TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'A leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, dne 18. oktobra 1932. štev. 120. Jedro krize Današnja ostra gospodarska kriza je nastala v glavnem vsled tega, ker so ®e manjši itn manj razviti narodi naveličali biti le kolonijalni narodi. 'Dolžnost kolonijalnih narodov je bila, dai silno po ceni dobavljajo velikim industrijskimi državam sirovi-ne in da potem od njih za drag denar kupujejo nazaj iz njihovih sirovin izdelane pol in cele fahriikate. Pri tej zamenjavi blaga je bil dobiček industrijskih držav mnogokraten. iNa eni strani so dobili plantaže z njih sirovinami skoraj za slepo ceno, delo v plantažah se je vršilo skoraj zastonj ali pa tudi kar s sužnji, in s pomočjo* kartelov, raznih dogovorov in tudi državno pomočjo* je bila dobava sirovin skoraj monopolizirana. Ni bilo nevarnosti, da bi mic*gla nastati konkurenca in dvigati cene sirovinami. Že sama nabava sirovin je* bila torej sijajna kupčija, še sijajnejiša pa je tej kupčiji sledila. Ker ni bilo* konkurence, so se megle v izdelke predelane* sirovine prodajati za vsakič* ceno in upravnim' svetom je bilo treba samo določiti, koliko čistega dobička naj jim prinese predelava sirovin in ni bilo strahu, da bi jim kdo prekrižal te račune. Naravna posledica tega je bila, da je moral živeti delavec v kolonijah pri nepretrganem deset do dvanajsturnem delu za največ pet bakrenih novčičev na dan, dočimi je dobil nekvalificiran delavec v ameriških industrijskih obratih po 4 do 5 dolarjev na dan. Razlika med standardom koloni jalnega delavca in onega v veliki svetovni industriji je bila tako* ogromna, da je moralo priti -do katastrofe. Že po fizikalnem zakonu vodi prevelika napetost vedno do eksplozije. Svetovna vojna je dala tej napetosti dušica. Blazno uničevanje vseh dobrin, ki ga je 'zahtevala dolga vojna, je povzročilo pov-sodi pomanjkanje sirovin, blaga in izdelkov. Da bi odpomcgli temu pomanjkanju so industrijske države same začele ustanavljati po svojih kolonijah fabrike in polagoma seznaniti kclonijalne narode, kako se je mogoče rešiti iz neznosnega stanja kclonijalnega naroda. Posledica te*ga je morala biti, da je bilo v hipu, ko so se nehale posledice uničevanja v vojni, vsega blaga preveč" da ni bilo mogoče najti odjemalcev, da so se rzato obrati morali krčiti in da so pričele nastajati v velikih industrijskih državah armade brezposelnih. Obenem pa so tudi vsi osvobojeni narodi stopili na pot gospodarske osamosvojitve, da so izgubile industrijske države še odjem, ki so ga imele v piolkolltonijalnih narodih v Evropi. A ne samo pri predelavi sirovin v fabri-kate so zahtevali industrijski narodi za sebe silne privilegije, temveč tudi v vsakem drugem oziru. Denar se je* kopičil pri njih, da ga je bilo vedno v izobilju in imel vsled tega nizko ceno, da so bile 5cdstotne obresti že redkost. Za denar, ki so ga pogojevali dobaviteljem sirovin, so pa vedno zahtevali najmanj 8 do 10 odstotne obresti. Jasno je, da do skrajnosti revni kolonijski naredi tako visokih obresti niso zmoglv Polagoma so vse te obresti postale vsied tega le fantazija, ki je z raznimi moratoriji, konverzijami in drugimi ukrepi izgubila vsako veljavo. Tako* je vsled prevelikega* bogastva enih in prevelike revščine drugih nastala sedanja gospodarska kriza, ki kljub svojemu dolgemu trajanju in neprestanim konferencam ne kaže še nobenega resnega zboljšanja. Kakor v začetku ikrize, takšna je njena slika še danes. Preobilica industrijskega blaga, ki ga agrarni narodi ne morejo kupiti, ker ne dobe za svoje pridelke nič, ker jih morajo prodajati za slepo ceno. Vlade vseh držav se sicer nad vse trudijo, da bi z raznimi ukrepi odpravili vzroke sedanje krize, toda vsi ti ukrepi so* le iz-razito polovičarstvo, ker veljajo le postranskim vzrokom, ne pa. glavnim. Ne kontin-gentiranje uvoza, ne carinske meje in tudi ne svobodna trgovina, nič ne more pomagati, dokler se ne gre krizi do dna in uredi produkcijo ter odpravi dispariteto med ce- nami industrijskih in agrarnih pridelkov. Standard agrarnih narodov je treba* zvišati in industrija bo takoj dobila novih odjemalcev, ker samo tisti, ki kaj imajo, morejo tudi kupovati. Na kratko bi mogli zato reči, da je današnja svetovna gospodarska kriza bolj duševna kriza za bogate narode, če hočejo žrtvovati svoje privilegije ali ne. Gospodarstvo, ki je slonelo na obstoju in izmoz-gavanju kolonijalnih narodov, mora pritii v krizo, kadar kolonijalni narodi odmirajo, kadar hoče vsak narod z gospodarsko osamosvojitvijo priti do blagostanja. Ta volja mladih narodov je zdrava in če jo veliki narodi ne biodo hoteli razumeti, temveč jo še ovirali, bodo le podaljšali svetovno gospodarsko krizo, ki bas velikim industrijskim narodom' najbolj škoduje. Čas je, da se pospravi vse z mize in odpravi, kar je napačno. Ali bedo veliki 'narodi razumeli to zahtevo časa? Enotao stališče jugoslovanskega Iigovslva RESOLUCIJA KARLOVAŠKIH TRGOVCEV Pred dnevi smo objavili zahteve srbskega trgovstva, ki zavzema v vseh važnejših vprašanjih prav isto stališče ko slovensko trgovstvo. Skoraj popolnoma isto stališče pa zavzema tudi hrvatsko trgovstvo, kakor je to jasno dokazal zbor hrvaških trgovcev v Karlovcu in na njem sprejete resolucije. Te resolucije se glase: 1. Z zakonom o zaščiti kmeta je bil najbolj udarjen trgovec, ker se nahaja v neposrednem kontaktu s kmetom, s svojim glavnim kupcem. Dočim mora trgovec brez ozira na ta zakon še naprej! izpolnjevati vse svoje obveznosti tako do svojih dobaviteljev ko tudi do države, se s tem zakonom favorizira kmetovalec, kateremu ni treba, več izpolnjevati njegovih obveznosti. Ni treba *še posebej pevdarjati, da je to stanje nevzdržno in da vodi v katastrofo ves trgovski stan in vse narodno gospodarstvo. Zaradi tega je neodložljiva potreba, da se moratorij odpravi in da izvede razdolžitev kmeta država, eventualne v smislu svojih nekdanjih namer, ki jih je* imela ob priliki ustanovitve Privilegirane agrarne banke. 2. Da se odipravifo in prepovedo konzumne in nabavljalne zadruge, ker se ne ravnajo po dovoljenih zakonskih omejitvah, kakor tudi ne po vsebini njim izdanih obrtnih dovoljenj, temveč se splošno bavijo s svobodno trgovino, s čimer vrše vsled raznih njim danih ugodnosti nemogočo konkurenco trgovstvu. Vsled teh ugodnosti izgublja država ogromne vsote, ki bi prišle v državno blagajno in s tem razbremenile trgovino in vse gospodarstvo, ki je že itak preobremenjeno. Pri sedanjem stanju so na vsak način zapostavljeni trgovci, pa čeprav nosijo baš oni pretežen del vseh davščin. 