila >pre-|olje.
jeta. se jasno vidi. da želi nemška Vzrok razstrelbe še ni znan. — je Balfour prišel na (»ostajo. i »oejalistična stranka vplivati na j Škode ji' nad 200 tisoč dolarjev, množit a navdušeno pozdra- ruski ilelavski in vojaški svet. ka. i Aretirali so nekega moža. ki si vila.	se tiče miru. Scheidemann in dru-jje izdal za Karola Spinfig-a: pra
Za -»voj. g«i bivanja v Washing voditelji so javno izjavili, da je vi, da je rojeil v Nemčiji. Zasačili tonu Im» Balfour stanoval v li ii I nemška soeja list i ena .stranka odo- so ga v nekem čolnu na reki lla tretjega državnega pomožnega taj- brila stališče delavskega in voja. ekensaek. Pravi, da je lovil po i-e nika Brevkenridge Long-a. V sta-J^kega sveta. Njihova resolucija jeiki les. Pridržali so ga v'zaporu. 11 van j«- ta je spremila močna stra1 <*lgovor na ruski poziv.	Pittsburgh, Pa.. 22. aprila. —
ža konjenice in tajne policije, O Dr. Adler je v svojem govoru re-i Danes zjutraj je nastala v Vulcan -»tali člani komisije stanujejo po kel. da mora vse njihovo delova-Oil Refining Co. v Caraopolis ek la/nili hotelih.	, "je st remit i za tem. da pridejo v splozija. ki se ji- slišala več mil."
V spremstvu državnega tajnika j dotlko "s prijatelji med sovražni- naokrog. Nekaj minut nato so bi
ki."	la vsa tovarniška ix>slopja v pla
Splošna mednarodna socialistic- menili. Eden kotel je vseboval 5C
izdala poziv na farmerje. »la na; ^bd+lajo kolikor največ zemlje vsak košček, vsak lot bo prinese! lahko lep dobiček.
Naj bi se temu pozivu odzvali tudi naši slovenski farmer j i. kaj ti to bo v njih lastno korist.
Mnogo naših rojakov, ki so že od doma vajeni poljskega dela si želi iti na farme kot delavci. — fzprevideli so sami, da je mubgo bolje iu bolj zdravo delati na prostem zraku na farmah kot pa v mestih v zaduhlib tovarnah ali oa v rudnikih.
Prejeli smo že m&iogo pisem od naših rojakov, ki nas pupiašuje-lo. kam naj bi <e obrnili, da bi mogli iti delat na polje.
V nekem pismu beremo:
svojo svakinjo, zatem si je pa še'splošnem pa niso povzročile nobe-sam vzel življenje. Baje se je že i nel škode, že j dalj časa prepiral s svojo družino I Južno od Saint Quentiua se je
Prisilna vojaška služba.
Sezijski delavci bodo proti vladi. Kruse pravi da bo vlada zelo razočarana. Konskripcijska predloga.
zaradi vojne. Pastor se je zavze- j vršila vroča artilerijska bitka. — mal za Ameriko, d očim sta bili ta-i Francoski vojaki so precej napre-šča in žena za Nemce. Pri njem so'dovali pri Aisne. našli pismo, v katerem sta bili za- V bližini llurtenbisc so se vrši-pisaui samo dve besedi: "Neumni *U boji z ročnimi granatami. Prusi *'.	j London, Anglija, 22. aprila. —
Trikratni umor s«- jo izvršil v hi , Angleško vojno ministrstvo nazna-ši :J90 Rossmore Ave. Dve pastor-: uja, da so Angleži »prav dobro na-jevi hčerki sta spali poleg matere, i dovali zapadno od Lensa. Nemci! toda morilec se ju ni niti dotaknil, j so vprizorili tri napade, toda Au-Dve uri pred umorom je imel šejjrleži so vse tri odbili, mašo.	i Južno od L o osa se vrše iz v an-
Polcija je dobila vse podatke od redno vroči boji. Angleži so si pri-ranjene pastorjeve svakinje.	borili precej ozemlja iu vjeli pre-
Poliejjski stotnik Brady iz- cejšnje število vojakov, vedel, da so se v družini nepresta- Berlin, Nemčija. 22. aprila. —
no prepirali zaradi vojne. Mati in i Današnje poročilo nemškega u-e- .	i 4.	-	• -i -
. .. , .	..	... . i	ponn.uo ncuMsivt	Til zyr/il pn fn^ proti prisnni
lici sta bili za Nemce, doeim je nerainega štaba «e glasi: ! bil pastor navdušen Amerikanec.j Na raznih točkah v Flaudriji se jj'osebuo hud prepir se je vršil vče i je razvila vroča artilerijska bit-
Washington, D. C., 22. aprila. — Nasprotniki prisilife vojaške službe so prišli včeraj pred senatni ko-mitej za vojaške zadeve, da protestirajo proti uveljavi j en ju splošne vojaške obveznosti ali kon-skripcije.
James How je izjavil, da bodo sezijski delavci obrnili orožje proti vladi, če se ga jim bo dalo v roke. Kruse pa je rekel, da b,> vlada zelo razočarana, če bo hotela tej vrsti delavcev usiliti vojaško slir/bo. Vprašal je, za kaj naj se ti ljudje bore, ko nimajo niti doma. niti svoje dežele. Ne more se pa zahtevati od njih. da bi prelivali svojo kri za kapitaliste.
Joseph Cannon je napovedal splošne nemire radi prisilne vojaške službe in draženja. V imenu American Federation of Labor pa je izjavil Grand Hamilton, da je
> Balfour jutri •►biskal Belo hišo »zneje pa bo obiskal tudi pod
predsednika.
Zvečer bo predsednikov gost btli hiši.
\ ojri.-. posvetovanju ->e prič no torek aii sredo.
Ni
sredstva proti podmorskim čolnom.
Amsterdam, 21. aprila. "Ali
ua konferenca, ki se za časa vojne-sodov gasolina, drugi pa r>0 sodov ni vršila, se bo skorogotovo skli-' bencina iu tretji 200 sodov seišče i-ala v bližuji bodočnosti.	nega olja.
Friderik Ebcrt. soejalističiii po- Sumijo, da je nekdo ogenj pod-slanee nemškega državnega zbora.!takml. Naprave varuje močna je razpravljal strankin razdor in straža.
je pozval IJugona Haaso. Sjxn j Amsterdam. Nizozemsko. 2o taous-a in Viktorja Adleivja. da aprila. — V petek je nastala v pri-pojasnijo svoje stališče napram stanišeu Wilhelmshaven na Nem vojni.	iškem velikanska eksplozija. Raz
— Namenili smo iti na farme j raj zjutraj. Ob sedmih je šel pa jka. Najhujši boji so divjali v oko ako bi bila dobra plača in staliu | stor v cerkev ter imel tam službo H^i Lensa.
delo tudi čez zimo. Iz ene hiše bil božjo. Ob sedmih zjutraj je sto j Calais, Francija. 22. aprila. —
nas šlo en moški, dve ženski, dva i pil v spalnico svoje žene m drža: Nemški rušilci podmorskih čolnov	~ V ." ,7»
» . .	„	,	.	, .	. .. . , . . ..i	i n /.no pioii noju.
fanta in ena punca . Prosimo, da j v roki revolver. Najprej je stopil j ^ obstreljeval danes pristanišče j H j^ni kuniitej i
bi nam povedali, kako plačo br j k materi svoje žene in jo ustrelil j Calais. Oddali so ka'kili sto stre.
vojaški službi.
Zastopnik družbe prijateljev mi-jru. Hollingworth Wood, je prosil, naj se oprosti prisilne vojaške službe vse one, katerim prepoveduje^ ; jo vest ali verski nazori vsako vde-
lali moškim Ln drugim. Potem bi Sli takoj na farme in rajši kot pft v mesto, ker je na farmah boljši '.rak kot pa po mestih. Vedeli b>
v usta. Njegova žena in njena sc-jlov. Dvanajst oseb je bilo ranje-stra sta preplašeni planili iz po : JU-kaj pa mrtvih, stelje ter zbežali na hoilnik.	Berlin, Nemčija. 22. aprila. —
On je streljal za njima ter po- Nek mornariški zrakoplov j»- iz-tudi radi, ako pri fanner i u tu^ godil svojo ženo naravnost v gla strelil pri Nieuportu sovražni ba-^i hrana. N'aj nam re,sno pove j vo. dočirn je ranil njeno sestro uailoii. Balon se je takoj vnel in pa-do. da bi nas ne vmlili za. nas. j roki.	del v morje.
Slovenskim poljedelcem bi Sve-i Takoj naio se je sam ustrelil.
b.Hlo Zdru/-'ue držav.* pripomogli Odgovornost brezobzirnega bo-j strel baje več milj okoli napravili j to val i. da priobčijo kake dopise • Policija je dobila informacije
našim sovražnikom, da bodo od-,eTa,1.ja s	^-obii smopveliku šktKlo
položili v roke onih. ki so jo za h te vali: nikdo izmed nas je ni o--
dobrav al. razun enega", je rekel, Ameriška zastava na angleškem Ebert.	" —
"V Nemčiji ni večine za nemško republiko", je rekel Mueller, "in ako nanjo čakamo, samo po-
pravili našo blokado s podmorskimi čolni? Uotov odgovor je: Ne! -— pravi ''KoelniKche Zeitung*'. Snnlstvo pi*o4i pixlmorskim čolnom S41 ni bio i/Jiajdeno. Tudi ga ne morejo i/.najti. ker ga ni. Mu čno bo za nas potapljati naše do . brc ladje, toda v tem oziru ne —J JajHamo vojno, smemo biti sentimentalni. V dveh I 1>r Ad,er ilk rekel: "^'i ^ ali tis-h tednih bomo uničili ame- scm' <la doženem<>' kaJ mogoče riške zaplenjene ladie. Izguba teh' tontl zu mip' V va5e doma<"'e ladij bo enaka našim tridue^iim imere ^ lie Ularain<> vmešavati," \ o ju i m^ izd at kom.	['n, -le mislil Iia nemško repu- ;)roti Scmeiji
Na širokem morju bomo ame 1	i
r.sko broijovje pičili v kratkem! "Svet se Je izpremenll. Prejšnje • asu in popolnoma. Tenia to u;1'jud>t vo nas je imelo za domišlja vrjetno, da bi prišlo do spopada V1- Ztlaj naiu	svoje za-	.
med brodovji. kajti naši ,»odmori" Polagajo v nas upanje |^ka vlada oficelno naznanja,
ski čolni b(»Jo 2 železno 'pestj postavili postavo »vetovnega mi ru nad sovražnikom in ravno ta
poslaništvu,
Washington, D. C.. 21. aprila — Prvič v zgodovini vihra ameriška zastava na angleškem posla ništvu v Wa-shingtonu. Angleški-vlada je odredila, da ra/.obesiji na vseh angleških državnih po slopij ameriško zastavo, ker sc Združene države stopile v vojne
v katerih naj pojasnijo r-cWRHier» ;da je pastor že večkrat pretil svo na svojih farmah. Naj povedo ee- jim sorodnikom s smrtjo.
no itd. Na ta način bodo imeli f	-
dobre poljske delavce ki so že odi doma vajeni dela na polju.
Poleg tega pa je tudi lažje de-j lati z doma eimi kot s tujimi delavci.
Razkol
Ar-
led b rodov j i. kajti naši podmor-1UDai
ki čolni I h »d o t železno tH.>tjc j katero moramo kot možje u pošte
vati. ki pa je zelo težavno, ga izpolniti. '
ko tudi uad Ameriko".
Nemški podaniki
Zvezni maršal Po^er Hicgelmau v Urooklvnu •irieenši » 1. junijem preiskala vsi
hiš«- j
V tem okolišu ne .sme stanovati
in šerif bodeta
Nemški otroci na Dansko. Kodanj, Dansko. 21. aprila. — Iz Berlina poročajo, da je nek
Jezuiti dobrodošli v Nemčiji. .. Amsterdam, 21. aprila. — Nem
da
je v četrtek zvezni svet preklical protijezuitsko postavo, katero je sprejel 1872 nemški državni zboi ua Bisniarckovo zahtevo. Zda;i bodo jezuiti zopet smeli biti v — Nemčiji.