3. Da se odpravijo zaščitne carine, ki so v korist samo ozkemu krogu kapitalistov in privilegiranih industrijcev in omogočajo čezmerno in prehitro obogatenje posameznikov, na drugi strani pa s svojimi visokimi cenami povzročajo osiromašenje konzumentov. 4. Da se odpravijo vsi dosedaj obstoječi karteli in prepove ustanavljanja novih in da se na ta način omogoči svobodna trgovina, ki bo povečala možnost solidne konkurence in znižala cene. 5. Da se maksimirajo obresti za vse dolgove in za vse dolžnike, brez razlike na 6%. Da Narodna banka in vse druge banke znižajo obrestno mero za tako dolgo, dokler se ne doseže popolno ozdravljenje in utrditev gospodarstva. Da se gospodarstvu proži čim več in čim bolj cenega kredita, da bi se moglo vzdržati v sedanjih težkih časih in da bi se na ta način vpostavilo omajano zaupanje vseh proti vsem, ker je brez tega zaupanja tudi pri največjih žrtvah in najbolj intenzivnem delu vsaka ini-cijativa problematična in večinoma sploh brezuspešna, 6. Z zakonom zahtevati finančno disciplino v denarnih zavodih in njih reorganizacijo v smeri: uravnovešenje obrestne mere za kredite napram debetni. Znižanje upravnih stroškov v skladu s splošno situacijo gospodarstva. Omejitev sprejema tujih sredstev (vlog) z ozirom na dejanska lastna sredstva. Brez izjeme treba izključiti iz uprave zavoda vsakogar, ki je dolžnik zavoda. 7. Polagoma. treba spraviti v sklad cene industrijskih izdelkov s cenami kmetijskih pridelkov, med katerimi obstoji v zadnjih letih popolnoma neutemeljena in neznosna dispariteta. (Kakor se vidi iz teh resolucij, ki so bile izrečene vladi, narodni skupščini in finančnemu ter trgovinskemu ministru, se 'Stališče hrvatskih trgovcev skoraj popolnoma krije s stališčem drugega jugoslovanskega trgovstva. Le glede zaščitnih carin in nekaterih drugih manjših vprašanj, ni zavzelo slovensko trgovstvo tako odločnega stališča1, ker pač ta vprašanja še niso dovolj razčiščena in bi megle preradikailne odredbe škodovati naši gospodarski osamosvojitvi, ki jo smatra slovensko* trgovstvo za neobhodno potrebno. Zato se tudi slovensko trgovstvo ni izjavilo .proti vsakim zaščitnim carinam, temveč le proti njih izkoriščanju na škodo konzumentov in vse trgovine. Prav tako pa tudi slovensko' 'trgovstvo ne zahteva odprave konzumov in vseh onih privilegijev, ki jih uživajo kon-zuimi in nabavljalne zadruge na škodo legalne trgovine, državne blagajne in vsega gospodarstva. ©rez ozira na te majhne in nebistvene razlike, ki pa pri drugačni formulaciji sploh izginejo, je vse jugoslovansko trgovstvo solidarno v svojih zahtevah in zato je tem bolj potrebno, da bodo njegove zahteve na merodajnih mestih upoštevane. Ta solidarnost trgovstva pa je obenem resen opomin vsemu trgovstvu, da skupno in složno deluje za uveljavljenje svojih zahtev, 'ker je združeno jugoslovansko trgovstvo tudi tako močno, da svoje zahteve uveljavi. Zato več skupnega dela, zato več složnega sodelovanja! Darinka Vdovic: Oškodovanje z nepremišljeno reklamo Ob raznih prilikah, posebno ob novem letu, dajejo trgovci svojim odjemalcem za reklamo razna darila. Naj sodi sicer kdo o tem, kakor hoče, mala darila so res uspešna reklama, ki s6 ne bo še kmalu preživela in trgovec si mora pač ohraniti naklonjenost svojih odjemalcev. Večina trgovcev vseh strok razdaja koledarje, tako, da jih ima potem vsaka hiša po več komadov, katerih ne uporablja, ležijo po vseh kotih in največ se jih vidi \ smeteh. Trgovci so tudi za te koledarje izdali precejšnje vsote in če bi malo premislili, bi sami uvideli, da s to poplavo reklamnih koledarjev svojim odjemalcem ne napravijo toliko usluge, kakor škodujejo kolegom trgovcem druge stroke. Svojčas je bilo treba trgovcem s papirjem za prodajo koledarjev posebnega obrtnega dovoljenja, tako važen predmet je* to bil, danes pa bi skoraj ne prišel več v poštev. Za reklamo razdaja n. pr. manufakturist svinčnike, tovarna čevljev ravnila, špecerist zrcala, dežnikar morda žepne nožiče itd. Kdor pa vse te drobnarije prodaja, naj gleda kje bo dobil odjemalce za svoje blage, ki ga seveda nihče ne kupi in vsak omalovažuje, ker ga drugje zastonj dobi. Grajati mora vsak človek izrodke te reklame, kii škodujejo trgovcem drugih strok in zato ,se mora to na vsak način nehati. Če dopuščamo reklamna darila, moramo pač zahtevati, da se pri tem strogo spoštuje načelo, da dajaj trgovec samo darila, ki spadajo v njegovo stroko. Torej naj tovarna čevljev poklanja za reklamo trakove za čevlje ali čistilo, ki ga vsak rabi in ga bo vesel, galanterist zrcalca, papirnica svinčnike in ravnila, modna ali manufakturna trgovina robce itd., ker je to edina garancija, da ostane te vrste reklama v dopustnih mejah. 'Tudi bo izginila dosedanja enoličnost in trgovcem je dana možnost, da presenetijo svoje odjemalce vsako leto z drugim reklamnim darilom, kar bo zbudilo pozornost in poživilo trgovino. Kontrola glede pravilnosti odpremljanja uslužbenega davka V zadevi navedene kontrole je izdala dravska finančna direkcija davčnim upravam in oddelkom finančne kontrole dne 3. oktobra 1932 piod št. 131349/3—1955/1 tole navodilo: »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani me je z dopisi z dne 8. VIII. 1932, št. 14002 in z dne 19. IX. 1932 št. 15.422 opozorila, da se kontrola glede rednega in pravilnega odpremljanja uslu/.bernskega davka ne vrši v smislu in obsegu člena 101 in 102 zakona o neposrednih davkih. Zlasti velja to za primere, da se revizija vrši po organih finančne kontrole. Tako je neki organ finančne kontrole zahtevat od nekega konkretnega podjetja, da mora v blagajniški knjigi posebej knjižiti individualno vsako izplačilo službenih prejemkov. Drugi organi zahtevajo, da jim morajo podjetja vsakokrat predložiti v vpogled vse svoje poslovne knjige, če tudi ni obstojal niti najmanjši sum ali dvom o teni, ali se uslužbensiki davek pravočasno in pravilno odpremlja ali ne. Pritožba trgovske zbornice mi daje povod, da opozorim naslov zlasti na to, da ima, revizija v smislu določb člena 101 in 102 zakona o neposrednih davkih predvsem namen, da ugotovimo, ali se davek redno in pravilno izračunava, odnosno odpremija in sicer bodisi v gotovini bodisi v 'znamkah. Sicer imajo revizijski organi po t. 3. pravilnika k členu 101 in 102 zakona o neposrednih davkih res pravico pregledati tudi poslovne knjige, plačilne seznamke, izplačilne liste za zavarovanje delavcev itd., vendar je postopati pri tem z vso obzirnostjo, zlasti