Hollweg ne mara razpravljati c
danski zdravnik ponudil berlin-|
stavki.
i 'H nimj* v	Iskcuiu občinskemu svetu miljonl Kodanj, Dansko, 21. aprila. —
i aV> >anla ikron. da se more poslati na Dan-1 Kakor piše "Vorwaert*" je prišla — ko 10 tisoč nemških otrok, ki bo- k Bethmanu Hollvvegu delavska
noben podanik sovražne države 1
Kdor hoče ostati v tem okolišu
do ostali ua Danskem za čas vojne, deputaeija. kateri je načel oval H.
.. _	. , . 1 in še šest mesecev po sklenjeneui	Haase. predsednik neodvisne so-
mora prOsiti z^znega maršala » ^ p Jb je bfla spn.jcta.	cjal^tične stranke. Kancler nt nc
ako ,e izkaze, da tuj, e ui neva-,	P	tp, razpruvljati 0 stavki, zato 20
ren „,u bo dovoljeno ostat, v bi.	polr€s y Californiji	tisož delavcev v berlinskih tovai
nali nadaljuje stavko.
Strel na stražo.
Spokani, Wash.. 21. aprila. Charles K. Overton, vojak narodne garde, je siražil nek železni nki moot. Pozval je nekega moža
/adel žal.
v nogo.
zini Xavv varda.
j Los Angeles, CaL, 21. aprila
različnih krajih južne Oalifor-.	^^
ni je so dane* čutili dva i>otresuu	Nove "^»cij«-
i sunka. Škode ni bilo nobene.	Pittsbnrg, Pa.. 21. aprila. —
Zvezni detektivi so danes areti-i Nemško prodiranje proti Pe- rali dva moža. izmed katerih je .	. ,	trogradu.	eden višji uradnik večje družbe,
da se vstavi: v odgovor ie prejel ! London, 21. aprila. - Danes se ki izdeluje municijo. Tudi je vo-dva strela, od katerih ga je edenj^^ vest da Nemci Jiaiuera.!dja nekc tajne ^^ lki je po
.Napadalec je zbe Vaj0 veliko ofenzivo v severni Ru 'deželi povzročila že nad pol miljo-siji na suhem in na morju.	na škode in je odgovorna za smrt
„ , .	•. .	„ Ruska vlada je imenovala po-«mnogih oseb. V zvezi so bili z raz-
Hmdenburg in življensko vpraša, veljiiika črnomorskega brodovja ! uimi eksplozijami.
J admirala Kolčaka za poveljnika
Avstrija je opustila ofenavo proti Italiji
Rim, 21. aprHa. — Iz zanetiji-
"Xe morem razumeti .kako mo Amsterdam, 21. aprila. — Xeui-'vega vira se poroča, da je Avstri-re biti zivljensko	povod {»ki časopisi tolažijo nemško ljud- ja opustila nameravano ofenzivo
/a delavske stavke. kt*r sedanj* | «tvo « sledečimi besedami:	proti Italiji, ker so Angleži in
naš«* stališče aa zapadiu fronti, ki " l>ržavljani. vaša dolžnost je. Francozi pričeli zelo pritiskati na >« mora izvojevati, zahteva ne da ne govorite o življenskih raz-(Nemce na Francoskem. Avstrija manjša no produkcijo vojnega \ mera h. Vsaka beseda o tem po- pa brez nemške pomoči ne prične materials vsake vrwte. To je prve' maga sovražniku iu spravlja do-1 ofenzive, potreba in ima predno»t preil v^e |movrno v nevarno«.."
Farmarji ne bodo porotniki. P0Z0&!	Trenton, N. J. 21, aprila. — Go-
Ker nam je od drru^e^a natisa i verner je naročil okrajnim sod-saostalo kakih 300 Koledarjev, j ni kom. da naj oproste farmerje jwodajemo sedaj po 15c. komad. I za cae vojne porotnifike sinšbe, da ttOTOIC PUBLISHING OO, j bodo imeli vet časa -za delo na Hew YeHc. V.
nje.
London, 21. aprila. — O živ i baltiškega brodovja. ljeuskih zadevah se je ilindenburti
i/razi I sledeče:	Ne govoriti o lakoti.
uii drugimi.
\\*k* tudi uajmanjša stavka je neopravičena oslabelost naše obrambe iu je ue<tpravit*ena krivda proti vojskujočim se *ilam, — v zakut>ib, ki
med socjaliati
gentini.
Buenos Aires, Argent uui. —i. <t
prila. — Danes se je vršila zelo
i burna socialistična seja zaradi
i vojne z Nemčijo. Dve tretini zb<»
i rovalcev .sta sprejeli resolucijo, \
kateri obsojajo nemško podmor-
___j sko bojevanje in odobmjejo po
o . ..	... . stopiuije vlade.
Socjalisticni clan ameriškega kon-;
gre^ Meer London, ie doMl iz	Nemške izgube.
Petrograda dober odgovor. , , .. ... ■	.
Iz uradndi poročil je razvidno
da je Nemčija izgubila v mesecu Edini socjalistični član ameri |marcu 54.803 mož. Od teh je bilo škega kongresa. Meyer London, sejmih 13,542 ali umrlo vsled ran: ie brzojavnim potom obmil na sc 6247 pogrešajo ali vjetih in 35.014 cjalističnega poslanca v mski du-1 ranjenih.
mi. N. C. Tcheidse, ako res delu i y^ nemške izgube znašajo do je ruska socialistična stranka za j konca marca 4,1S0,96G mož in si-
cer 960.760 je bilo ubitih ali je pa
umrl vsled ran: 63.920 jih je uuir-i •	, n -u .
, i , , , •	--1 -	J'" so \am puscem v otllo<'ite\. > i
lo vsled bolezni: 512.858 je pogrešanih ali vjetih iu ranjenih 2 mi ljona G43.428 mož.
Omejitev mesa v Parizu.
Pariz, Francija, 22. aprila. — Vlada je odredila, da bo vsak dan Parizu ena jed na dan brez mesa. Prej sta bila določena dva dni na teden .ilu se ni .smelo jesti mesa. V restavracijah je prepovedano ser-virati meso, kokoši ali divjačino. Vse mesnice morajo biti zaprte ob eni popoldne.
Kajzerja doletela izvanredna čast.
Princ Zia-Ed-Din. turški prestolonaslednik je podaril nemškemu kajzerju kot častno darilo od sultana meč, ki naj bo znak prijateljstva in priznanje velikih stvari, ki jih je storil kajzer Turčiji v tej vojni. Seveda kajzerju gre naj-
separatui mir z Nemčijo.
V soboto je prejel J lever Lon don sledeče odgovor:
Petrograd. 21. aprila. — Odgovarjajoč kongresniku Meyer Londonu. ki je zahteval pojasnila, ako! se res ruski socialist i zavzemajo za separatni mir z Nemčijo, izvrše valili odbor brzojavlja sledeče:
Kakor je že bilo izjavljeno v deklaraciji delegatov delavskega in vojaškega sveta, da cela ruska revolucionarna demokracija n« aeli separatnega mira z Nemčijo ampak podpira mednarodni mir brez aneksij in odškodnine, na podlagi prostega razvoja narodov. in želi, da stori proletariat v vseh deželah vse, da se doseže mir na zgoraj izraženi podlagi.
Tovarna ali zakop.
Amsterdam, Nizozemsko. 22. aprila. — Kakor poroča "Berliner Tageblatt". stavkajo samo še do lave i v munieijskih tovarnah. — Vlada je stavkarjem sp »ila. da se morajo vsi delavci v 24. urah
vrniti na delo. Kdor v tem času Amerika je nevarna Nizoaemski.
ne prične delati in je sposoben za i Amsterdam. Nizoaemsko, 22. vojaško službo, bo morali ti najaprila _ -Die Po6t». v Berlinu
piše, da gre sedaj ves ein. olje, čaS in tobak- z nizozemskih otokov ob ameriški obali, v Združene države.
Žalostne razmetre.
Philadelphia, Pa.. 22. aprila. — Dognalo se je, da umre v tukaj , šnjem mestu nad 5000 otrok, ki še niso stari pet let. Ravnatelj zdravstvenega urada, Kursen, je izjavil, j da so vzrok smrti slaba in itezrač-I na stanovanja.
j	Bissingov naslednik.
Amsterdam, Nizozemsko. aprila. — Kakor poročajo časopisi v Ilannover. je cesar imenoval ge-neralobrsta pl. Falkenhausen-a na mesto prejšnji teden umrlega lnd-gijsk»'ga governerja generala Bis-singa.
Usoda Rusije v delavskih rokah.
Petrograd, Rusija, 22. aprila. — Provizorični predsednik. princ Lvov ter vojni iu mornariški minister so izdali na delavstvo sledeči razglas:
"'Konečni odločilni dnevi Ru->i-
komitej je sklenil z 12 pro-. ti S glasovom, da ugodno poroča I o armadni predlogi, vključno amendment za prostovoljce, j Senat je sklenil opustiti vse dm-ge posle ter nemudoma lotiti razprave srlede konskripoijske pre«l!oge. Do tega sklepa je prišlo po brebzuspešiiem poskusu par senatorjev. da bi z obstrukeijskimri govori zavlekli debato glede te predloge.
nas lahko napravite srečne Ln svobodne. ali pa nas oropate narodne časti iu nas vržete nazdj v prejšnjo sužnost. Zdaj, kot nikdar poprej. si določamo svojo srečo in svobodo, ki smo si jo priborili, je v naših rokah."
Delavski svet namerava prirediti enkrat v maju velik delavski praznik. Da pa ne iztmbiio v voj neiu času nobenega dneva, bodo delali v nedeljo 29. aprila.
Življenske razmere v Avstriji.
V Ameriko je prišel dr. Jos. B. Eastman, ki je vodil na Dunaju skozi enajst mesecev eno največjih bolnišnic. Avstrijska vlada mu je podelila vojno odlikovanje. O življenjskih razmerah v Avstriji je povedal sledeče:
"Uporaba vseh stvari v Avstriji je zaradi vojne omejena. Dr. Sa-
večja čast, ker je pritegnil turško borskv. član mednarodne komisije
ljudstvo v krvavi metež!
fronto.
za živila, mi je refcel. da so razmere v Avstriji dosegle svoje najnižje stališče."
Posebno dovoljenje.
London, Anglija, 22. aprila. — Trgovska zbornica je določila, da ue -»me izhajati noben ča&oipis. ki nima zato posebnega dovol.ienja. To se je zgodilo zategadelj, da se omeji uprabo papirja.
Samomor.
Little Falls. N. V.. 22. aprila. Tukaj se je zastrupi! 22-leni učitelj J. II. Seckler. Zastrupil se je baje zaradi nesrečne ljubezni. —: Poleg njega so našli tri steklenic^ karbolne kisline.
Seckler je bil učitelj lepo pis j a.
Wilsonu na č&rt.
Beauville. Francija. 21 aprila* Tukajšnja mestna oblast j*- sklenila postaviti spomenik predsed. Wilsonii. Imenovan je že poseben odbor, ki bo vse potrebno oiločiL
Turčija.
Amsterdam, Nizozemsko. 21. aprila. — Poluradna poročila iz Carigrada naznanjajo, da je prekinila Turčija diplomatične zveze z Združenimi državami.
Isto poročilo je dospelo tudi y Ba^el.
Napad na Dover
London, Anglija, 21. aprila. — Admiraliteta naznanja, da je pet nemških' rušilcev napadlo Dover. Med rušilci in ladjami, ki so se nahajale v pristanišču, se je vnel obupen boj.
Trije nemški rušilci so bili potopljeni.
«
Sramoten je ameriške zastave.
Toledo. Ohio, 22. aprila. — Na ovadbo nekega meščana so bili danes aretirani trije Mehikanci. Nekemu me«čanu so strgali iz roic ameriško zastavo in jo raztrgali,
Oddali so jih sodišču.
čedno postopanje.
Washington, D. C., 22.. a prila. — Nemški podmorski coin je potopil nek tovorni parnik. 19 pomorščakov so vzeli na podmomki čoln. V tem se je približala neka bojna ladja in podmrski čoln se je poto pil. Na krovu pa so pnstiii pomorščake s potopljenega parnika. Voda jib je odplavila, m morali so plavati proti rešilnim čolnom.
kar je za Nizozemsko velika škoda, ker izgubi mnogo na carini, ker ne gre skozi domačo deželo. j
Zopet mirno ▼ Brazikji.
Porto Alegre, Brazilija, 22. apr. V Porto Alegre vlada danes po-polen mir. Odstranili eo vse nemške napise in brazilske zastave vihrajo po
. v J

Pošiljateljem denaija.
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za itplacila v AV« striji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljnjemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki 00 zasedeni po laski armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pizmo vojnega ujetnika ker nam 6 tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVRDKA FRANK 8AKSER, 82 Cortlandt Street, ........ New York, N. Y,


GLAS S
DA. 23. APB. 1917.
"GLAS NARODA"
^^^Ks	fin trni* ■ Qdh.)
M
OOIPAIT
IlilHIO
IVILIIIIII
tolKVnte).
LOUR
of abort «OMan of Manhattan, New York City, N. T.
ealja Hat aa
Zfc
Za pol lata aa Za fctrt lata aa Sa
New Tot« Naw Iork_ LOO Naw Tod 1M
HABODA"
mk dan
nedelj la prunikor.
"ILil N A B O D A*
("Voice at tha People") Nn day aseapt Sundays jeertj
la MMfainatl aa aa pdoMsMo. aaj aa blacoroU pdHlJatl po — Money Ordar.
da aa aaat tadl da httre> najdemo naslovnika.
ta pdDJttrui naredita ta "SLAB NIIODI"
Now X«
«f
CJortlandt
Nevtralci
poziv inforr r* iin
t!
a senat jrlede oba*ga a v Norveško, o. I>arwko. Ilolamlsko in v Švi-za dobo dveh Iet pred !. avffu-l>iii leta 1914 m za čas od 1. av-i*ta 1914 naprej. Namen te re-lueije je u trotovi ti dejstvu, na «1lasri katerih bi se opraviči i z
resolucijo, ka j upanja. da bi prišle take pušilja-vskejra tajnika, j tve skozi ansrleško blokado, kajti norveške ladij«' so se morale vstaviti v Halifaxn. kjer so jih zopet pregledali.
Pri prosto dejstvo, da je Norveška importirala od nas več kot pred izbrnhom vojne, ni še nikak dokaz, da je bilo importirano bla odposlano v Nemčijo. Norveška je navezana na uvoz. in Zdru /ene države so sedaj edini trs. kjer more dobiti ta dežela svoje potrebščine. V normalnih časih .H Norveška kupovala povečini od Nemčije in Rusije, dočim ne more dobiti dandanes ničesar iz teh virov.
Slična je stvar glede industrijskih preJtnetov. Ona kupuje se daj «m1 nas, kar je preje dobivala i/. Anglije in Nemčije, kajti obe ti deželi sta zaposleni edinole z izde lovanjeni vojnega matcrijala.
Iz tega vzroka je izza izbruha vojne naš izvoz na Norveško nara-strl in sicer glede bombaža. tiskovin. avtomobilov in tako dalje. Te kotu prvteč-enega leta je obsceai naš izvoz v to deželo nekako 175 mrljonov dolarjev. Glavni <lel naših pošiljatev pa obstaja iz žita in žitnih pridelkov in sicer nekako 00 odstotkov celega izvoza.
Slično agitaeijo proti Norveški je dvignilo angleško ča-sopisje. — Angleški zunanji urad je objavil izjavo, v kateri se jrlasi. da bi Norveška sama in ne Nemčija stradala. če bi Anglija ustavila ves izvoz na Norveško. Združene države pa ne morejo biti na noben na čin bolj oknrte proti i»ornoči po-
S pota.
< 'olorado Springs je svetovn: znano mesto vaied krasne in zdra ve lege med visokimi snežniki. k a t. »rim kraljuje Pikes Peak. Ta gora je znamenita in obiskovana od ttsočev ljudi vsako le<to. Na goro zelje vzpenjalna železnica; v zadnjem času pa se je vpeljala tudi avtomobilna vožnja. Tudi na osedlanem oslu laliko jahaš ua goro. Z gore je krasen razgled. Nič čudnega ni. ako pada sne-g celo v juliju, ravno tako kot sredi zime.
V vznožju gole je mesto Mani-tou z raznimi mineralnimi studenci in drugimi naravnimi čudeži. Nedaleč od mesta je prekrasni' podzemeljska jama z lepimi kapniki. Vidijo se tudi še ortnnki stare indijanske naselbine. "Vrt bogov pa v zanimivosti prekaša vse. Tu vkliš v zrak moleče rdeče in bele pečine in iznaki kažejo, da je to napravil svetovni potop: o-stale so lepe naravne poč in e. ki so dobtle ime "Vrt bogov". Kamen teli pečin se da jako lepo rezali in potniki si lahko oskrbi jo lepe iz ro/ane izdelke iz tega, kanuia.
(»koliea Colorado Springs j« zemeljski raj. Vsako leto sent tu obiskoval rojaka Rev. Knatelca. ki je bil na bolniški postelji kakih pet let. liolehal je za mrtvo-udoiti in je-tiko. Zdravniki pravijo. da je tukaj za jetične najbolj zdrav zrak. J etični, ki se tu naselijo, dočakajo 60 l<\t. Ilev. Kna-fele je preminul za ta svet 2G. fe-brua rja in tako prestal svoje veliko trpljenje.
Okoli Colorado Springs je le malo Slovencev, ki delajo v premo go rovih. Več jili je pa v Cripple Creek. kjer se nahajajo zlati rudniki.	4
.Matija Pogorele.
naše strani preoored izvoza v te dežele nevtralne Evrope in sicer z utemeljevanjem, da s<» podpirale Nemčijo.
V prvi vrsti je treba ugotoviti, da so imele te nevtralne dežele v Evropi popolno pravico do seda njega časa. to je do vstopa Združenih držav v vojno, izvažati v Nemčijo blago, katero so uvedle i/ naš« dežele, Veilk del naše diplomat ične korespodenee z Veliko Britanijo je bil protest proti poskusu Anglije preprečiti nafto tr Sovino z Nemčijo s po-sredovanjem sosednjih nevtralnih dežel. — V praksi pa smo se br^z odpora u-klonili angleškim odredbam. ko jih namen je bilo »stavljenje take-ea naie izvoza v ne v train«- dežele, če ni bilo dot i čilo blago izrecno določeno za porabo v deželi sami.
Ameriški izv.tzevalee v Norveško si je luoral naprimer preskrbeti zagotovilno pismo od trgovskega oddelka angleškega poslaništva v Washingtonu. katero je bilo i »a izdano potem, ko je angleški zunanji urad premotril zadevo ter dobil od angh-škega lokalnega konzula ua Norveškem zado-voljva jamstva, da dotično blago ne bo izvoženo v katerikoli obliki
in katerikoli državi. nahajajoči se trebnim nevtralnim državam v v vojni z Anglijo.	Evropi kot je Anglija sama.
Kontrola, katero je izvrševala Sedaj, ko se nahajamo z Neni-Anjrlija s temi zagotovilnimi pi- čijo v vojni, bomo odredili gotovo smi. je imela za posledico, da s.- vse potrebno, da ne pride naše bla-je izvoz v Norveško omejil na naj- go v nemške roke. Vse to pa iah-bolj nujne življenjske potrebščine, ko storimo, ne da bi pri tem izstra-Tudi v si učajn. da se je na nepra dali nevtralnih narodov v Evropi! Podpornega- Odbora z izključno > r!ne načine "izffotovilo taka zago ter razdejali in uničili trgovino, ki človekoljubnim namenom: poma-tovilna pisma, ni bilo nobenega smo jo razvili z njimi.	gmotno našim rojakom v
Slovenski podporni odbor
v Ženevi (Švica).
Sprejeli smo sledeče pismo: Ženeva, dne 2:J. marca 1017.
Z dopisom z dne 11. februarja 1017 imeli smo čast Vam javljati, da smo ustanovili v Ženevi "Slovenski Podporni Odbor". Ker so poštnopronietne zveze z Ameriko precej neredne, dovoljujemo si, da se znova obračamo do Vas.
V sled vojne biva v Šviei priliv-no število naših rojakov in dijn-kov. Življenske prilike so postale težke. Vezi z domovino so n*-eki njene; podpore iz stare domovine! so izključene. Vdarji evropsk" vojne divjajo tudi nad milimi n:i-šimi domovi. Stara domovina, ki je ž<« v mirnih časih komi j vzdrževala svoje sinove, je popolnom;i obubožala. Tako je dr*Šlo. da je posegla beda tudi v kroge na£ib tukaj bivajočih bratov. Ko smo videli, kako ustanavljajo drugi narodi za svojce iai brate v Švici podporna društva ^tako Belgijci, Poljaki, Rumimci itd.), ki nabirajo sredstva za pomoč dijakom, da nadaljujejo s šolanjem, ter ostalim v bedi se nahaj čim rojakom iz gladu in ob itv smo so spomnili naših rojr1 u uneriki. ki bivajo v ugodn. . y ;kah, ter sklenili ustanovitev Slovenskega
organizacije v Ameriki.
Moj najbolj tragični doživljaj v vojni,
*-0 ' ,
(Newyorski "World" je pričel prinašati odgovore katere je dobil od najbolj odličnih vojnih poročevalcev, na sledeče vprašan ie: — "Kateri je bil vaš najbolj tragični doživljaj v vojni?"_V naslednjem prinašamo v slovenskem prevodu te zanimive odgovore). —
-0-
najbolj naprej potisnjeno postojanko vsega, kar je ostalo od Belgije. Pred njim je prežal divji in brezobziren sovražnik, ki je uporabnih unijah in drugih delavskih	m sKoro onromei poroce- rab,jal vsa sredstva Ja „a uni-i
organizacijah, toda vse to je se-	^no sredi poti med so- Za njim pa ^ biJa izinu^na ^
stavljeno tako vodeno, da nima vraznimi ^in takozvane No da 11>eovih rojakov le ^ {>stanflk prave moči vzlic velikemu šteVi-js	■ (dežele, ki ni last a vendar slaven,
lu Povsod je nejasnost, nesporaz- nikogar).
umi j en j o. Zato res zasluži ameri-| Ta poročevalec sem bila jaz. Do-ški delavec priimek, da Šele raste bro vem- ^ običajna ideja o
Nobena druga industrijalna država na svetu nima tako velikega števila i 11 dust r i j al n eg a proletari-jata kakor ga ima Amerika, pa' Mary Roberts Bineh&rt potoča: tudi nobena druga tako slabo or
ganiziranega. Res je velikansko Najbolj dramatična stvar, ki število delavcev v tej državi v jo videla v vojni je bil prestrašen in skoro ohromel poročevalec, ravno sredi poti med so-
v politiki in organizaciji. Medtem ko imajo delavci v Nemčiji.
vojnem poročevalcu ona hladnokrvnega človeka, ki je pri topu
Avstriji, Franciji in vse i Rusiji	^ spreten kot s peresom in
eno enotno organizacijo, katera' kl nikdar ne dela opazk v svojo bije pod enim in istim vodstvom. Iježnico s tako tresočo se roko. da smo tukaj raztreseni in razee.plje-
4ii tako, da nam ni mogoče zapo-četi velikega gibanja, ki bi imelo kak važen vpliv.
V zgoraj navedenih Lu še dru
ne bi mogel pozneje citati onega, kar je bil zapisal.
Zalibog! Jaz imam nekako deset listov zapiskov iz različnih časov, katerih ne bom mogla nikdar
gih državah, kjer j, moderna in- ™zvozljati. dustrija. je v dolgih letih soeiali- Resmt"a -ledo l/]cUl v "deželo -rtičuni stranka združila vse tzaved-j«oJ>enega človeka' je naslednja: ne In inteligentne delavce pod Xeko uo« ^ ie "udila prilika svoje okrilje. Organizirala jih je'11« v tiA PWOVedani pas. Kako da-politieno in gospodarsko. Ona je le(' s,nom lU- se mi ni predpisalo, skrbela, da so delavci, ki so pripa-
dali raznim strokovnim orgamza-• . . . . cijam. dobili činidalje več izobrazbe. da so spoznali svojo moč na
Mislim, da bi morala biti popolnoma zadovoljna z desetimi koraki v temni, deževni noči. Belgijski častnik pa je šel naprej in naprej
političnem polju, da so cenili in| in Jaz sem tako ponosna stvar, da
'se sramujem kazati svoj strah. Ta-
se zavedali svoje moči. ki se je združevala v delu njihovih rok.