ker gre tu za kontrolo, ki jo je opraviti event. opetovano v enem letu. Pri tem opozorim, da omejuje že zgoraj omenjeni pravilnik sam pregled na one poslovne knjige, v katerih se knjižijo izplačila (odobritve itd.) službenih prejemkov. Zato je pregled v revizijskih primerih omejevati na pravkar navedene poslovne knjige, razen če obstoji konkretna sumnja, da so se službeni prejemki zaradi utajbe uslužbenskega davka bodisi celoma, bodisi deloma knjižili tudi v druge poslovne knjige. V takih primerih naj pa revizijo izvrše načeloma organi davčnih uprav. Pri teni opozarjam davčne uprave, da )se revizija glede odpremljevanja uslužbenskega davka pri podjetjih, ki podlegajo družbenemu davku, vrši tudi povedom odmere družbenega davka. Zato je v smislu zgoraj navedenih smernic postopati zlasti pri pravkar navedenih podjetjih. Kar se tiče tovarn, filijallk itd., ki obstojajo poleg central, v katerih se vodi centralno knjigovodstvo, opozarjamo naslov, da imajo take tovarne, podružnice itd. po večini le delno knjigovodstvo, večinoma pa le plačilne sezname, plačilne liste, obračune itd. Zato naj se v teh primerih omejuje* pregled na materijal, s katerim razpolagajo tovarne, filijalke itd.. Podrobnejšo revizijo naj pa izvrše, ako so dani pogoji v smislu zgoraj danih navodil organi davčnih uprav, ki poslujejo na sedežu centralnega knjigovodstva. Zato naj revizijski organi izroče svoj 'revizijski materijal z eventualnimi pripombami pravkar navedenim davčnim upravam, da te po potrebi dokončajo revizijski posel.« Trošarina na elektriko za industrijo previsoka Nova trošarina p revež podraži produkcijo. Izdelovanje lesovine postano nemogoče Dne 14. t. m. predpoldne se je vršila pod predsedstvom Dragotina Hribarja v dvorani Zbornice »a TOI v Ljubljani izredna seja Uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino, ki je bila v prvi vrsti namenjena razpravi o novi državni trošarini na električni tok. Ta predmet je posebne važnosti za Slovenijo, ker je pri nas poraba električne energije neprimerno večja nego v drugih delih države. V uvodnem poročilu je glavni tajnik ing. M. Šuklje označil usodni učinek obdavčenja električnega toka na elektrifikacijo dežele in njen gospodarski in kulturni napredek. Posebej je opozoril na težke posledice, katere mora imeti visoka obremenitev tega poglavitnega produkcijskega sredstva na industrijsko delavnost, ki se ima vsled splošne depresije itak boriti z izrednimi težavami. Velika industrijska podjetja si proizvajajo tok v lastnih centralah po ceni izpod Din 0-20 do največ Din 0-50, in bi vsled tega znašala obremenitev po trošarini pri pogonu 10 % do 25 odstotkov, pri razsvetljavi ipa 140 % do 350 %! Poročevalec je navedel prizadevanja naših gospodarskih organizacij, da bi se s pravilnikom omilile trdote 'zakonskega besedila. Ta prizadevanja pa niso imela uspeha. V razpravi o tem predmetu so predstavniki papirne industrije izjavili, da predvidoma izdelava lesovine ne bo več mogoča, ker brusiluice ne prenesejo višje cene toka nego Din 0-20. S povišanjem te cene potom trošarine poslane produkcija predraga napram inozemski konkurenci. Z napeto pozornostjo so zborovalci poslušali načelno izjavo, katero je imenom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo podal njen konzulent Fran Žagar. 'Zbornica je bila ves čas na stališču, da se el ek t riška energija ne sme obdavčiti, ker se s takim obdačenjem bistveno ovira napredovanje elektrifikacije. Tudi je /e večkrat poudarjala, da se ne sme obdačiti produkcijski proces kot itak, niti poglavitna produkcijska sredstva, med katerimi je elektriška ■energija eno najvažnejših, alko ne najvarnejše. Tako obdačenje v naprej konsumira bilančni dobiček, kateri tvori odmerno podlago za pridobnino in družbeni davek. Obenem se naši industriji s podražitvijo produkcijskih sredstev, zlasti pogonskih sredstev, jemlje konkurenčna sposobnost napram uvozu iz inozemstva. V item smislu bo Zbornica naslovila pismeno pred-stavko na pristojna imesta. Ob 'živahnem odobravanju se predsedujoči zahvali zastopniku Zbornice za njeno izjavo in za napovedano podporo obrambne akcije industrije. Soglasno je na to uprava sprejela reso 1 ucijO iz katere posnemamo: Zahteve industrije Industrija Dravske banovine rada pri znava napore kr. vlade za vpostavitev ravnotežja v državnem proračunu in s ve s ta si. svojih državljanskih dolžnosti tudi razume stremljenje državne uprave po povečanju državnih dohodkov. Ta prizadevanja pa se morajo izvajati na ta način, da ne nasprotujejo osnovnim načelom narodno-gospo-darske vede. Zveza industrijcev se izreka proti povi šanju državne trošarine na električni tok, ker je elektrifikacija dežele šele v prvih počet k ih. Zlasti pa se izreka proti obremenitvi električne energije v industrijskih obratih, kjer tvori električni tok nad vse važno produkcijsko sredstvo. Produkcijski proces pa se ne sme podražiti, ker se s (tem uničuje konkurenčna sposobnost domačih podjetij proti tuijim. To načelo je doslej finančno ministrstvo vedno priznavalo, ker obremenitev produkcijskega procesa povečuje režijske stroške .in že naprej konsumira bilančni zaslužek, ki je odmernia podlaga za glavne neposredne davke. Če bi pa kljub temu iz finančnih raz logov ostala v veljavi trošarina na električni tok, potem) se morajo upoštevati vse strokovno tehnične izkušnje in »ocijalno politične zahteve, enako pa tudi težke pri like, v katerih danes deluje industrija. Pravilnik z dne 80. IX. pa je v vsakem pogledu škodljiv. Izvedba njegovih predpisov bi zahtevala »a preureditev obstoječih instalacij in za montiranje tisočev novih števcev mnogo več, kakor pa bi znašal enoletni donos trošarine. Večina inaterijala bi se nadalje morala uvoziti iz tujine, kar je posebno v današnjih časih nepriporočljivo Je pa tudi nepotrebno, ker že sedaj oddajajo naše velike elektrarne tisočem najmanjših konsumentov tok proti pavšalnemu plačilu, ki ga je čisto lahko določiti. Postavitev posebnih števcev, kakor zahteva pravilnik je nepotrebna. Taiko oddajajo n. pr. Kranjske deželne elektrarne tok okroglo €000 odjemalcem, od katerih je 2634 malih konsumentov pavšaliistov. Finančni efekt trošarine od vse oddane energije bi znašal letno 700.000 Din, dočiim bi postavitev števcev samo pri pavšalistih veljala 1,500.000 Din. Tok za razsvetljavo v industrijskih podjetjih se mora smatrati kot pogonski tok, ker služi tudi razsvetljavi v produkcijske svrhe. Je pa tudi neobhodno potrebna za varnost delavstva. Previsoka trošarina po 0-70 od kilovatne