V Ameriki pa so delavci raztreseni po raznih u-nijah. katere gredo povečini vsaka svojo lastno
ko sva hodila, hodila in hodila. Obstala sva. kadar je zaigrala nad nama luč, a obstali niso moji zobje, ki so sicer pristni, a so se vedli na-
pot. Vsaka napoveduje stavke, ne ravnost brezpnmerno. oziraje se na drage. V eni tovarni | Sempatam me je vprašal Čast-so mnogokrat po tri vrste unij, luk- ^^ prestrašena. Zmajala ali še eelo več. ki vsaka napove- sem z glavo, v znamenje, da ne. duje stavko zase: medtem ko de -Kajti govoriti mi ni bilo mogoče, la en del. je druga na stavki. j Zame 111 b,1° "ikakega zadovolj-Ameriške unije ne učijo delav-(stva v tem- da se mi je nudila s da bi rabili svojo politično tem *"ov za dobro povest. Čutila
>_|pa sem tudi. da namerava ta bel-samomor. da pa mi
cev. mn roč
>č na* volišču. Sicer jim pripo-j^a sem^ tmli. da na čajo. da volijo, toda nikdar ni tnjski častnik sanic
majo lastnih kandidatov. Seveda, tudi tukaj je že nekaj častnih i>: jem. toda te so le redke.
je moje življenje še vedno drago. Kljub temu pa sva šla naprej. Predno sem to zapazila, so se na-
Soeialistična stranka se že trudi bajaii nemški zakopi neposredu«. mnogo let, da bi prinesla jasnost f,,,ed nama. le nekako 600 črevljev v ta zamotani položaj delavskih' |,ro<\ ^estst<» črevljev je precej organizacij in je imela že po ne-f zemlje, če je treba plačati zanjo katerih jako lepe uspehe. Tako davke- a prava malenkost za Nemil. pr. je unija strojnikov danes katerega se je vzgojilo s pu-že daleč naprej ikI drogih in hodi *ko in^sto s steklenico in to po-po. popolnoma novi poti. kamor ji	na ozemlju, ki je veliko rev-
bodo sledile gotovo kmalu še	kot dlaI1 roke in brez vsake-
druge.
ga sledu grmičevja ali drevja.
Dosedanji oji delavskih orgn- E«krat sem padla, po celi dol-nizaeij v Ameriki so bili vedno v Ž,1U- C rsto Prepričana sem bila. da napačnem tiru. Za vsako zmago'	i»streljena, kajti nikdar ne
so morali delavci plačati sami. Če.sliži človek puške, o,l katere je bil
Mislim, da je bil Belgijer.
Pustila sva ga tam ter opazovala. ko je plezal i>o vrvnati lestviei k svojemu opazovališču nad malimi lesenimi križi pod njim. k svojim molitvam, telefonu in smrti, ki je bila neizogibna. — pustila sva ga tam. v deželi senc med življenjem in smrtjo, na oni meji. kjer pomenita bivanje in korak vstop v večnost.
Tako stoječa tam v mesečini, ua oni tu/ni zemlji, prepojeni s krvjo. se nisem prav nič sramovala iz reči tiho molitev za vse, Nemce in Belgijce. Francoze in Angleže. Ta prostor je bil posvečen, kajti tu so možje v resniei dali življenj«- za
svoje ideale.
Ko sva se pričela pomikati na^aj v mesečnem svitu, se ie pričelo ua zapadu in iztoku od nas težko artilerijsko obstreljevanje.
Tako Kva zaipustila vojaka-du hovnika v njegovi deželi senc. pri telefonu in molitvah. Malo hladna v hrbet. — kajti mučilo je kazati sovražnim topovom hrbet. sva se podala na pot. S seboj pa ^va vzela mačko, ki j«» nekoč lovila miši v cerkvi, a bila sedaj živ okostnjak in ta nas je privedla srečno skozi ozeml je groze in smrti.
so zmagali izdelovalci čevljev, tedaj se je pritisnil na čevlje znak unijo in povišala se je cena. Tako je bilo vedno in povsod. Za vsakim zvišanjem plače premogar-jem se je zvišala cena premoga. Tsto je bilo pri krojačih, pivovar-narjili itd. Zmaga železničarjev pred nekaj tedni bo prinesla de
lobil poškodbo.
Vladala je grozovita tišina. Na iztoku in zapadu je bilo videti var ljivo ognje, a tukaj ni bilo nič« sar razveu svetilnih bomb. ki so neprestano visele nad nama. Bel gijski častnik je šepetajo pripomnil. da naju opazujejo. Ker me j« moja francoščina zapustila dvajset črevljev za ograjo iz bod«-če ži-
Dopisi.
Franklin, Kansas.
Ne odoora\am, kar počenjajo v j Evropi, pa naj si lexlo zavezniki ali pa centralne države. Ljudstvo je nedolžno in bo uničeho. !n če bodo imeli zavezniki priliko j;ri»i v Nemčijo, bodo tudi neusmiljeno gospodarili. Ako pridejo Francozi v Avstrijo, bodo tudi požgaij mesta in vasi od Ljubljane do Celja. Vojna je vojna, ki nima iiajailjeaya. Narod je pro*i narodu iu v»e to je v korist najini za-t iralcem.
Kar se tiče morja, bi bilo najbolje. ako bi bilo prosto za v« narode. Anglija je prva za blokirala morje in je hotela izstradat: sredrjo Evropo. Tudi Anglija ne bi smela imeti vseh pravic na morju, vsi narodi naj bi imeli enake pravice vršiti trgovino po svetovnih morjib. Toda za naš proteste se naši zatiralci ne z me tlijo in nadaljujejo svoj umazani po&tsl. &amo, da jim nese; za nas trpine jim ni mar. Njihove malhe ne bodo nikdar polne. Od sto mi tj on o v prebivalcev jih je le malo, ki si delijo dobiček. Ono število ima le izgufoo in to amo mi delav-oL In ie se najde kak petolisec,
nas sleparijo vo zasluženi de kleiiicah nam so jo vzeli bog v
deš na zemljišče, pa najdeš sam nerodovitni sv« t, sa*u pes.-k. Ako se pritožiš, nimaš nikak eg a us|>e ha in agenti te ogoljufajo dalje. Poznam mnogo rojakov, ki so bili na ta način ogoljufani za tisoče dolarjev; tudi jaz sem izgubil iv.--kaj stota kov. To je tista imenitna. solnčna Florida. Poznam družino. ki se jo tri leta trudila; vtaknila je v zemljišče ves svoj denar, nazadnje pa je bila vržen* na eeoto. ker ni več mogla plačevati. kajti zemlja ni rodila. Denar. ki so ga prinesli s seboj, so porabili. Agent jih je uavrh še to žil, da so mu vkrali zemljo in na njej zgradili hišo. Ako mož ne bi mogel pred sodiščem pokazati po godbe, pa bi bil še zaprt. Tudi meni ne bi bilo šlo nič boljše. Ker sem Liprevidel, da zemlja ni za farmo in se tam ne more živeti* seni se takoj vrnil.
Takim razmeram so krivi naši gospodje izkoriščevalci.
Vojna bo p red ru gabila svet. V najbolj nazadnjaških narodih hr je pričelo svitati. Kadar se bo casvitalo pri vseh narodih, tedaj •bodo izginile vojne s tega sveta.
Vljudno pozdravljam vse čita-
laveetn samim sicer skrajšan de
lavni čas. toda vsem drugim pa'eo in k<>r ™ bil bil belgijski čast-
nik zmožen angleščine, sem odgo-
breme zvišanja voznine za o*ebn in tovorne vlake; zadnje j>a bode vplivalo na življenske potrebščine.
Druga slaba stran pri t<*h delavskih organizacijah je ta. da se zagrude v svojo unijo ali zvejjo tako. da se jim ne more pridružiti nihč ». Kadar ima ta ali ona unija
meriki.
l'|»!no. da noš klk* po p« ne *»*>tane zantan. Pred
varjala v strašni nemščini, kateri je on popolnoma obvladoval.
Vedno od onega časa s«1 mi j» zdelo naravnost smešno da so si vršila naša šepetanja ravno v nem škem jeziku.
Konečno sva vendar dospela d< okrajne zunanje straže. Stala sem za razbitimi razvalinami stolpa ter skušala pozabiti, da bom m< rala iti zopet nazaj preko onega strašnega kosa zemlje.
Tam. na skrajni prednji straži.
.'delavce in znižati prispevke, pa ^m srečala najhrabrejšega moža.
.,m,Jrl, nastavijo
, .	. _ ,	sio\en-^pUSte tava vei|ika nmožiea de
sklm nf,nK,ou'- kakVr V1^ ll' H" lavcev neorganiziranih okrog, ka-mm v Evr<*pi stoji življenje in;teri jim - ali ^ padf.jo ^
smrt Od na^li volj je vse ndv^- hrM kot
no. sklenimo se v krog med«eboj-i
ne ljubezni in naša volja do jaiistiC-na stranka d.^edaj že b
venskega življenja bo zmagala. • uspHlo pH rmih organizacijah
Z izrazom sini^tovanja:	- „ . .. • , .	, - ,
1	.	i ai gotovo je. da bo priael eas. kf»
Josip Birsa, sstud. pilil-	Ih> imela moč povsod in im preno-
vila ves sistem. Ona zahteva, da se oiipro vrata na široko za vse.
visoke pristopnine iu kar sem jih videla v vojni. Iz onega razbitega stolpa je prihajal po lestvici iz vrvi ter je bil po mojem prepričanju bolj presenečen videti žensko tam doli kot bi bil ml Kakor omeujeuo. je imela soci-j[katere druge stvari, izvzemši. da
predsednik Gasperčič, tajnik. Fran Prime, blagajnik.
Ona hoče obenem delavce <<vež --[bati politično, da se bodo znali bo
I riti tudi na poiitieneon polju, da ne bodo volili za svoje izkorišče-* uwui uiau&u, »a »c wvf nau-( vaJce danes, proti katerim so za-zorstva m prodaje bobietra mesa in stavkali še včeraj in kateri so jib
katerega je objavil dr. C. W. Sti- pustili pretepati
policij skin vi
les v '"Journal of the American kolci. Delavski boji za morejo bit; Medical Association", se izvaja.!1 samo tedaj, ako se vrše da je prešičje meso. ki vsebuje go^)odarskem in političnem trihine, popolnoma užitno, če se ga P«'ju hkrati.
primerno skuha. Vročina zamoril--
namreč kali in slednje so brez ne-
varnosti ko so zamorjene. Stiles Skandinavija ni izvažala živeža v pravi tndi, da ni dosedsj ie nika-|	Nemčijo,
ke metode pregledovanja ali in-J Amatordam, Nizozemsko. 30. spekcije, potom katere bi se mo- aprila. — Ameriško-skandinavska gio jamčiti odsotnost takih. kali. I komisija je dognala, da skandinav
fske dežele niso poiiljale v Nem-1 priproste križe, čijo živil, katere so dobili iz Ame-j Zanj m bib rib.	niti
je stal tam nemški eesar. z b«-lc zastavo v roki.
Dan za dtieui je stal ta opazova lee. ki je bil duhovniik. v svoji o pazovalnici in z baterijami v o-za^lju ga je vezala le tenka tele fouska žica. Od jutra do večera so obstreljevali Nemei njegov stolp, dokler nista ostala le še dva zida. a še ta preluknjana kot sito. Od cerkve ni ostalo ničesar kot kup kamenja in ometa. Na me*tu. kjer se je nekoč nahajal zadnji konee stolpa, je visela lestvica iz vrvi. Povsod naokrog pa je bilo videti pečati smrti.
Bil je majhen človek, z odločnimi kretnjami in odkritim licem. Sem pa tam so se vršili ob vznozju njegovega stolpa ročni spopadi. Navzdol je prihajal le ponoči, ko je bilo vse končano ter pokopaval mrtvece. Nad grobove pa jim je postavljal, veren svojemu poklicu.
Novice iz Ghicaga.
Karel J. Vopička. bivši poslanik Združenih držav v lin k a reštu. Kumunsko. povrnil se j< pred kratkim nazaj v f'hicago. <> razmerah, ki vladajo v Evropi, ji-rekel zastopniku nekega češkega dnevnika "Narod" sledeče:
"tleneral Sherman je imel (»■> polnoma prav. ko je n kel. «la j.-vojna peklo. Noben človek si ne more predstavljati grozote vojne, ako jih ni na lastne oči videl. I'o njegovem mnenju je pomanjkanje in beda v Nemčiji veliko več ja kakor pa v Avstriji, to pa zato. kei je Nemčija bolj industrijska. Avstrija pa poljedelska država.
Baudite. ki so poskušali v.-krasti pred par dnevi uradniku Fortune Brew ('o. $15.000. katere je ii«"s»'l iz banke, so spoznali sedaj še mnogi drugi, ki so bili o<l njih napadeni. Bržkone imajo celo vrsto zločinov na svoji vesti.
— V Kagle Department trgovini na Milwaukee ii. Ashiand <•••-sti j«' izbruhnil ogenj, ki je n.-i pravil škode za OOo. j. ^lnr, so ga mogli pogasiti.
NAZNANILO IN VABILO.
ZeiLsko podporno društvo "Zorisla\a" štev. 1-1 s S. |\ ,1. v Fninklin-foneiiiaugh P:., priredi \ Slov. Izobr. Domu * dne 28. aprila ob 7- uri svečer VELIKO VESELICO,
na kateri se bo vprizoriia igra dvodejanka "Pri gosp«»di" Poleg igroka/a j«* pres^r'djeno tiuli za izvrstno godbo, ki jo preskrbi Slovenski tamburaški zbor '"Triglav", kateri nam bo sviral lepe koncertne in pocHo'-ne
ZBADAHJX V mtU,
zbadanji V HKBTU,
ene vtpelno zdravilo, ki |m imenuje
REMO
tUČNO ZDRAVILO PROTTPEOTINSKO
Ena steklenica stane en dolar, tri iteklenice $2.80, lest stenlenic, vspešno in po-pa In o zdravljenje celo pri zanemarjenih slučajih, celo zdravljenje stane $5.00 a po-Itnino vred.
"Vi lahko pišete meni a ozirom na katerokoli bolesen in prejeli boate najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno."
naroČilo.
stekleni« SEMO PROTI-PROTINSKO ŽUČNO
ZDRAVILO in priložim
$-• — ln__eentov,
[me
Naslov______
Tem potom naročam____
niadc. j.ii katerih Im. dovolj u,- i-^a za plrsaželjno mladino. li». do 11. ure l>oi|,. volile dame k plesu. Vsi boljši plesalci bodo odlikovani po njih /astugi. a na jboljši med njimi dobi nagrado.
Poleg tega bo preskrbljeno š<> za vsakega vdelež«*nca obilo nre-Ste zabave. Z;,to vljudna val. !«: • cenjeno olu-iustvo. zlasti i»a »»stala bratska društva v okoli- :, i>.-»j nas po možnosti biagovob« kar mogoče ptdnosTevilno ]u»s»titi ivot edino žensko (»odporno društvo v tej okolici.
I trat ska društva piitsiunt ten potom, da naj m- prirejuj» jo na isti vc-er svojih ves«»lie za kar bomo t udi me "Zorislavk.*"" vri-«'ale milo /;i drago.
Vstopi i i<-e za moške stanuj«; >'. za ženske pa l'»f- ter je i^te dobiti pri tajniei drušrva. 17«» Main St.. Franklin, pri odalih članieai! ter pri vratih dvorane. ,
Pivo prosto, za dobe;- • -veži « rigrize-k bode vsestransko preskrbljeno.
Pripravljalni odbor.
NAZNANILO (LANU A.M.
t'I an ice naj bodo tempolom ■>'' veš»"-ene. da j<- društvo sklenilo, ako se katera članiea ne vdel»*ri društvenih sej vsiij vsak«,' tr: nu'-sece po enkrat. pla"-a Ista ^ društveno blagajno	ka/!ii. \ si i-čaju pa. da se še v p;wlalje ne vde-b*žuje sej. te<lnj s,- tako čl«mieo suspendira.
Naj zgorajšujega n.iziiiuiil.« I »ena ne prezre, da ne bo p»»tem nepotrebnih izgovarjanj, ker v tem idiH-aju i»e Uo nobena i/.vzeta, ker >kh»|» društva mo a l»i* vsaki elaniei svet.
Sestrski pozdrav!
F ranees Vidrich. tajnica.
Družba sv. Mohorja v Ameriki?
Ne! — Vendar, ker tako tcžk.i i»ogreianif» lepih Mohorjevih knjig, je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV. Ua bo preskrbe!« nekako nadomestilo. Zato bo izdala za
leto 1918
sledeči književni dar:
L Krifiir "Ave Maria" let« 11US V koledarju bo tucnlk ud or po posameznih naselbinah, prav tako, kakor ga je imela Družba sr. Mohorja.
2.	I* življenja Knjiga povesti, nadomestilo Mohorjevih Vefrrnlc.
3.	Iz srca srca. Brošurica, ki bode globoko posegla t naše vsakdanje življenje.
4.	AffrttMltftaAi katekizem (Baltimorskl) t ilorcnSčlol ln anglefieinL
Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za
EN DOLAR
udnlne in 10c. za pošiljatrene stroške, ako se priglasijo vsaj
do 30.
? raaki MiiiU )
V veilwm'SrettTD ^ Ueemo IK)Teri€nlkoT. kt bi nabirali ode.
Vaa pojasnila, cirkularje za razdelitev v reklamo, nabiralne pole, se dobijo bresplateo pri tajniku Zveze.
Zveza Katoliških Slovencev
n*	NEW YOU. N. X.

-..Mri"


Jugoslovanska
r5i
m
Katol. Jednota
Ib3
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
eumil URJLDHIKI:
FMeediilk: MIHAEL BOVANŠEK, &. F. D- No. 1, Conematgfc, Pa.
Podpredsednik t LOUIS BALANT, Bo* 106, Pearl Ara, Lorain, Okla.
•lavni tajnik s JOSEPH PISHLES, Ely, Mina. •lami blagajnik: GEO. L. BEOZICH, Ely, Mino. Blagajnik N. 8.: LOUIS COOTELLO. Salida. Cola,
VEHOVHI ZDRAVNIK:
D«. JOSEPH V. GRAHEg. 848 East Ohio Street. FlttsbnrfS,

JOHN GOUZH, Box 109, Ely, Minn
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M'\ So. Chicago 111,
JOHN VABOGA, 6126 Natrona Allay, Pittsburgh, Pa.
poBomna:
MO. J. PO RENTA, Box 176, Blaek Diamond, Waak, LEONARD SLABODNEt, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNDC, Box 24, 8. B., Delmont, Pa.
GOSPODAEm ODBOX:
I06EPH PLAUTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet, Miek,
JOHN MOVERN, 483 Mrnbt Ave^ Duluth, lfi™
HAT. POQORELC, 7 W Madiaon St., Boom 605, Chicago, 111,
ZDEUtETALNI ODBOB: BUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair At*., N. E. Cleveland, Ohio PRANK SKRABEC, Stk. Ydi. Station RFD. Box 17, Denver
Colo- _
PRANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert, Mina.
Vd dopisi, tikajoči m uradnih aadev, kakor tudi denarne poMljatva, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jodnote, tm pri-loibe pa na predalnika porotnega odbora.
Na oeebna ali neuradna pisma od itranl članov te ne *>ods odraio.
Druitveno glasilo; "GLAB NARODA"._
Preko morja.
(Nadaljvanje).
121 \
'M'
1
i, v dru prei »ala t t>< Miameti n grofic Ani<*a j' vpraaa.
i»«>tr ste
rrito s te v««j i. (KI i malih rr, s < ■ne je.
h- razvel vonjavo umele eipre»e. lip« drevje, ptice .so živahne -vale. Dva tlelavc« sta pobelim peskom »te*ice; hr-eepiei, ki ste šli mimo
ljubeznivo (Higlcda in tli jiiua ni vroče. Ma •e, naj nc govori t. »lelavei
I trial* kraj vrta, greste >neo. Nail njima s<» bile lovora. Tukaj je bilo je čulo pluska-/goraj je Mumel e je slišal .sedaj a be je glas zvo-
stre petal od jeze, če mu je imenovala baronovo ime. Spanga je čakal na smrt starega grofa in potem se je mislil poročiti z Marto. Med tem se je shajal z njo taj
no. Tajno?---
Da. za življenja njenega očeta. V mestu Glavini je bilo nekolike plemenitih rodbin, ki so živele v svojem "krogn"', obiskuie te med sebojno. Cesto so se shajali jedi no zavoljo tega, da so mogli govo riti o tajnih sestankih grofice i baronom Spango, o tem "škanda ln". Očetje in matere se s<> raz go varjali o tem pred svojimi otroci vzdihuje nad zlobnostjo sveta in kimaje z glavo, a vsakdo je hit« <la bi več izvedel od drugega in pripovedoval potem dalje, kar jc eul, s sladkimi, pobožnimi in medenimi besedami.
Kaki vzdihi, kako vskliki. kaka himbal Ta "škandar\ ta je bil njih veselje, iz veli so v njem, pa-zno preobračali najmanjše podrob nosti, fino z rokavicami. A uprav oni. ki so na jI vol j vzdihovali nad "propalo moralo", ti so se najglo ' bokeje klanjali grofiei Marti.
A kako so tedaj po koncu nosili glave, kako so pihali na usta in : na nos. kedar jih je povabil na svoj imendan grof Stambelli na — j obed: Njih hčerke so se topile od miline in radosti, kedar so sedele pri isti mizi s krasno grofico Marto. kedar so mogle ž njo pregovoriti nekoliko besed! —
Stari grof Stambelli je umrl, — Marta je vzela k sebi Anico, toda baron sedaj ni govoril rad o poroki, ali tla se misli poročiti, kedar prestane žalovanje za pokojnim grofom.
Večerjali s0 v lepi in veliki so bi. Dve okni in vrata na balkon sn bili odprti. Sveži nočni zrak se je včasih ijrral z belimi zavesami.
Baron je bil pri Marti kakor doma: gledal je v svoj krožnik .Mati je menda uganila njene 'rezal, jede! iu pil in gladil veliko misli in jej začela nežno in lju- l>lavo brado, zmiraj zamišljen in bezriivo razlagati, kako čas oz-J^0^1 skrbi j. Včasih po četrt ure dravi marsikatero rano. kako nji-!nik<lo n' govoril pri mizi. ju imel je nima toliko vrednosti.'	poveeerjali. vstane ba-
kolikor pred dvajsetimi leti, ka-!ron mize. zapali sni od k o in lio-ko se je oče zadolžil o času svoje H' l)(> s°bi pred okni gori in doli. dolge bolezni, a baron Spanga ni i ^ Je visok in skoraj debel, v ru-11 udoben človek. Prej ie baroni me!li temni obleki, ki mu je bila
na ie valoi lavin«
pokri/ate in mo-kuj';go na kame-stala v senci, poram«* iu ji
C

K
V si
tiho nje Vt
mHVPI IV
nov.
Mati in hči s lite. Marta den nito mizo, ki jf loži levico na Aničim re«V. naj ji gleda v oči.
Anica to stori, a mati jo milo gleda, milo at zamišljeno, kakor bi m* spominjala na neke davne čase. Večkrat >e je tako utopila v globoke zet lir« Aiučiuih «x"ij in vsakokrat »e je svetila na njenem licu tiha radost. V takih trenutkih razširili so »e jii spomini iz najlepše mladosti iu ji blažili srce. Itazgox arjala se j«» s hčerko, kakor z najboljšo prijateljico, in ji priiMjvedovala. kako je ueizmer no ljubila njenega nesrečnega o četa Alberta, ki je umrl v ječi za
obod domovine.
Anica, že je temu wtlenuujid let. ko Hi'tu ga K|M)%nala. a vsega se še spominjam, kakor bi bilo v-čeraj. Tvoj o«"e je bil dober, krasen. obo/,a\ al la srečna' — Prišla sein iz arm bila žabkstna. /jiiiarj sem jokala. sama. brez utehe. Do šest-lia istega leta sem bila malone ne-emdioau v B*»ne*kah.
— Tam si se spoznala — — —
Da. tam sem---Kedar
vidim tvoje oči, se ko j spomnim tvojega očeta — — Ljubila scm
—	— mati mi je umrla — — sama --mlada--oh. kako je
to bilo! Jaz sem v ene 1 a. — mislila sem. da umrjeni. jokal« seru---leto je jedno za drugim ---
—	Ne žalosti se. draga mama!
—	objame jo hčerka.
-	- Sedaj bode sedem let, kar
je baron Hpranga---težko
mi je bilo-v tej samoti — — čemu zmiraj tugovatif Mari naj zblaznim ? obiskal mojega očeta, svojega so seda. a jaz sem mu bila mila. hotel i*e je ko j poročiti, ali moj o-^ _ — Sedaj ni zaprek...
Anka jo žalostno pogleda in sije * '
rej je
trezno živel---
— Reci mu. naj ne pije. — izusti Anica tiho.
Rekla s*-m mu že. Kaki dve leti že bode. kar se je udal vinu. To me j ako žalosti. Anica, ti vidiš da si mi vse in jediito veselje na svetu. Oh. ta svet! Davno sem že /anj mrtva, samo pri tebi v tej samoti sem srečna. Svet T Ljudje?
1 'oinilujejo me----mnogi me)
prezirajo - —- Kaj bi jaz brez tebe! Ali ni tukaj lepo? Kaj ti ljudje, ta gospoda na Glavini!... Prezirajo me in klanjajo se mi —
povsod široka. Ko se je tako sprehajal. mu je modri dim sniod'ke uhajal preko plešastega temena Napolnil je z dimom usta in potem ves dim spustil iz njih.
Marte ni i>ogledaI ne enkrat ali skoraj vsakokrat, kedar je prišel na drugo stran sobe nji v hrbet, pogledal je Anico, sti.sniv ši motne, sive oči.
Anica je čitala. a Marta se je zagledala skozi odprta vrata balkona na morje, katero jc razsvetljevala z mesečnkio.
Po dolgem molčanju začne prida
ker sem grofica. Ako bi to ne bi- j podedovati baron grofici. <ia je .i in ko bi imela strgane črevlje ^ v m*stu Glavini in se razgo-nikdo bi me niti nt* pogledal. — varjal z njenim odvetnikom, llp-najiuanj pa ona gospoda! Laž, li-
cemerstvo. podlost, hlimba. to je njih življenje. Anica, ti si srečna, da jih ne poznaš! Tukaj, v tej di-viii symoti. sve, duša moja. v — raju. Kaj. re<-i mi. kaj bi jaz — brez tebe? V Trstu, kjer sem se r-nlila, mi še živi teta. — Nikogar razun tebe! Jaz bi bila s te-l»<»j, ako	— prekine grofi
ca iu opusti glavo na prsi.
-- Mama--—
Kaj želiš reči? — vzdigne, .Marta naglo oči in začudeno u_|k°Preveč. pre v Aničino lire.
Ti ne ljubiš barona, reci mu.
tla ga nočeš--—
- Molči! — strepeče mati in |M>vesi oči.
Anica nasloni glavo na njeno
niki terjajo svoje. Ako se poravnajo vsi dolgovi, ako se proda to in ono posestvo, ta in ta hiša. o-stane Marti se okoli sto tisoč gol-dinarjev.
Grofiea ie želela, da se poplača vse do zadnjega novca, toda prodati ni hotela nič. Rekla je baronu. naj on poplača vse dolgove tako jima ostanejo v rokah vsa l>osestva. Baron odgovori, da tega ne more storiti, da bi moral najeti denarja, a posestev ima on ta-
raiuo iu jo objame z desnico. — me je-. Kako sem bi-j<irofičine velike in krasne obrvi vzdih ne grofica. — Benetk *em. zmiraj
Grofico je ta razgovor ozlovo-ljil. Pozneje se je sedel baron k mizi in se silil, da bi se bolj ljubeznivo razgovarjal z Anico in ž njeno materjo. Ko je Anica poljubila mater in jima želela lahko nor. glodal jo je baron do vra*. To noč baron ni spal v grofi-
m	I « • • -a . v.
so s«* stisnile, čelo se je zatemneloM**ii hisi--—
P"d kodrastimi lastni, polne in le-! Dan za dnevom je mineval, ro pe ustnice so ve bolestno stegnile že na vrtu so še lepše svetee. zele ter drhtele.	na bana listja je zgubila svoj si
Vonj rož je prihajal po čistem zraku v senu-o. iz daljave se je čul krik giadnih galebov...
Tisti dau je prišel na večerjo k grofici Marti baron Spanga. bogat človek, jedim sin matere udo-ve. Ko se je oprostil iz preiskovalnega zapora, v katerem je sedel tri leta radi nekega |K>litične-ga čina, zaljubil se je v krasno Marto. Bila je štiri leta mlajša od njega.
Ona mu je hitro odkrila svojo preteklost. Barou je večkrat obiskal njenega očeta. Enkrat se je baron razgovaral z grofom o politiki. ali prišlo je do živahnega prepira. Stari je očital baronu, da Baron Spanga jc je puntar. brezverec. Ko se je obr nil goVor na vero in ko je baron začel trditi, da samo bedaki veru jejo v Boga. je postal grof besen iu mu pokazal vrata.
Spanga ni smel več v hišo. Marta ju je hotela pomiriti, zaklinja naj ne govori taka
jaj. Bili so krasni dnevi, včasih je nastala popoldne nevihta, zabli snilo in zairrmelo je nekolikokrat. morje se je vzdigovalo, ploha je nagol nehala in osvežila prirodo Bujno so puhtele rože po dežju, zrak se je zbistril, po čreskih gozdičih so se bliščale kapljice, ko je solnee zapadalo.
Anica in njena mati sta ljubili samoto, letali sta po morskih belih stezicah v vrtu in včasih je padla kakšna kaplja z drevesa na roko ali na vrat. A kedar so prišli do kake lužice na stezici, privzdignili sta obleko, nogavice so se jima belile, šli sta okoli vode ali pa jo preskočili, nasmijali se. a po tem šli na obalo, da napaseti oči na velikem obzorju.
Kedar ju ie baron obiskal, ni ostal dolgo in bil je molčijiv in hladen proti Marti. Enkrat je na erofičino vprašanje odgovoril o~ sorno in zbadljivo.
Grofiea ga je začudeno pogle-
X.
Koncem velikega travna je dobila Marta pismo iz Trsta da je teta jako bolna in da jo želi videti.
Ko je rekla zvečer grofica baronu. da pojde drugi dan v Trst. razžalil jo je baron.
—	Idi, stara je bogata, glej. da tebi vse zansti in ne popom. — rekel ji je.
Marta mu je ostro odgovorila:
—	Mar misliš, da jaz hlepim po denarju? Po tolikih letih me še ne poznaš!
Baron se je jel opravičevati, da ie ni hotel razžaliti. vzel je klobuk in šel domu.
Drugi dan. rano v jutro, je od-notovala grofica Marta v Trst. — Aniea jo je spremila do luke pod mestom Glavino. Mati jo je poljubila na usta. čelo in obe lici in šla na pamik. Pozneje ji je mahala z roko iz ladjice, ki se je zazibala nekolikokrat na valovih, ko je parnik zapustil luko.
Morje se je hitro umirilo. V jutranjem zraku se je širil smrad iima, ki se je leno vlačil nad glad ko površino.
Anici se je zdelo vse prazno v hiši in na vrtu brez matere. Do-ooldne je napisala dve dolgi pismi, jedno župniku v Vmtak. — Irugo pa Tonetu v Pulj. Ko je pisala Tonetu, potočilo se je nekoliko solz črez njeno lice na list.
Sama je obedovala v veliki sobi. Komaj pokusila je od vsake-ra jedila. Na zidu njen naproti je visela slika njenega deda, ki je umrl o Božiču pred petimi meseci. Ona hoče jesti, a ded jo ostro gleda.
Dolge brke mu visi in oreko bra le. čudno se uiti vztiigujejo lasje nad čelom, okoli vrata ima zapet črn robec, na pršili pa mu vise križci in svetinje. V sobi je bilo tiho. tiho tudi na vrtu in na morili. Anica je imela na sebi pripro sto črno obleko, poinerjeno ravno i »o životu in zapeto na prsih z jedno vrsto gumbičev.
Lasje so ji bili razdeljeni na sredi glave in so se nekoliko vsi-pali valovito na vsako stran, a dve lebdi kiti sta ji zaviti na temeni in zadaj. Od čela do kit se je videla tanka črta med razdeljenimi lasmi, kakor srebrna nit. »
V sobo pride visok, suh, nekoliko pripognjen starec, gladko ob--it. v rumenem fraku z belimi gumbi, in dene na mizo pečem* pišče. Na tokah je imel bele rokavice.
—	Zane. hvala, ne morem več jesti. — pogleda ga Anica ljubeznivi).
—	Prosim. — reče sluga, za rudi in se globoko prikloni, stojee tri korake od mize. Ko se popravi, zagleda se v Aničino lice in se nasmehne.
—	Kaj je. dragi Zane? — čudi se nekoliko Anica.
—	Presvetla grofica, oprostite, prosim----
—	Kaj želite?
—	Presvetla grofica, zopet se spominjam — — oh. kakšna je bila tedaj presvetla---
—	Ko ste me pripeljail tja ? — vpraša Aniea in pogleda na otok Cres skozi okno.
—	Da. tedaj. Oh. kako je jokala presvetla--—
—	Nisem tedaj bila dobra ? Že ste mi to na kratko pripovedovali, ali sedaj mi povejte vse. Zane. sedite tu sem, — velela mu je A-niča, ponujaj e mu stol pri mizi.
—	Presvetla grofiea, nikdar....
tega ne morem, prosim —--
zopet se globoko prikloni in lice mu je vse zarudelo.
-v Zane. vi ste stari, tre pečete, sedite, prosim vas! — silila ga je opazivši. kako se mu treseta suhi tanki nogi v belih svilenih nogavicah. ki so mu ^segale do kolen.
—	Ne morem, presvetla--
—	Ker sem presvetla, vam to zapovein, — nasmehne se mu ljubeznivo.
Starec sede na kraj stola, ves zmočen hi tresoč se. Anica mu na-toči čašo vina in ga prosi, naj ji prioveduje, kako jo je oddal Jeli.
Zane na prvi mah ni mogel izustiti niti besede, še le pozneje se mu je razvezal jezik. Pripovedo-j val je in ziuiraj vzdihal:
—	Gran Dio. gran Dio, kaj sem doživel!
(Dalje prihodnjič.)
ZASTONJ
Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastrupljene krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive iu druge moške ter ženske brezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspeSnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed slederili simptomov: bolečine v krixu, bolečine v zgibih. Ha-vobol. izguba apetita, kibleba v želodcu, vrača nje hrane, bljuvanje, ži.leno nganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in na"l;i razburjenost, nervoznost in razdražen ost. onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčua tuga/ —-Ti Bimptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
ravnjo Zeniti. Iz nje lahka spoznate vzroke svojega trpljenja in kak«, bi se vase teškoče obvladale. Citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite
Posilite ta kupon še danes*
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S lOOO Maditou & Clinton St».. Chicafto, 11«.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Kje je pevec?

POZOR. ROJAKI!
Tri milje od I.igoiiier s«> del«:, park; dela za pet let. Z<h.j se dela > pikom. lopato, g rahlja mi hi sekiro. Dela se devet in pol ure na dan, plača 25c na uro. Hiša z 10 sobami zastonj, posteljo dobi »takoj v*ak zastonj, kuharica in pranj«* zastonj: /.a hrano pa pisca vsak mož. kolikor pride na eno oseho. zdaj plačujemo po 50^ na dan. Slovencev nas je ooern in potrebujemo jil pa se .*>(» mož. Noben ni premlad in ne prestar. Pri dite na Ligonier in oglasite se pri Ligonier House Hotel t<-r pokažite hotelirju ta naslov iu pelj;»l vas bo v avtomobilu zastonj na mesto.
Joe Cornish podomače St opni kar), Rolling Ruck t hipe. Ligonier, Pa.
Rad bi izvedel za moja dva prijatelja ANTONA m JOHNA PRK.MIir. Oba sta iz Predjame pod Nanosom pri Postojni na Notranjskem. (V kdo ve. naj mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — - Andrew Klemen. R. P. D. 1. Bolivar, X V.