ure bi vsilila štednjo in s tem redukcijo delavstva, obenem pa vsled skrajno omejene razsvetljave zmanjšala varnost delavstva. Ali tudi v tem primeru se ne smejo povzročiti novi stroški za nabave iz tujine. Vsled velike razlike v potrošnji toka za razsvetljavo 'in pogon v posameznih podjetjih je provizoričen ključ nemogoč in more zato samo uradna komisija za vsaiko podjetje posebej ugotoviti povprečno mesečno potrošnjo toka za razsvetljavo, oziroma za pogon. Dokler se ta ugotovitev ne izvrši, naj industrijska podjetja plačujejo ves potrošnji tok po 0‘10, oziroma po 0-05 za kilovatno uro. Uradne komisije pa naj se delegirajo od pristojnih banskih uprav, ker nima finančno ministrstvo kvalificiranih strokovnjakov in ker ne gre, da se industriji brez potrebe nalagajo visoki komisijski stroški. Vse fpgrovcc opozar/amo na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga In vseh drugih trgovskih ved — In nemščino, angle>čino, francoščino in ostale svetovne Jezike Jubilej zaslužnega dela Naša industrija ne bi nikdar dosegla tako velikega napredka, če ne bi v naših velikih industrijskih obratih vedno veljalo načelo, da gredo prva mesta le sposobnim in vestnim nameščencem. Na ta način so si vzgojila naša podjetja kader nameščencev, na katere so se mogla vedno zanesti, ker ti nameščenci so živeli s podjetjem in mu brez rezerve posvetili vse svoje sile in vse svoje solidno znanje. In eden takšnih mož, ki morejo o sebi s ponosom reči, da so bili med glavnimi ustvaritelji naše industrije, je tudi ravnatelj delniške pivovarne »Union« g. Ignacij Florjančič. Dne 15. oktobra 1892 je vstopil v Kosler-jevo pivovarno in od takrat ostal nepretrgoma v tem podjetju do današnjega dne. Celih 40 let je neprestano delal za [ir oso oh podjetja in doživel tudi to veliko zadoščenje, da je bilo njegovo vestno, temeljito in požrtvovalno delo :v vsakem pogledu kronano z uspehom. Podjetje je raslo in postalo glavno svoje vrste za vso našo banovino in eno prvih v vsej državi. Pa tudi to zadoščenje je doživel, da je bilo njegovo delo cenjeno, da je stalno napredoval, postal leta 1920. podravnatelj, leta; 1924 pa ravnatelj tega velikega podjetja. tčeprav je bil ravnatelj Florjančič nad vse zaposlen v podjetju, pa je še vedno našel čas tudi za splošno narodno, strokovno ko tudi kulturno delo. Je član sveta Zbornice za TOI, član Zveze industrijcev, upravni svetnik in vodja juridično še vedno obstoječe pivovarne Laško, a tudi mnoga naša kulturna društva so bila deležna njegove podpore in dela. Pevsko društvo »Slavec« ga je za njegove zasluge imenovalo celo za častnega člana. Jubilant se je redil II. 1884 v Planini pri Logatcu, se šolal v Kranju in v Ljubljani, nato pa je služboval pri tvrdkah Lassniik in Holzer v Ljubljani, nakair je vstopil v Koslerjevo pivovarno. Kakor vsi inožje dela, tako je tudi g. Florjančič v zasebnem življenju mož, ki ga vse spoštuje in ceni. K številnim čestitkam, ki jih je prejel jubilant iz vseli krogov in od vseh strani, dodajamo še svoje čestitke, v želji, da bi se naše gospodarstvo vedno moglo opreti na takšne delovne in sposobne može, kakršen je bil vedno ms jubilant, ravnatelj Ignacij Florjančič. Protekcionistična trgovinska politika v Belgiji Poizkus, da bi se zaščitila domača industrija pred inozemsko konkurenco, je zavedel belgijsko vlado vedno bolj in bolj na pot protekcionistično usmerjene trgovinske politike. Po novi nemškonbelgijski pogodbi za dobavo premoga se zniža, počenši s 1. oktobrom, kontingent za uvoz premoga od 56 odstotkov na 45 %• Ta določba bo vsekakor odvisna od kompenzacij, ki obstojajo v naročilih, ki jih mora Belgija podeliti Nemčiji. Ta naročila obstojajo iz železniškega in pristaniškega inaterijala v vrednosti 21 milijonov frankov, od katere vsote je bilo razdeljeno za Maybach-motorje šele 14 milij. frankov. S kontingenti ran jem uvoza avtomobilov, ki je stopilo v veljavo, in katero je treba smatrati za prvi korak k bistvenemu povišanju carin, je nemški izvoz malih avtomobilov v Belgijo nekoliko zastal. Močno pa se je v Belgiji zadnji čas razmahnila agrarna zaščita. iPolog ukrepov z. tozlrciin mai uvoz sočivja in nekaterih vrst sadja, ki so v prvi vrsti naperjeni proti Franciji, je posebno treba omeniti nazadovanje uvoza surovega masla, kateri je padel zaradi izredne težnje po navijanju cen sprva na 10, sedaj pa že na 12 in pol odstotkov. Ker belgijske ribiške ladje cesto odlagajo is vej plen direktno v Angliji in na Nizozemskem, med tem ko se pri pičlem dovozu v Belgijo povišujejo ribam cene, je izzvalo kontingentirainje uvoza rib, ostro kritiko. Tudi pri novi uvozni prepovedi, ki se nanaša na pšenico in pšenično moko, v kolikor je iste kakovosti, kot domača, se utegnejo kriti stroški cd širokih plasti konsumentov. V ospredju pa stoji vprašanje konti ngentiranja uvoza damske konfekcije. Bistveno pa se morajo zvišati carine im radio aparate. V načrtu je dalje omejitev uvoza papirja, ki utegne predvsem zadeti zlasti navadne vrste papirja, ki ga dobavljajo nordijske države, manj pa specialne vrste prihajajoče iz Nemčije. Istočasno ko raste protekcionistični val, gre z roko v roki stopnjevana propaganda, da naj se daje prednost doma izdelanemu blagu, kar zlasti propagirajo velike belgijske trgovske hiše. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manfiete. Pere. suši. monea in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ni. 8. Telefon it 22-72 Opozorilo izvoznikom v Italijo Naši izvozniki v Italijo se opozarjajo na to-le: Italijanske carinske oblasti zahtevajo za vse pošiljke v Italijo poleg fakture še naslednje podatke: iDan pošiljke, naslov izvoznika, naslov špediterja, če ga je izvoznik najel, naslov pravega prejemnika v Italiji, torej ne špediterja, vrsto blaga, vrednost pošiljke v dinarjih, fakturo-, italijanski zavod, kjer je denar deponiran. Ti podatki niso potrebni za živino, kupljeno na sejmih; v tem primeru pa je treba izpolniti obrazec mednarodne prijave za carinarnice. Podatki nadalje niso potrebni za pošiljke v Trst (punto franco Vitto-rio Emanuele, iDuca d Aosta, Carlo Regna-ni), Opatijo, Matul je in Reko. Naši izvozniki naj se ravnajo po tej zahtevi italijanskih carinskih oblasti, da jim ne bi odposlanih pošiljk vrnile. PROMET NA ZAGREBŠKI BORZI je znašal cd 11. do vključno 14. t. m. efektih 415.612, v valutah 328.341 in v devizah 2,406.853 Din. Sb <>vciu V zemljiško knjigo za Ljubljano in okolico je bilo v septembru na 192 nepremičnin vknjiženih terjatev za il6-2 milijonov dinarjev. Ilrvatska katolička Stedionica, z. z o. j. v Mostaru in Trgovačka banka, d. d. v Vrš-cu sta zaprosile za zaščito po § 5. zakona o zaščiti kmeta. Obema bankama je zaprošena zaščita dovoljena, prav tako tudi beograjski banki »Merkur«. Bolgarsko emigrante, med njimi bivša ministra Stojanova in Atanasova, ki so se hoteli vrniti v Bolgarijo, pa čeprav bi morali takoj v zapor, je bolgarska policija na meji ustavila in jih poslala nazaj v Jugoslavijo. Sedmorico albanskih nacijonalistov, ki jih je sodišče obsodilo na smrt, je albanski kralj Zogu na pritisk javnosti pomilostil v dosmrtno ječo. IZa novega generalnega tajnika Zveze narodov je bil izvoljen Francoz Avenol, Italija pa je dobila še eno mesto v tajništvu Zveze narodov. ^otalska konvencija med Avstrijo in Jugoslavijo je bila v petek na Dunaju podpisana. Kartelirane madjarske in avstrijske železarne pošiljajo v Jugoslavijo železo le proti plačilu v naprej in proti plačilu ažija v višini 15 odstotkov. Avstrijska Narodna banka je znižala minimalno zlato in kovinsko kritje šilinga na 20 odstotkov. Zlata zaloga švicarske Narodne banke je znašala 8. t. m. 2.637,5 milijonov švic. frankov, obtok bankovcev 1539,8 in obveznosti po tekočem računu 1208,9 milijonov švic. frankov. Madjarska Narodna banka bo v najkrajšem času znižala obrestno mero od 5 na 4 in pol %. Vloge v madjarskih hranilnicah in bankah so v avgustu napredovalo od 1493 milijonov pengov na 1477-6. Japonska vlada je dovolila japonski Narodni banki, da poveča nekrit kontingent bankovcev od 150 na >1000 milijonov jenov. Nemška vlada je demantirala, da bi nameravala reducirati plače državnih nameščencev. Rumunska vlada izjavlja, da ne bo ustavila plačevanja zunanjih dolgov, pa čeprav so ruimunske državne finance v zelo težkem stanju. Iz Berlina se poroča, da je generalni guverner nemške državne banke dr. Luther opozoril finančnega ministra, da ne bo mogel ohraniti stabilnosti marke, če bo nemška vlada še nadalje vztrajala na sistemu kontingentiranja uvoza. Svetovna produkcija svinca je znašala v avgustu 117-900 ton napram 117-900 tonam lani. Argentinsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bo Argentina zopet vstopila v Društvo narodov. Grška vlada se pogaja z angleškimi pre-mogokepi za nabavo velikih količin premoga za mornarico in državne železnice. V zameno bi Grška dobavila Angliji tobak, grozdje in olje. Bolivija je proglasila moratorij za eno leto za vsa ■zunanja plačila. V Združenih državah Sev. Amerike nameravajo uvesti davek na poslovni promet. Uvoz v Anglijo je znašal v septembru 54‘2 milijonov funtov (za 14'0 milijonov manj ko v septembru 1931), izvoz pa 26 2 (za 3-6 milijonov funtov manj). Vrednost reeksporta je znašala 2"9 milijonov funtov, t. j. za 859.324 manj ko v -septembru lani. Avstrijska produkcija premoga se je v avgustu povišala od 241.912 ton, kolikor je znašala produkcija v juliju, na 262.135 ton. Japonski trgovci z biseri so vpepelili 720.000 biserov, da bi s tem dvignili stalno padajočo ceno biserjev. VBUDDHAI * TRADEMARK „BUDDHA“ čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 Zakon o zaščiti kmeta podaljšan •Narodni skupščini, ki se je v soboto zopet sestala, je predložil kmetijski minister dr. Demetrovič zakonski načrt o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta ter zahteval zanj nujnost, ki mu jo je skupščina tudi priznala. V utemeljevanju .svojega predloga je med drugim dejal kmetijski 'minister: Vlada nikakor ne 'misli, da bi se sedanji zakon o zaščiti kmeta definitivno uveljavil, temveč predlaga njegovo podaljšanje samo dotlej, da bosta narodna skupščina in senat sprejela novi zakon. Prepričan sem, da se vsi strinjate z menoj, da ima sedanji zakon nedostatke in da je zato potrebno, da se sedanji zakon spremeni. iPo ministrovem govoru je skupščina sprejela predloženi zakonski načrt, ki se glasi- Čl. 1. Veljavnost zakona o zaščiti kmeta z dne 49. aprila 1932, čegar veljavnost poteče dne 20. oktobra, se podaljša do nadaljnjega, Čl. 2. Zakon stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«. Skupščinski odbor je zakonski načrt spremenil v toliko, da naj zakon o zaščiti kmeta velja do 20. decembra, ne pa nedoločno »do nadaijnega«, kakor se glasi v zakonskem načrtu kmetijskega ministra. Predlog skupščinskega odbora bo skoraj gotovo tudi sprejet in bo torej moratorij za kmečke dolgove podaljšan za dva meseca. Uradni tečaj dinarja Ker se vrednost listin, izdanih na zlato ali tujo valuto, proti dinarju iispreminja, je zaradi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah im zaradi odrejanja pristojnosti pri razsojanju določil finančni minister z odločbo br. II 121.750 z dne 10. oktobra 1932. nastopne tečaje po katerih se morajo vse listine, ki se glase na zlato ®li na tujo valuto, preračunavati na vrednost dinarja, ter se morajo .po teon znesku pobirati takse ipo zakonu o taksah in odrejati pristojnost pri razsojanju: 1 napoleondor............Din 218-60 1 turška lira..............„ 249'— 1 angleški funt .... „ 200- - 1 dolar....................... „ 57-40 1 kanadski dolar .... „ 57-10 1 nemška zlata marka . . ,, 13-70 1 zlat zlot ...... „ 6-45 1 avstrijski šiling ... „ 8 — 1 belg . . ................... 1 pengo............................... 9"Uo 1 braziljski milreis ... „ 5"30 1 egiptovski funt ... „ 205 1 uruguajski pezos............. 31 1 argentinski pezos ... „ 12-50 1 turška papirnata lira . „ 27-50 100 albanskih frankov . . „ 1090-— 100 zlatih francoskih fr. . . „ 1112 100 francoskih frankov . . „ 226-— 100 švicarskih frankov . . „ 1112*— 100 italijanskih lir................... 296- - 100 nizozemskih goldinarjev „ 2316-— 100 romunskih lejev ... „ 34"— 100 bolgarskih levov ... „ 41-— 100 danskih kron .... „ 1033"— 100 švedskih kron .... „ 1023"— 100 norveških kron ... „ 1002"— 100 pezet.....................„ 4-71*— 100 drahem . . . . 0 ■ „ 35-— 100 češkoslovaških kron . . ,. 