Iščem svojega prijatelja FRANKA ANZKLC. doma iz Bloške Police, Pred dvema letoma sv i - delala skupaj v West Vicgiuiji. Poročati mu imam nekaj važne ira. zato prosim onega, ki ve za njegov naslov, da tia mi naznani. ali naj se pa sani javi. — John liok. 21."» — f»th Ave., Johnstown. Pa. (—4}
Kje se nahaja JOHN Hit HI A podtrtu.Bče Mihov: Doma jc iz l>.i.bncga polja. Pred par meseci je bil v Iiarbertonu. Ohio, in zdaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo \ «• /.a njegov naslov, da izn mi naznani. ali naj se pa sam ogla.si •lolm Suisman. 420 Robinson Sv. Braddock, Pa.	(2.1-25-4
II;id bi izvedel za natfslov svojega prijatelja TOMAŽA R1HTKK Preti P>. leti s\ a pri>la skupaj v to deželo in sedaj ue vem /:>\ njegov naslov. Prosim ••enjen • # rojake, -e kdo ve. <l.i mi ua n;: znani, ali naj se nu j»a sam javi. — Joseph Ke'.vnar. l!ox lilorton. Ala.	21-24 -I
Dr. KOLER,
638 Pean Ave., Pittsburgh4 Pa.
Dr. Katar I« uj*tar«j61 alo-
vanakl •dravnUc, ■ P • • I J fcl 1 ■ t
t PlttatraiTfa«. ki lnu lSletno »rmkao ▼ «drm.v-Uenju tajnik ao tki h boleml.
•tfllla aU aa-■trupUenia krrl idrtvl a slaaorl-tlm I0C. ki sa f immal dr. prof. KrUck Ca Imate moaolja ali mahurtka po ta-laan. v arlu. Izpadanja laa, bolaelna v koatah, pridite ln IzCIstll vam bo kri. Na £akajt*. kar ta boleaan aa nelaaa.
Izgubo aamana nenaravnim patom, zdravim v par dneh, kapavae ali trl-
la tudi tm druse poaledlca, ki na-anajo radi lzrabUlvanja aamegm aaba. Sulanj« cevi, ki vodi lz mahurja oa
---Hydroaalo al
la alaar bras
atani
iftanj«	_ -______
dratla v kratkem Času. H]rdro«alo aU kilo oadravlaa t II nrm& operacija.
Bolezni mafcarja. ki povarodjo kola-rtne v krita ln krbta la T«ulk tudi pri apuManiu voda. ozdravim a ffoto-
T°Ataumatlzam, trganja, balailna, ata-kllna, arbaCo, ftkrefla In riruaa kotna " " nL ki aaatajajo -rated naSate km *tm v kratkem taaa la al potrebno leteti._
POZOR ČITATELJI!
HIPN0TIZEM
Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P. 0. Box 1611, New York, N. Y.
POZOR ROJAKI
k alter tad
teke fa brado. Od teaa bmsIIb matejo r •tik t »delil ksaaal roatl la doizi leaje kakor t«dl laiJllM kraaal teki la teada ta m bodo odiwdall in od veli. Bavmatisem. koatlbol ali trzanja r rokah, oazah Id t kri in, r oamlh doab popateona osdra ▼iaa. rana. npalrllaa. bale. tara. krast« In zr.aU p°taa oaz« kurje oteoa. oeebHae r par dneh po-polnomi ffjfff^ niti Kdor bi moje adrrlU braa-"fp«*»f rahli ma lusflm ma M~00. Pilita tfkbj po eaofk. ki za takoj poUjem maatoaaj.
Krasni lapnt KOLEDAR za lato 1917 dobita ako peiUeta 4 centa sa pottnlno.
JAKOB WASOlO, im low iT«. OlmliBi Okla
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Wiseonsinu naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal nai caatopnlk
Zrakoplovi ob Jadranu.
London, Ancrlija. 20. ai>r;la. — 7. Dunaja poroč*:o. da je \-ršil boj med enim avstrijskim pomorskim zrakoplovom in tremi laškimi
areroplani. I^»ška letala so bila ta to^de™ potrdila. Up^Tje, ko poškodovana., da ao se morala da mu bodo U rojaki T spustiti 11a morje, kjer so jHi t je- lik na roko-►Tke.
ki je pooblaščen prejemati niroi-(nino aa "Glas Naroda" in iad^jati
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram, da so moja Tina naravna, ker ne prodajam drugih kot la najboljšega ohljskega grozdja doma prefiana vina, vsake vrste ln cen« na debelo so sledeče:
Delaware in Catawba, zlate barve........po $1.00 galona
Concord,
TOc. galona
sa 10 gslon posodo računam $1.00, sa 25 galon pa $1.60, pri večjih naro-Slab Je pa posoda zastonj.
TROPIN JE VEC in D ROŽNIK. Garantiran, Cist, doma žgan, najboljši, ki ste ga Se kdsj pili velja galona $3.00, $3.60 in $3.75. Ns debelo od 10 galon nsprej po $2.60 gslona. NaroČilo priložite denar ali pa money order.
Louis Knaus
VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA JN DOMA KUHANEGA ŽGANJA S96S—391« St Ciair Ave^ Cleveland, O. < ► Pbooe: Central 4S44 K,


EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) t G&EATEB NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vo j sikih zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne informacije gle< de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite ee caupno na njega, kjer boste točno in solidno
poetreieni
\
i 1'fPi.y"--

prfp. iruitvo
©
SYitiBarfivi
x M VDoum Ditivi nvmn
I	fed«*: FOREST CITY, PA.
M<HirlrM> tea ML Jaaivja 1888 v iriarl Pi
GLAVNI URADNIKI:
Predaednlk: F. B. TAUCHER, «74 Ahaay A«., Bock Sprla«* Wf% Podprednednlk: JAKOB DOLENC, box 181, Brougbton, Pa, Tajalk: FRANK PAVLOVClČ, box «47, Forest City, Pa. Ptaoini tajnik: AVGUST GOSTI&A, box S10, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČlO, 5800 St. Clair Ave., Cleveland, Okla, lN'uioZnl blegajnik: ANT. HOCHEVAK, RFD. No. 2, box 1U4. Bridgeport, Obla.
NADZORNI ODBOBi
Predsednik nada. o. J bora: JOSIP PETEBNEU box OS, Willock, Pa, i. nadzornik : JERNEJ HAFNER, box 06, Federal, Pk. t aadaornlk: IVAN GBOSELJ, 880 B 137tb St.. Cleveland. Okla.
POROTNI ODBOB: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, B Mlnsral. L porotnik: FRANC TEHOPClC, R. F. D. Na 8, oox 14«, Fort Salt*. Ark, K, porotnik: JOSIP GOLOB, 101« So. 14tb St.. Springfield, HI.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr, JOSIP V. ORAHBK, 84S B Oblo St.. Pittsburgh, Pa«
•	ffšCMi
Urada« glasilo: "BLAS NARODA". 82 Cortlandt St., Bew Xort, B, Z«
Cenjena društva, odroma njlb uradniki so naproienl pošiljati vse de. ples direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj ee pa penija edino potom poštnih, ekspreenlb ali bančnih denamlb nakasolc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmeri ft Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaja, da opasljo društveni tajniki pil poročilih glavnega tafctfc« Kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav.	da
se aamore napako popraviti.
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
Za GLAS NARODA J. T
42
Nadaljevanje
bteij«
Ai je to res. Arkjolij Makarovič?
S;«j se vam ni treba razlnujati zastran tejra. — Skorajgfotovo je pozabila.
Na obrazu se mu je poznalo, da jra je to strašno po trio.
Le pazite j«- rekel nenadoma in zapre til z roko. — To so /"Pet ki»k<- >|»b*ik«\ To -o >|»letke.... Samo «'•♦» bi vedel, kaj pomenijo.
To i.v skupaj prav -i^tu nie n.- pomeni. — -laz ne vem, kako se morete tako razburjati 4 - Oh knez izza one«ra časa, izza one uuei.... Ali se se spominjate?
Kater»' uočif. je vzkliknil razdražen?
Ko sva se zadnjič videla pri Sercikovti. — Ali se še sponi i-njale »mejfa pisma, ki ste mi «ra pisali? ----- Moj liojr, kakšen razlo-rt*k!.... Danes -cm \ re»ui<-i v skrbeh zastran vas. — Ali ste morda pozabili?
f>a da. s- /e spominjam. — Kako se počutite. Arkadij ^Ia-
karovič? — Toda preidiva k srlavni točki.
—	Dobro, naj bo pozabljeno.
Senrij 1'etrovič. ali jo res bočete uničiti, ali jo res hočete l*eljati sebfij ? |>a jo hočete odvtsti seboj v projrnanstvo?
Tt-daj s.in vprvič >.p«rziial. kaj preti Lizi, tedaj sem vedel, kak-Miu bi bila njena iimhIm polejr te«.*« človeka.
On me je tri oda I. vstal in s*- zače lizprebajati po sobi. •—- Veste kaj* — je vprašal nenadoma.
—	Kaj pa?
—	Meni se vedno sanja o pajkih.
Vi >te silno razburjeni, knez. — Svetujem vam, ležite v jh>-iii pokličhe zdravnika.
—	Nia ne. zdaj še ni čas za to.
—	Meni se pa zdi da je. Ne. ne. -laz s«-m v a > samo zategadelj poklical k sebi, da bi
domenila zastran poroke. Kot vam je znano, se bo vršila poro i tukaj v cerkvi. — Vse potrebno je že določeno.
Moj Itojf. knez. ali se vam ne smili Liza? — Nikar je lic mu te s svojo bla/uo ljubosumnostjo. — Že vsaj zdaj lic. Kaj? — je zakričal m me prijel za ramo. —-He seda "ljubosumnost je napravila .strašen utis nauj.
Oprostite knez. to sem rekel kar takole. — -laz sem se zadam! / nekim čfovekotu. — Z mojim pravim očetom.
—	No, iu kaj ?	'
-	Oh. če bi vi tfovorili samo pet minut žnjim!
—	Kaj bi bilo?
Prepričan m ui. «la bi s,- popolnoma pr*Hirugaeili. — Tudi Liza jra visoko eeni.	^ „
Ali tla. Liza!.... To je torej njen oče.... Ali.... oipro-
stite. . . . nekaj podobint jrii____ Da vem.... povedala mi je....
star človek je zelo star.....Ia/. fceui nekoč že govoril s takim
ktMtem,
.laz sem vstal in hotel oditi.
—	Ne Ve«, zakaj odhajate? — je rekel in liakremžil obraz. Zato. k"*r se mi smilite. — Ker vas ne morem gledati takega.
-	Arkadi j Makarovič. mimo eno besedo, samo eno besedo. Zope| me je prijt*l za ramo iu me posodil nazaj 114 stoL 1
—	Ali ste že slišali o onih.... Saj veste....
—	Da. da. o Derjjačevu kaj ne.... Gotovo ima &tebelkov roko rates....
—	Da, štebclkov.... in.... no, ali ničesar ne veste?
Nje jf o v obraz je zadobii silno žalostne poteze, — Malo je manj-, da ni zajokal.
Meni je šinila grozna misel v "glavo.	——__
—	Ali je mogoče? — se« vzkliknil -preplašeno?
—	Vidite, Arkadij Makarovič, zato sem vas klical---- Hotel
,,,, hotel sem....
—	Vi ste naznanili Vasina policiji!? — sem vzkliknil.
—	Ne.... Vidite tuka je h»lo neko pi*uK>.... Vasin ga je bil ii*i. naj ga spravi.... fina ga je pustila pri meni.... In na^ ji dan fce je nprla j Vasinom.
—: Vi ste torej dsli pismo polieiji?
—	Arkadij Makarovič, Arkadij Makarovič!____
In vsled tega ste — sem sikal in planil k njemu — vsled tej^a
tažuauili nednžnega človeka samo zato, ker je vaš tekmec, ker on ljubi Luol — Samo vsled ljubosumnosti ste izročili polici-
ji pismo, ki je bilo zaupano Lizi----Komu ste ga dali? — Državnemu pravdniku?
Ki mojrel odsrovoriti. — Stal je pred menoj kot liiaJik Lu se neprestano smehljal.
Naenkrat so se odprla vrata i« vstopila je Liza.
—	Ti si tukaj? — je vzkliknila Liza in me zgrabila za roko. — Ti?.. Torej že veš?
No mojem obray.u je spežmja. da že vem.
»Jaz sem jo objel in jo krčev i to, pritisnil nase.
—	Ali sploh laliko govorim žnjim? — je vprašala iu se mi izvila. — Kako naj ga potolažim? — Zakaj si ti tukaj? — Poglej ga. kakšen je! — AJi ga bodo smeli obsoditi ?
Neizmerna bolest se je pojavila v njenem obrazu.
Knez je sedel v naslonjaču in si z roko zakrival obraz. — Imela je prav. — Knez je bil napolblazen človek s katerim nk bilo mogoče govoriti.
Se isti dan so "ga prepeljali v bolnišnieo. —- Zdravniki so kou-štatirali. da ima vnetje možganske mrene.
Od kneza sem se odpeljal v moje stanovanje. — Pozabil sem omeniti, da je bil meglen. žaJasten dan.
Gospodar me je bil zelo vesel. — 1'ljudno me je pozdravil m vprašal, kje sem bil toliko časa. — -!#./. sem ga vprašal, kako je nje govi ženi in tako se je polagoma razvil razgovor.
Kar sem slutil, se je zgodilo.1— Lambert je bil trikrat pri iue-ui. — Dvakrat je pogledal vse sobe. češ. da bo ono našel. — Tudi Darja Onisiniova je bila parkrat pri meni. pa sam ne vem. zakaj.
—	Za vse se je zelo zanimala — je rekel gospodar. — Za vse, za vsako malenkost.
—	Da, tudi gospodična je bila tukaj — je rekel in me pogledal. —
—	Katera gospodična?
—	Ana Andrejevna. — Dvakrat je bila tukaj. — Celo z mojo ženo se je spoprijaznila. — Zelo prijazna in" lepa ženska.
—	Dvakrat da je bila tukaj? — sem ga vprašal začuden.
—	l>a. dvakrat je bilii tukaj s svojim bratom.
Lambert se je gotovo izdal za njenega brata — sem mislil sam pri sebi.
—	Ne. to ni bil gospod Lambert — je odvrnil gospodar, ki je takoj uganil moje misli. — S svojim pravim bratom jc bila tukaj. — Z mladim Versilovom.
»Jaz sem se komaj vidno nasmehnil.
—	Da, tudi neka Francozinja je bila tukaj. — Mislim, da ji je Alfcnizina ime. — Lepo /na peti in deklam i rat i. — Potem je rekla. da se bo peljal k staremu knezu v farskoje Selo iu tla mu bo prodala lapega psička.
Rekel sem mu, da me boli glava in odšel v svojo sobo.
Sedel sem k oknu ter začel prem išl jeva tj.
Krog tretje ure popoldne sem se odpravil k Ani Andreje v 11 i. PETO POGLAVJE.
Moj prihod jo je zelo razveselil. — Podala mi je obe roki iu narahlo zardela.
Ko sva sedela drug poleg drugega, sem začel govoriti:
—	Vi ste pošali i k meni Darjo Onlsimovo."
—	Da. vse sem slišala. — Meni je vse znano. — Moj Bog, koliko ste morali pretrpeti! — Ali je res. da va-s našli napolzmjz: njega 11a cesti?
—	To vam je____® L&iubert — . seui zamrmral iu zardel.
—	Da, se isti dan fui je vse povedal. — Jaz sem vas prič ako va la. — Vi ne veste, kako preplašen je bil prišel k meni. — V vaše stanovanje ga potem l^iso pustili iu so ga precej čudno sprejeli. — Jaz sicer ne vem, kako je bilo. todaf slutim.1 da ni moglo biti drugače.
__(Dalje prihodnjih)._
nifiifaraiaiBi^^
CENIK KNJIG
katar« itn* f zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. M1W TORE, H! Yf
I&ČE SB MOŽE
za delati, v usnjarni. Dobra plača, stain o delo.
C. Moensch Sons Company, (13—4 v d) • Gowanda, N. Y.
ZENITNA PONUDBA.
Kadi pomanjkanja poznanstva iii se. rad tcutpotom seznanil z inteligentnim slovenskim dekletom Katero veseli, naj mi piš< na naslov :
Hox :jir».	Kane. Pa
Dr. LORENZ,
Jaa na« edlal fenOl« i« ipedaliat MkU IPlttstargh«, Pa.
k
trades ara« daSvae e* a. «e»
Ipoidee d« a. are sna«. T »et-klk od dopoldae do i. popoldae. Medel)« od 10. dop. d« «.
Rad bi izvedel z;« JAKOBA BK <*A»F. Doma j«* iz (irahovega pri Girkiiiei na Notranjskem. Pi-etl šcslfiui loti sva bda skupaj v Tiiomasu. \\ . Va. Slišjil sem. da se nahaja nekje v Milwaukee. Wjs. Prosim eeyje.ne rojake, če* kdo ve za njegov naslov. «la ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Rudolph liečaj. I>ox South Fork. P.
211-25—n
HARMONIKE
popravljam pe njnliltt lo trpetoo la ssaseljlTe T poprave ■p—JIv vsakdo poBJe. Ker ena N mad ia lat tukaj v tees poet« te eedaj v wnl« lastne« doaao. V popraveK mM krujak* kakor rss inp tmraaoalka. Babijeoe barasanlke kepe-je« te v«bih« todi s ««aee, teda 14 S la imtMb
Mil
Družba sv. Mohorja v
Zveza katoliških Slovencev, 62 St. Mark's Place v New Yorku, bode letos izdala četvero knjig, in sicer:
1.	KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1918.
2.	IZ ŽI VIDENJA. Povesti / nadomestilo Mohorjevih Večernic.
IZ SRCA V SRCE. Zanimiva broštirica.
4. ANGLEŠKO - SLOVENSKI KATEKIZEM. (P,alti morski v slovenskem in angleškem jeziku.1)
Vse te štiri knjige veljajo EN DOLAB in lOf za poštnino.
Naročniki naj se prijavijo do 30. APBILA t. L in tudi takoj dopošljejo denar.
Te knjige izda družba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo, da bodo rojaki segli po teh.
V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, ki se bodo pravočasno naročili na te knjige.
DR. ROSENTHAL,
an PENN AVE.,	PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Roeentbsl, Specialist že fes 20 let. Ako Imate tajne bolezni, ayphllls, Pankar, kapavlco, izgubo semena, bomo kri, nerroznost, želodec, ledlce, maral jI, revmatizem ln druge bolezni, opraiajte ca nasret Dr. Roaenthala in povedal rim bo (e ste ozdravljiv!.
POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena aku ste bolni zdaj jc čas. da se zdravite za nizko ceno.
-Dr. Rosen thai zdravi a najboljšimi zdravili, ki Jib dobi la Rvrope, Indije, Kltajake, Južne Amerike ln reeb drugih krajev sveta. On iell zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Plttaburgbu Cea 20 let.
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 0. pop. Ob četrtkih in sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. sjntrsj do 8. popoldne. Govori ae Slovensko. Ne zdravi po pošti- Izrežite in obdržite to objavo.
iif	—v—''-1,— ^
n< t	/'i;--.
i	-Tr J* ^ tM?
\	v ,o Jz-sz*
• i I i i i -______.5. •; --------------------' d
i
* M K " r-r^. -s.^.- - J
š^frm, Črn-
K^y^r i V Ji
'! K^r^-- > v 1


kale drnatve iisajiii kupiti band ari, eastavfc fPaalj« kape itd., ali pa kadar potrebujete are, varUBee, prlv«sn ltd., ae kupite prej alkjei, da tudi aas aa m yprelat& Upfslaaii Ta« le 3e. pe ai bodete prihranili dolarje. Omike, ve« vrst poilljsme breeplsfcs. PUBta peak
IVAN PAJK * CO., 466 Chestnut BI.	CONEMAUOH, PA-
nji
POUČNE KNJIGE:	
khnov nemlkoangleikl tolmaS,	
vezan	—.60
Cerkvena zgodovina	p^.70
Poljedelatvo	F^SO
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	
31ov.-angle8kl ln angl.-slov.	
Slovar	»1.50
Srednji katekizem	—JH)
Trtna uš in trtoreja	f—.40
Umna živinoreja	—50
Umni kletar	«—.30
Omni kmetovalec	f=?J6Q
Veliki slo vensko-s ngleikl	
tolmač	»2.00
Venček časUtk	i—.25
ZABAVNE IN RAZNE DRUOB KNJIGE:
Amerika ali povsod dobro	=—."23 Cesar Jožef	f^.30 Bvstabija	—.20 Doli e orožjem	—.50 Griaelda	—.15 Red vika	-.25 BUdegarda	f-.23 f ta nami, mala Japonka	—.25 [zldor, pobožni kmet	—.25 (a raznih stanov (peamice)	1—.:I0 farna nad Dobroio	<—.20 faromll	r-.20 Turi baron Vega	—.25 Kako vzgaja usoda	. - 40 Kraljičin nečak	—.40 Kraljevič in bera«	—.40 Korejska brata	r-,40 < Leben, 100 beril	—2B0 Kale ^esmi	—J5 Raron, krKanski deček te Libanona	F=.t0 Hladi samotar	—.ffl Naseljenci	».25 Va valovih Južnega morja	:—.20 Vekaj is ruske zgodovine	—.20 0 jetiki	f—.15 Oglanica ali hudobija te nedolžnost	f—.jo Pega« te Lubvpf	p Ji Popotni listi	.C5 Poeljednl Mehfksnee	—.25 Potovanje v LlUput	t—.25 PraBd judek	-JO Preko morja	čšid Preganjanje Indljsnaklb aU-
JoBarJev Princ Evgen Savojskl Prl«ga hureaakega glavarje
Revolucija na Portugalskem ' Repožtev
Ribičev sin	, '
Rodbinska sreča
Sita. mala Hlndostanka
Slovenske novele in povesti ^
Socializem	.
Socijalna demokracija
Stanley v Afriki
Stezosledec
Timotej in Fllemon
Tegetthoff
V jetnik na galeji
Vojna na Balkanu, 13. sves.
Zgodovina c. ln k. peipolka it. 17
s slikami Zlstokopl Zlatokopi Zlatarjevo zlato Življenje na avstr. dvora ali Smrt ceearJeriča Rudolfa (Tragedija v lfeyerllngu)
BI, ..I..L Ejurnvo
V rak vi kraj bombe Zaklad kupčevalca e Ena nama kaplja Črnila Grob v svetilniku
Gospa e kanarskim brlljaotom
Kako »o vjell Jacka razpsrača Londonski ponarejald denarja PlemUl
RAZGLEDNICE: Newyorfike ■ cvetlicami, humo-ristične, božične, novoletne in velikonočne komad po ducat po Album mesta New "" irka s kras* sllksml. «
'—.30, .-.26 F-=.15 —.50 —.25 —.30
—.10 =—.20
—.23
f—
=—.16 »1-88
f—.90 i-.15 -.40 $1.00
«-.Ta
=—.18 —.u —.u
»-.18 —.U
ZEMLJEVIDI; Združenih držav mali veliki
Avstro-Italljanska vojna mapa Balkanskih držav
Evrope Evrope, vezan Vojna stenska Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Esn«^ Montans, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, fftouaiala, Wyoming te West Virginia te vssh dragih držav PO
Avstro-Ograke «all
veliki veean CeU svet
Velika steesks mape U. K ne
—.08 f-=.28
^».18
f-.U Kil
'—JO
tisa
.18
VJ u-j uJTUJTI.-5;t.jttrj; ujTUJT&J; UJ!J
VPOŠTEVAJTE.
A I/a želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-/iIiU cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, bilo, trgovino itd, Ako želite objaviti krst, ženite t, žalostinko itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO ielite objaviti dru&tvene naznanila RABITE Y8ELEJ	<. - .
......"GLAS NARODA"
"Glaa Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor
tudi v C&nadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v Štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 ~Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane_______ _ -	-	_. $1.00
Enkratno iskanje delavcev stane______ $1.00
Enkratno iskanje dela stane......-----------------— $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane —-_______________$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane______________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. -
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite nas
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	_____New York, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajt^ naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepri-* čajo Se je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakeea Dri naročilih pe pofttL
)

1i

Si!,,..
mm