171" 100 finskih mark......................... 86- — 100 letonskih lat.......... , 1105"— Ti kurzi veljajo za čas od 15. oktobra 1932. do nadaljnje odredbe iter se morajo uporabljati tudi v nastopnih (primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napolecn-dori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih diržavtnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunaval«i tečaji za angažiranje dn potrošnje ipo proračunu za leto 1932./33. pri vseh držav, izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice nar ših (povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Oonip. in 7% (Državne hipotekam,3 banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Produkcija pekmeza v naši državi Pred vojno je bila v Srlbiji zelo razvita produkcija pekmeza, kakor pravijo Srbi marmeladi iz češpelj. Takrat je znašala produkcija pekmeza od 1200 do 2000 vagonov na leto. Po vojni pa je produkcija pekmeza zelo padla in v zadnjih desetih letih se je na leto izvozilo kvečjem 500 vagonov. Sedaj pa je produkcija še bolj nazadovala, deloma vsled slabe zaobale pekmeza v slabo narejenih sodih, še bolj pa vsled vedno večje uporabe vseh vrst sadja za marmelado. Letošnji pekmez je naravnost odlične kakovosti, njegova produkcija pa je zopet padla in znaša letos samo 250 vagonov. Prodajal se je, kakor je bil več ali manj dobro zaobalen po 2-80 do 3-30 dinarjev za kilogram. Leta 1929, ko je imel pekniez najboljšo ceno, se je prodajal po osem dinarjev kilogram. Največ pekmeza je šlo letos v tujino (okoli 90%) in sicer v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Do-sedaj se je odpravljal pekmez v navadnih, doma narejenih sodih, kar je zelo škodovalo njegovi ceni, letos pa je začel neki trgovec odpošiljati pekmez v lepo narejenih fabričnih sodih in upati je, da bodo njegov vzgled posnemali tudi drugi in s tem dosegli boljšo ceno za pekmez. Sveže naj fin e Še norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PiccoSi-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Transportne težkoče v ruski lesni industriji Težkoče, ki ovirajo izvedbo pjatiletke, se kažejo tudi v lesni industriji. Vse količine lesa, ki so bile do dne 10. aprila pripravljene za transport po splavih, so znašale po oficijelnih podatkih 70-5 milijonov klaf-ter, kar je samo 62-9% onih količin, ki ibi morale biti po pjatiletki pripravljene. Lesa pa so posekali za 113 milijonov klafter, k rekam pa so ga mogli spraviti le.8014 do 83 y, milijonov klafter. Niti vseh teh količin pa niso mogli spraviti naprej po splavih, in 1. avgusta je bilo še okoli 23-7 milijonov sežnjev nenatovorjenih, z lesom pa, ki je na daljno odpravo v velike reke, je bilo tega nenatovorjenega lesa celo 40 milijonov s. Vzrok, da sovjeti ne morejo spraviti naprej lesa, je v pomanjkanju delavcev. Da bi se izvršil transport v redu, bi potrebo vali sovjeti 550.000 splavarjev, dne 20. marca pa niso imeli niti polovico teh delavcev. Delavcev pa ni, ker primanjkuje živil in ker se mezde 4,elo neredno izplačujejo. Ponesrečil se je tudi načrt mehanizacije splavov. Od 170 takšnih naprav je delalo le 73, 71 pa so jih kar naprej popravljali. Druge pa sploh niso mogle delati, ker ni bilo pri strojih nadomestnih delov. Ker primanjkuje vrvi in verig ter drugih pripomočkov, je nastalo vse polno ha-varij, trčenj in poškodb. Že do 1. julija je bilo javljenih 429 havarij, ki so povzročile veliko škodo. Da srede julija je propadlo vsled teh poškodb 280.000 sežnjev lesa. Da je nerazmerje med načrtom pjatiletke in dejansko doseženimi rezultati vedno večje, kažejo te številke. Načrt Posekano odpravljeno 1929/1930 165 654 1930/1931 215 206 1931/1932 157 139 1929/1930 1930/1931 1931/1932 Dejanski rezultati Posekano odpravljeno 158-61 130-341 66—171 127—132 113 80- 83 Ob iičNe auiomatfični bufetf DAJ-DAM Padec konsuma piva Že dalj časa se čujejo od naših pivovarniških družb pritožbe, da se je konsutn piva občutno zmanjšal. Isti pojav pa Ibele-žijo tudi nemška pivovarniška podjetja. Toda pri nas je to razumljivo, saj so skoraj vse naše banovine bolj ali manj vinorodne, da celo tako vinorodne, da se je marsikako leto pridelalo toliko vina, da so ga naši vinogradniki komaj spravili v sode. Manj razumljiv pa je ta pojav v Nemčiji, zlasti na Bavarskem, kjer se proizvaja svetovnoznano bavarsko pivo. Nemške pivovarniške družbe, ki so vedno lahko prigospodarile razmeroma dobre dividende, so v letošnjem poslovnem letu, ki se konča 30. sept., začutile občutno skrčenje kupne moči in s tem splošno poslabšanje gospodarske situacije. V računskem letu 1931/32 je padla poraba piva na enega prebivalca na 56 8 litra, medtem ko je znašala leta 1930/31 še 74-7 litra, leta 1929/30 pa celo še 80 litrov. Leta 1931/32 je znašala, kot je proraču-njeno, poraba piva na vsakega prebivalca, samo še polovico toliko, kot v predvojnem času. V celem je znašala leta 1931/32 poraba piva 36,700.000 hi, kar pomeni napram preteklemu letu zmanjšanje za 11,400.000 hektolitrov ali 23-6%. Tu ne gre, kakor bi človek mislil, za kako čezmerno produkcijo, temveč je vzrok nazadovanja v sedanjem splošnem poslabšanju svetovnega gospodarstva. Mnogo pa je k temu pripomogla, poleg zvišane trošarine na pivo, brezposelnost. Medic-Zankl^n^“,t klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko Rumunske finančne težave Kakor poročajo listi, jie komisija, kil sestavlja novi romunski proračun, določila, da bo ta znašal le 15 milijard lejev mesto 25, kolikor je znašal dosedanji. Da se omogoči tako velika redukcija proračuna, bodo tudi znižane uradniške plače, vendar ne v tej vlišdni, kakor se je pisalo. Uradniške plače ne bodo znižane za 35%, temveč le za 8 do 12 odstotkov, to pa v sorazmerju j zadružništva. Po strokah je bilo 7621 kreditnih, 9433 kmetijskih, konzumnih in gradbenih zadrug. Šele v letu 1928 ustanovljene kmetijske prodajne in nakupne zadruge so narasle od 353 na 367 zadrug. Na Češkem je bilo 9475 zadrug, v Moravski in Šleziji 4522, v Slovaški 2566 in v Podkarpatski Rusiji 481 zadrug. CENE MOKE V DJAKOVU Cena moke v Djakovu je približno dva in pol dinarja za kilogram. V trgovini za moko djakovskega veleposestva so cene moke te: nulerica po 2-60, št. 2 po 2-40, št. 5 po 2-25, št. 6 po 2 in št. 7 po 1-50 Din za kilogram. SEJMI Sadni sejem na Ljubljanskem velesejmu se vrši od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga priredita Kmetijska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudil velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo oddajalo pakovamo v aimerikamskih zabojih. Opozarjamo občinstvo na to ugodno priložnost, da se preskrbi z zdravim sadjem za zimo. Oddaja popravila strehe na objektu št. I. stara kolonija Maribor. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek, Ljubljana sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje popravila strehe na objektu št. I. stara kolonija, Maribor. Komanda pomorskog arzenala Tivat sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave jadrenine, platna, volnenega blaga, morske trave, filca; do 1. novembra t. 1. glede dobave kovinskega materi-jala (zakovice, vijaki, medeninasti in bakreni žeblji, matice). Prodaja. Davčna uprava v Kuli izvrši dne 17. oktobra t. 1. v tovarni sladkorja »Bačka« a. d. v Novem Vrbasu prodajo 28 konj, 40 glav goveje živine, 20 svinj in 180 vagonov kristalnega sladkorja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Direkcija državne železarne Vareš-Mnj-dan sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbo glede dobave bombaža za čiščenje strojev; do 2. novembra t. 1. pa glede dobave gumijevih cevi ter glede dobave emajliranih kuhinjskih skodelic. Komanda pomorskega zrakoplovstva t Divuljah sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1060 m platna. Dne 22. oktobra t. 1. se bo sklenila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani pogodba glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933. Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del na objektu nove kolonije v Mariboru. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov ogljenih vrečic. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Komanda vazduhoplovstva vojske v Novem Sadu sprejema do 25. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave jedilnega orodja za 70 oseb. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg mila lin 10.060 kg sode; do 3. novembra t. 1. glede dobave 45 kilogramov lužnega kamenja, 750 kg mila, 200 kg stearlnskih sveč, 1800 škatljic vžigalic, 30 kg petriksove paste, 30 kg olja, 45 kg urinola, 100 kg govejega loja, 45 metrov stenja in 350 kg konsistentne masti; do 7. novembra t. i. pa glede dobave železa, pločevine, železnih cevi, svinčenih cevi, žice, delta-kovine, bele kovine, svinčene pločevine, kositra itd. Direkcija državnih železnic v. Sarajevu sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. Dne 28. novembra t. 1. se bo vršila pri upravi policije v Zagrebu licitacija glede dcbave 260 zimskih plaščev za policijsko, stražo. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Xjnfrljj«aka tona Tefiaj 17. oktobra 1932. Povpra Sevanje Din Ponudbe Diu, DEVIZE: Amsterdam 100 h. gol d. 2307 90 2319-26 Berlin 100 M 1361-25 1372-05 Bruselj 100 belg 79913 803 07 Budimpešta 100 pengO . . . •— —• — Curib 100 fr 1108-35 111385 London 1 funt 197-36 198-96 Newyork 100 dol., kabel — •— Newyork 100 dolarjev 5716-59 6744-85 Pariz 100 fr 22527 226-39 Praga 100 kron ...... 170-01 170 87 Stockholm 100 Šved. kr . — — Trst 100 Ur 293-24 295-54 rceva Dr. Pi slaana kava je prvovrsten Jovnač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. VPISI V TRGOVINSKI REGISTER Vpisale so se naisitopne firme: Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. oktobra 1932. Besedilo: Antikvarijat Tizian, družba z o. z. Ohratni predmet: Trgovina z antičnimi in modernimi umetninami, Družbena pogodba a dne 22. septembra 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne in vplačane glavnice: Din 10.000. Poslovodje: Rovšek Alojzija, zaisebnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10, Rovšek Davorin, fotograf in trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ul. 35. Za namesto'vanje upravičen: Vsak poslovodja samostojno, eventualni prokuristi pa skupno z eniim poslovodjo. Deželno kot trgovinsko sodišžc v Ljubljani, odd. III., dne 30. septembra 1932. Firm. 798/32 — Rg C V 92/1. * Sedež: Žalec. Besedilo: »Pomona« trgovina in eksport sadja. Obratni predmet: trgovina in eksport sadja. Imetnik: Ferrant Ana, trgovka v Žalcu. Prokurist: Ferrant Franc, zas. uradnik v Zagrebu, Karadžičeva ul. 5. Podpis firme: Firmo podpisuje imetnica Ferrant Ana sama, ali pa prokurist s pristavkom p. p. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 21. septembra 1932. Firm 327/32 — Rg A III 156/2. * Vpisale so se i z p t e m e m b e in dodatki pri nastopni firmi: iSedež: Kovor pri Tržiču. Dan vpisa: 4. oktobra 1982. Besedilo: »Peko« družba z o. i. Fabrika-cija in prodaja čevljev. S sklepom občnega zbora družabnikov z dne 19. avgusta 1932 se je osnovala v Banji Luki podružnica pod tvrdko: »Peko« družba Jj o. z. Fabrikacija in prodaja čevljev filijala u Banji Luki. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. Ul., dne 30. septembra 1932. Firm. 807 — Rg. C III 201/30. * Sedež: Maribor, Koroščeva ul. št. 36. Besedilo: Videnvšek Josip, trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja. Obratni predmet: trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja. Imetnik: Videmšek Josip, trgovec v Mariboru, Koroščeva ulica št. 36. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 8. oktobra 1932. Firm. 917/32. — Reg. A III 255/1. * * Izbrisala se je nastopna firma : Sedež: Trbovlje. Besedilo: Štuhec in Božič, gradbeno pod jetje v Trbovljah, Loke št. 458, javna trgovska družba. Z bog -odreka koncesije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 28. septembra 1932. Firm, 318/32 A III 110/5. * IZ VPISOV V ZADRUŽNI REGISTER Zadružna pekarna v Hrastniku se je raz-družila in stopila v likvidacijo. Likvidatorja sta Majer Franc, pekovski mojster v Hrastniku, in Hoič Stjepan, poslovodja pekarne v Ljubljani. KONKURZI IN PORAVNAVE Poravnalno postopanje je uvedeno o imo-vinah: izdelovalca kožuhovine Rutolena Antona v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča, poravnalni upravitelj Fabjan Anton, davčni nadupravitelj v p. Narok za sklepanje poravnave dne 21. novembra t. 1. ob 9. uri, soba št. 84. Rok za oglasitev do 17. novembra t. 1. Poravnalna ponudba 40®/o; ključavničarskega mojstra Ivanuše Avgusta v Središču ob Dravi. Poravnalni sodnik dr. Kcšan, poravnalni upravitelj Fabjan Anton. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Ormožu dne 21. novembra t. 1. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 15. novembra t. 1. Poravnalna ponudba 40%>. * ŽIVILA SO SE V ZAGREBU PODRAŽILA Z nastopom zimske sezone so se v Zagrebu podražila živila, ki se pred zimo najbolj kupujejo, tako mast, slanina in loj. Mast je veljala v letni sezoni še 7 do 9 Din, danes velja 14 Din, slanina pa celo 16 Din. Mesariji pa pravijo, da bodo cene še narasle. Kakor pa izjavlja tržno nadzorstvo v Zagrebu, so te cene pretirane in bi mast smela veljati največ 12 Din. Pa tudi cene povrtnini so narasle. Češkoslovaška vlada proti brezposelnosti Minister za socijalno politiko dr. Czecli je predložil vladi zanimiv načrt, kako zmanjšati število brezposelnih. Leta 1929. je imela Češkoslovaška samo 35.000 brezposelnih delavcev, dočim znaša danes število brezposelnih že 460.000. Po predlogu ministra dr. Czecha bi se brezposelnost znižala na ta način: Delavcem je treba dati delo in je vlada stavila v ta namen ministru na razpolago 145 milijonov kron. Na ta način bo mogoče zaposliti 200.000 delavcev. Delovni tednik se naj zniža od 48 na 40 ur. Organiziral se bo poseben sklad za brezposelne, v katerega bodo prispevali v prvi vrsti delodajalci in tudi vlada. Nemške in češke socijalistične stranke so že izjavile, da bodo podpirale vse tri predloge ministra za socijalno politiko. KREDIT ZA BELGIJO Pogajanja Belgije z ni z. o 7. ems k o-h o 1 and -sko skupino za posojilo belgijski brzojavni režiji so uspešno zaključena. Posojilo znaša 31 milijonov frankov im se bo na polovico plačevalo v Švici, na pol pa v Franciji. Emisijski tečaj je 87 in pol, obresti pet odstotne, amortizacija se izvrši v 50 letih. LETINA V NEMČIJI Krompirja je letos pridelala Nemčija 45-3 milijonov ton proti 43-87 milijonom to v lanskem letu. Letošnji pridelek je torej za 3-3% večji. Letošnja letina krompirja se smatra za zelo dobro, ker po vojni je samo v letu 1930 pridelala Nemčija več krompirja. Manj uspešna pa je letina sladkorne repe, ki je bila v primeri z lansko za 32-4% manjša in je znašal samo 3-57 milijonov ton. Pridelek je manjši, ker je Nemčija vsled mednarodnega dogovora zmanjšala s sladkorno repo posejano površino za 110.000 hektarjev, to je za 29%. Velecirkus Gleich v Ljubljani S prihodom cirkusa Gleicha v Ljubljano je konec vseh debat o potrebnosti ali nepotrebnosti tega gostovanja. Množice ljudi pa, ki so občudovale prvo brezplačno predstavo cirkusa, postavitev orjaškega šotora, so bile takoj prepričane, da je prav, da je prišel cirkus v Ljubljano, ker res nekaj nudi. Predvsem mora; vsakdo občudovati točnost iin red1, ki se kažeta povsod. Vsakdo na svojem mestu, brez krika naredi vsakdo svoje delov natančno določenem roku. Kako lepo bi bilo, če bi tudi pri nas v našem javnem življenju vladala takšna točnost. Večerna predstaivia je napolnila ogromni cirkus. Cenejša mesta so bila sploh razprodana, a tudi dražja so bila dobro zasedena. Prograim pester in bogat, izvajanje vsake točke brezhibno, da se je vse diiiviilo. Mogočen utis napravi otvoritev predstave. V areno prikorakati dve cirkuški godbi v blestečih uniformah, nato vse osebje z direktorjem Gleichcim. na čelu. Cirkus se predstavi občinstvu nia način, da oko kar uživa. Nato sledi točka za točko, vsaka precizno izvajana in ena bolj napeta ko druga. Točno ob enajstih pa se zaključi predstava z glavno senzacijo cirkusa, ko se pusti artist izstreliti iz kanona. Posebna senzacija cirkusa je njegova memažerija, ki je v resnici vredna, da si jo človek ogleda. iGlostovanje velecirkusa Gleichai v Ljubljani je senzacija, o kateri bo Ljubljana govorila še dolgo po odhodu cirkusa. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem dme 17. oktobra 1932. je bilo pripeljanih 259 svinj. Cene eo bile te: Mladi (prašiči 5—6 tednov stari komad Din 60—80, 7—9 tednov stari Din 100 do 125, 3—4 mesece stari komad Din 180 do 250, 5 do 7 mesecev stari komad Din 350 do 380, 8—10 mesecev stari Dim 400—460, 1 ilebo stari Din 600 do 750, 1 kg žive teže Din 6-50 do 7, 1 kg mrtve teže D,in 9 do 10. Prodlanlih je bilo 182 svinj. ITALIJANSKI IZVOZ RIŽA Italija je v prvih letošnjih sedmih mesecih izvozila 818.200 q riža. Največ italijanskega riža je šlo v Francijo (24 %), nato v Jugoslavijo (15 %), dirško (13 %) in nato Švico, Nemčijo, Avstrijo, Argentino, Anglijo, Rumunijo, Madjarsko, Chile in druge države. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama, začetek ob 20. uri. Torek, dne 18. oktobra: Zaprto. Sreda, dne 19. oktobra: Marij. Red C. Četrtek, dne 20. oktobra: Ob 15. uri: Zločin iu kazen. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, dne 21. oktobra: Zaprto. Sobota, dne 22. oktobra: Gospa Inger. Pre-mijera. Izven. Opera, .začetek ob 20. uri. Torek, dne 18. oktobra: Zaprto. Sreda, dne 19. oktobra: Hlapec Jernej. Red Sreda. Četrtek, dne 20. oktobra: Uusalka. Red A. GLEICH ^’„Sov Z ogromnim osobjem največjega cirkusa na svetu se je ustavil na potovanju iz Bruslja na vzhod za par dni tudi na kratko gostovanje V LJUBLJANI DfinaSs • na.)leP®*> največji, najboljši cirkus. Ne samo 100 ali 500, 1 ■ 111990 • ne 1000 ljudi in živali, temveč tudi mase artistov in delavcev, a njegova menažerija je prava Noetova barka. V ogromni areni v premeru 62 metrov moremo videti v roku 3 in pol ure najlepše in najsenza-cijonelnejše predstave. ISAtrAllIliA • dnevno velikanske količine mesa, ovsa, sena, slame, 1 OIlCDUICt kosti, kruha, zelenjadi, konjskega mesa, olja, bencina itd. in išče za svoje osobje več kot 100 nameščenih oseb. TrflAlir! I Gleich vam prinaša denarja. Prosimo vas, da mu sta-liguVCI! vite nujne ponudbe na upravo cirkusa, Ljubljana. da zasluži sloves, ki gre pred njim. To potrjuje z deli l£OK9ZUI6y in se ne poslužuje hvalisave, kričeče reklame. V Neaplu, Rimu, Barceloni, Marseju, Parizu, Bruslju, Antwerpnu, Rotterdamu, Amsterdamu, Luksemburgu, Stuttgartu, Kolnu, Breslavi, Pragi itd. je dokazal, da v polni meri zasluži naslov «Kralja cirkusov» z edinstenostjo svojih predstav, kolosalnim obsegom šotorskega mesta, ki se kotali na tisočih kolesih, naposled z onim edinstvenim izpopolnjevanjem, ki je iz ničesar z jekleno energijo in voljo v dobi 12 let ustanovil največji cirkus. Dvanajst tisoč ljudi ima prostora v ogromnem cirkuškem šotoru, v katerem so samo sedeži z ljudskimi cenami. Trgovinska oprava za špecerijsko trgovino, decimalna tehtnica za 500 kg z uteži, pult s posodami za olje in ena miza vsled preureditve obrata poceni na prodaj. Karol Planinšek, Ljubljana Dunajska cesta it. 20 L. M i k u s Ljubljana, Mestni trg 15 Telefon št. 2282 Na malo Na veliko Ustanovljeno 1839 J. HLEBS, LJUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG IS Sobo-črkoslikarstno in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70 VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe £jubljema Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna ln solidna postrežba! Zahtevajte ceniki I i TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA C. 8 (PRF.J HENKIK K ORNI Ustanovljeno _| leta 1852 S® krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepat. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave Mestni lesarski mojster Josip Kregar, Ljublfana Kodeljevo štev. 19. Telet. 26*96 se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostreSlf, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. * Trgovci/ 2VMERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljulbljana.