Razne stvari. Iz domačih krajev. Politična zborovanja. V nedeljo, dne 20. t. m. popoludne bo v Rogački Slat i n i poročal volilcem o svojem delovanju v državnem zboru poslanec gospod d r. M iroslav Ploj. — Isto nedeljo popoludne se priredi veliko politično zborovanje v Šmart inu pr i G o rnjem gr adu . O političnem položaju na bpodnjem Štajerskem bo poročal g. Anton KoroSec iz Maribora. — Volilci, vdeležite se obeh shodov v prav obilnem številu! Častnim občanom so imenovale č. g. svetovalca in župnika v RuSah, Bož. Wurzerja občine Ruše, Lobnica, Bistrica in Smolnik. — Iz šole. Učiteljica gdč. Ida Božič v Grižah pri Celju se poroči z učiteljem g. Rudolfom W u d 1 e r j e m istotam. — Umirovljen je nadučitelj g. Janez M o ž i n a pri Sv. Marku, okraj ptujski. Romanje k Mariji Pomagaj v Brezje. Ustanovil se je posebni odbor, ki bo pripravil romanje Slovencev k Mariji Pomagaj na Brezju. Vse natančneje Se se naznani. Prjjatelj ubožcev. Vlč. gosp. duhovni svetovalec in župnik v Rušah gosp. Božidar Wurzer so darovali za uboge krajnemu ubožnemu svetu v Lobnici 30 K, za kar se jim tem potom javno zahvaljujemo. — ZupančiC, župan. Prosti promet s trtami. Vsled odloka c. kr. trg. ministrstva je dovolien promet trt med občinami sodnijskega okraja Gornjigrad. Ta okraj obstoji iz sledečih občin: Gornjigrad, Kokarje, Ljubno, Luče, Nova Štifta, Mozirje, Rečica, Solčava in Bočna. Te občine so okužene. Zatoraj za izvažanie trt in drugih rastlin ter predmetov, ki so napadeni od trtne uši iz jedne zgoraj navedenih občin v drugo ebčino tistega okraja ni potreba posebnega dovoljenja. Ni pa dovoljeno izvažati iz te okužene okolice trte v neokužene kraje. Tudi namerjavana pošiljatev iz zgoraj navedenih krajev v druge okužene kraje se mora od oblasti dovoliti. Trtni promet zgoraj navedenih, po trtni uši okuženih krajer se je dovolil s sledečimi občinami: v sodnijskem okraju Konjice: Tolsti vrh, Sv. Duh v Ločah in Žiče; v sodnem okraju Maribor: Bergenthal, Studenci, Bistrica pri Falu, Bistrica pri Limbušu, Gorica, JeSenci, Zg. in Sp. Hoče, Rače, Krecenbah, Kumen, Limbuš, Lobnica, Loka, Sv. Lovrenc pri Mariboru, Sv. Marjeta na Dr. polju, Morje, Pohorje, Pekre, Pivola, Podova, Ranče, Ruše, Razvanje, Radvanje, Rotenberg, Bohova, Činžat in Smolnik; v sodnijskem okraju Lipnica: občina Mitteregg. V začetku navedene in te občine so okužene. — Ker se okuženi kraji dotikajo Kranjske, je promet s trtami med okuženimi kraji Kranjske in Štajerske prost in ne potrebuje posebnega dovoljenja. Izvažanje trtiz okuženih krajev v neokužene ni dovoljen. Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu. O kresovih še dobimo ta-le poročila: Iz Kapel pri Brežicah. Tudi mi kapelski iantje in dekleta, akoravno je nas le malo številce, smo zanetili na predvečer sv. Cirila in Metoda na našem gričku velik kres, pri katerem se je glasilo iz navdušenih grl več zanimivib narodnih pesmic. — Sliši se pa neko zlobno govoričenje napram nam, za katero se pa ne zmenimo. Blebetanje je za stare babe. Večna slava bodi naSima slovanskima apostoloma! — K o z j e. Mi smo sicer bolj počasni v poročevanju, pa kres na čast sv. bratoma Cirilu in Metodu smo tudi kozjanski Slovenci žgali. Pri skupnem kresu kozjanskih Slovencev vladalo je veliko narodno navdušenje. Tudi po okolici smo videli goreti veliko Stevilo kresov. — Zdole pri Kozjem. V naši fari je gorelo prav mnogo kresov na predvečer sv. Cirila in Metoda in glas možnarjev se je razlegal daleč na okrog. Z naSega vinogradnega Zdolskega holmca smo našteli gotovo nad 100 kresov po kozjanskem okraju. — Iz Vranskega. Mi vranski tantje smo zakurili lep kres na bribu, kjer stoji kapelica sv. Janeza. In zraven so gromeli topiči in rakete so švigale visoko v zrak. Ko se je zaslišalo pritrkavanje z zvonika, pa smo zapeli ono lepo pesem: Se stolpa sem, mi zvon doni, ko vlega mrak se po vasi... Tudi mi Jvranski fantje se vzbujamo. — Dobrna pri Celju. V čast slovanskih apostolov goreli so na predvečer njih godu tudi na Dobrni veličastni in mnogoštevilni kresovi. Zveza mladeničev je letos preskrbela, da Dobrna ni zaostala za drugimi kraji v slavljenju sv. bratov. Od vseh pripravnejših prostorov razlegalo se je mogočno gromenje topičev, sliSalo se ubrano petje in nebo se je žarelo plamenečih kresov v raznih oblikah. Vse skupaj pričalo ie o neminljivi hvaležaosti Dobrnčanov do slovanskih apostolov, pričalo pa tudi o neomahljivi narodni zavesti dobrnske mladine, katera se ne ustraši »šilnatih kap», ne belih ne črnih. Visoko proti nebu švigajoči plameni bili so znamenie plamtefie ljubezni do rodne zemlje, do malerinega jezika in te plamteče ljubezni ne zaduSi noben «faierber» z nobeno «Spricelco», kakor tudi trohljive dobrnske nemškutarije ne bo reSil noben «retungsvagen». Rnše. Dne 4. t. m. je pogorela tukajSnjemu posestniku V. Glaser hiSa v Smolniku. Pogorelo je vse pohištvo in shramba za živila ter hranilnična knjiga glaseča se na 200 K. Štiriletna deklica je baje igraje se z užigalicami zanetila ogenj. — Dne 1. t. m. se je v tukajšnjem ribniku utopil sedlarski učenec Vincenc Jurej. Kopal se je z drugimi dečki, kateri pa so se tako prestrašili, da so zbežali, ne da bi bili koga obvestili o nesreči. Vpisovanje v srednje šole. Za obiskovanje mariborske slovenske gimnazije se je vpisalo že nad 40 učencev za prvi razred. Na tukajšnji c. kr. gimnaziji je bilo v preteklem šolskem letu 469 dijakov, izmed teh iih je bilo 323 Slovencev in 146 Nemcev. Z odliko jih je izdelalo 71, povoljno so izdelali 319, drugi imajo ponavljalni izpit ali pa so padli. Iz sole. Na štirirazredni, v tretjem krajnem razredu se nahajajoči ljudski šoli pri Sv. Marjeti je z začetkom zimskega poluletja 1902 popolniti stalno mesto nadučitelja. Prošnje do 31. julija na krajni šolski svet pri Sv. Marjeti, pošta Možganci. Izjava. Nemški listi pišejo o naSi posojilnici razne laži in ji hočejo zaupanje pri ljudstvu spodkopati. Mi izjavljamo na to, da stoji naša posojinica na trdn i h nogah in dase nahaja vodstvo v zanesljivih rokah. Prosimo somišljenike, da nam naj vsakega obrekovalca takoi naznanijo, da mu p r e d s o dnijo zamašimo lažnjiva usta. Posojilnica v Marnbergu. Veselica. V soboto, dne 26. t. m. prirede mariborski in celjski slovenski abiturienti v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju koncert s plesom. Ker je čisti dobiček namenjen >Dijaškemu domu« v Celju, je pričakovati mnogobrojnega obiska. V Šmartnem pri Slovenjgradcu je bil pretekli teden velik vihar. Baje je več ljudi ponesreCenih. Predstava s skioptikonom bode dne 20. t. mes. v Veržeju. Ker so te predstave povsodi obudile mnogo zanimanja med ljudstvom in niso le zabavne in kratkočasne, marveč tudi poučne in koristne, ie upati, da se tudi te predstave ljudstvo iz Veržeja in okolice mnogoštevilno udeleži. — Ista predstava vrši se dne 27. julija v Ljutomeru v Franc Jožefovi šoli. Hude nre. Iz Zdol pri Kozjem nam pišejo: Dne 10. julija ob 2. uri popoldan je prihrumela nevihta z dežjem in po nekaterih krajih tudi s točo od južnozapadne strani; dne 11. julija pa nevihta ob 9. uri zjutraj od severo-zapadne strani z nekoliko toče. Bog se nas usmili in obvaruj naSa lepa polja in vinograde pretečih uim! Iz Sromlja se namporoča: Vrlo dekle Katica Kovač, hčerka vnetega rodoljuba in starega narodnjaka Josipa Kovača v Zrečah je bila poročena 23. junija v Sromljah z vrlim kmetom KostajnSekom. Na mnogaja leta! Bela zastava je vihrala v soboto raz okrajno sodnijo v Slovenjgradcu v znamenje, da ni nobenega jetnika. Več kot 50 let je minulo odkar se je videla zadnjikrat. Neprevidni otroci. V Zgornji Polskavi }e vzel 131etni učenec Alojz Domadenič preteklo nedeljo nekoliko smodnika. Z njim je šel na neki travnik, da bi ga užgal. Pridružil se mu je delavca Romerja sin, Leopold, katerega je smodnik tako zažgal, da so ga morali prepeliati v mariborsko bolnišnico. Nesreča. V Bočni pri Gornjemgradu je po velikih mukah umrl priden delavec Martin Speh, ki se je ponesrečil pri sekanju v gozdovih. Pokojnik je zapustil še mlado ženo in več nepreskrbljenih otrok. Strela je ndarila dne 16. junija t. 1. v poslopje Pelra Lepuša v Mali vasi pri Sv. Tomažu, ter je zgorelo vse razun živine. Škode je 8000 kron. Zavarovan ni bil. Nova poštna vožnja se upelje od 16. t. m. med Gor. Sv. Kunigundo in Mariborom. Vozila bode vsak dan; dozdaj je hodil poStni sel. Mrtvo trnplo neznanega človeka so našli 27. m. m. pri Slovenjgradcu, ki je bilo že raočno strohnelo. Sumi se, da je nekega umobolnega, kateri se je zadnjekrat videl v aprilu. V Rajhenburgu je bil zadnjo nedeljo mesto odstopivšega liberalnega g. B. Kuneja izvoljen županom g. Mato Presker, v r 1 m o ž katoliskega m i S1 j e n j a. Prejšnji župan gosp. Benjamin Kunej je odšel v Brežice za tajnika okrajnega zastopa in posojilnice! Oddaja lova. Lovska pravica občine Smolnik se bode v novič dražila za 8 let v soboto, dne 26. julija 1902, ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru. Brežice. Ptujski lažnjivec «Štajerc» obrekuje brežiško posojilnico, da se kar kadi. Ne bomo se pričkali z budalim listom, kojega glavno geslo je: laž in obrekovanje posameznih stanov, oseb in narodnih podjetij. V zadnji Stevilki poroča ta listič, da je brežiska posojilnica tožila kmeta Žmavca za 300 K, ne da bi bila v to opravičena — in da je brez vsakega uzroka in brez vse potrebe pouzročila ubogemu kmetu neprimerno visokih stroSkov. Stvar je pa ta-le: Kočljar Žmavc iz Stare vasi na Bizeljskem ie prišel na kant. Njegovi tabularni upnikiso izposlovali zoper njega prisilno dražbeno postopanie. V tej stiski je storil mož jako nepreviden korak, ki bi ga bil skoraj spravil pred kazenskega sodnika, začel je namreč iz neumljivih vzrokov poslopje podirati, vinske trte izsekavati, tedaj svoje zemljišče popolnoma uničevati. Poroki za posojilo po 300 K, ki ga je dobil Zmavc od brežiske posojilnice, so tedaj prisli v največo nevarnost, da bodo morali sami plaCati 300 K za svojega soseda. Na prošnjo teh porokov je torej izposlovala posojilnica predznambo svojega posojila po 300 K na Zmavčevo zemljišče in je vložila, ustrezajoč sodnijskemu nalogu, tudi tožbo na opravičenje zemljeknjižne predznambe. — Škoda bi bila za čas in črnilo, da bi se dalje bavili z nesramnimi čenčarijami v «Štajercu»; mirne vesti prepuSčamo iavnosti sodbo, da li je posojilnica pravilno postopala ali ne. Takih varovancev, kakor je Ž. privoščimo pa «Štajercu* in njegovemu brežiSkemu dopisniku v obilni meri. Gliha vkup štriha. Žitne cene. V Mariboru: 1 hl pSenice 18 K 40 v, rž 16 K, ječmen 14 K 40 v, oves 16 K 50 v, koruza 13 K 40 v, proso 13 K 40 v, ajda 12 K, fižola 20 K; Na D u n a j u: 50 kg. pSenice 8 K 85 v, rž 7 K 50 v, ječmen 7 K 75 v, koruza 5 K 40 v, činkvant 6 K 50 v, oves 7 K, fižola 10 K. Sejmi na Spod. Štajerskem meseca malega srpana. Arnovž 20., Verače 17., Kozje 25., Zagorje 31., Teharje 26, Zalec 25., Vetmansteten 17., Konjice 31., Vitanje 20, Buče 21., Sv. Filip v VeraCah 17., Dol 31., Sv. Križ pri Ljutomeru 26., Marenberg 31., Muta 17., Fram 26., Sv. Marjeta na Dr. polju 20., Sv. Marjeta ob Pesnici 20., Sv. Magdalena 22., Sv. Martin pri Vurbergu 28., Ščavnica pri Sv. Ani 17., Ormož 28., Sv. Urban 26., Kostrivnica 30., Marija T. v Žitalah 25., Sv. Mohor 22., Slov. Bistrica 25., Sv. Helena (okraj Šmarje) 22., Velenje 18. Cerkvene stvari. Duhovniške spremembe. Prestavljen je č. g. Jakob Cebašek iz Loke pri Zidanem mostu v Dobovo. Na novo nastavljeni so čč. gg. semeniški duhovniki: G o r i č a r M a k s v Videm, Lončarič Josip k Sv. Petru pri Radgoni, Rabuza Jakob v Loko pri Zidanem mostu. Savci pri Sv. Tomažu. Ze nad 40 let se pomika vsako leto na praznik Obiskovanja blažene Device Marije dne 2. julija procesija farmanov Tomaževskih od kapelice iz Savc na Polenšak. Ali tako slovesno se to še nikoli ni zgodilo kakor letos. Leta 1895 so postavili občani novo kapelo v čast Mariji. Lansko Ieto naročili so zvon pri g. Samassi v Ljubljani in letos nove svečnike. Častiti gospod dekan pri Sv. Tomažu so oskrbeli lani, da se sme vsako leto v imenovani kapelici dvakrat daritev sv. maše služiti. Torej res, pri blagoslavljanju zvona in pri prvi daritvi sv. maše v tej kapelici dne 7. novembra 1901 je bilo slovesno, ali letos 2. julija se mi je dozdevalo občutno slovesnejše. Topifii so že na predvečer naznanjali veseli prihodnji dan. Ob polu 6. uri zjutraj, dne 2. julija je bila popevana sv. maša, katero so darovali č. g. dekan, potem je bil slovesen odhod procesije (do 500 ljudi) k Materi božji na Polenšak, Jkatero sta vodila čast. gospoda duhovnika tomaževska. Občane Savske naj ljubi Bog vedno ohrani vnese za božjo čast! Veseli dnevi na Remšnikn. Zelja, kojo je kmet Franc Hartman pri odhodu sedanjega milostivega kneza in škofa leta 1896 izrazil, da bi nas čez 6 let zopet obiskali, se je v naše veselje izpolnila. Radost Remšničanov vsled tega je bila nepopisna. RemSničani so in tudi bodo z božjo pomočjo ostali zvesti rimsko-katoliSki cerkvi! Ker je bil pribod milostivega kneza in škofa dne 3. julija od Sv. Jerneja v Radvanji pozno, okoli 9. ure, smo premilostivega kneza in škoia le z zvonenjem in streljanjem prisrčno v našo sredino sprejeli. Četrtega julija je bila skušnja iz veronauka za Solsko mladino. Popoldne obisk cerkve sv. Ponkracija na Radlu, ki se na novo zida. Tam je nepopisljivo lep razgled, ki je premilostivega kneza in škofa iznenadil. Tudi nova stavba cerkve je napravila dober utis. Zvečer pred praznikom sv. Cirila in Metoda so goreli velikanski kresi po vseh hribih. Bilo je več stotin ognjev v dvojno proslavo: vsled obiskanja visjega pastirja in na čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki se odslej obhaja v naSi škofiji zopet 5. julija. Dne 5. julija }e bilo izpraševanje odraslih in sv. birma. Birmancev je bilo 211. Veseli nas neizrečeno, da so bili premilostivi knez in škoi zadovoljni, kajti izrazili so se pri slovesu na Breznem: »Težko sem šel iz Remsnika. Povsod so mi ljudje nasproti hiteli, tudi z majhnimi otročiči, proseči blagoslova, in me niso pustili naprej ter klicali: ,Pridite žopet k nam, mi b o m o ostali verni katoličani.' Solze so me oblile, ker so tamkaj tako dobri ljudje.» Toraj ločitev je bila težka od našega višjega pastirja, ki želijo le srečo in blagor vseh škofljanov. V nedeljo 6. juliia je bila sveta birma na Breznem, kjer so premilostivi knez in škof slovo vzeli od celega dekanata, od duSnih pastirjev, od starišev in otrok, od mladeničev in deklet, od hlapeev in dekl, od ubogih in sirot. Ganljive besede so napravile marsikomu solznate oči, kajti globoko so segale v srca vernih vsled goreče ljubezni višjega pastirja do nas. — Bog ohrani, Bog obvari premilostivega kneza in Skofa še mnogo let! Sveti misijon pri Sv. Barbari pri Vurbergu, ki se je obhajal od 29. iunija do 6. iulija, se je kar najlepše izvrSil. Vodili so ga čč. gg. misijonarji Javšovec, Jevšenak in Krivec iz Maribora. Avstrijsko-štajerska minoritska provinca, h kateri spada tudi konvent pp. minoritov v Ptuju, je obhajala od 7. do 10. julija svoj generalni kapitelj. Dosedan|i provincijal preč. g. A. R. P. Joanez Nep. Pix, je bil zopet izvoljen provincijalom, za gvardijana v Ptuju pa č. o. A1 f o n z S v e t, za gvardijana na Dunaju č. o. Karol BelSak. Društvena poročlla. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki: Dr. PipuS, kot donesek kazenske zadeve 20 K; Jurij Zack, «za kruh sv. Antona* 5 K; Dr. Rosina 10 K. Slov. fer. akad. drnštvo ^Bodočnost" v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 20. jul. t. m., svoj prvi ustanovni občni zbor v Ljutomeru pri g. Seršenu ob 10. uri predpoldne. Popoludne ob 3. uri se začne veselica, zvečer pa ples v gostilni g. Iv. Vaupotiča v Liutomeru. Dijaški knhinji v Ptuju so od zadnjega izkaza še daroval p. n. gg.: dekan Kralj v Zavrču 10 K, župnik Hirti 3 K, iz Narodnega doma v Ptuju po gosp. Pavliniču 10 K in Neimenovan iz M. 20 K. — Slednji znesek je došel blagajniku še le po sklepu računa v roke in se toraj všteva med dobodke prihodnjega šolskega leta. — Odbor društva je imel 11. julija sklepčno sejo, v kateri je poročal blagajnik o dohodkih in izdatkih. Odbor izreka vsem preblagim p. n. dobrotnikom prisrčno zahvalo za doneske in se priporoča tudi S e v prihodnje za pomoč. Bralno društvo v Jarenini priredi dne 27. juliia Ciril-Metodovo veselico z govorom in predstavljanjem »Sanje.« Bralnemu drnštvn pri Sv. Bolfenkn blizn Središča je podaril č. g. Vid. Janžekovič, kaplan pri Sv. Miklavžu zbirko krasnib knjig. Kot izrednemu in podpornemu udu, ter posebnemu dobrotniku naSega društva, se društveni odbor častitemu gospodu za vse dobrote prisrčno zahvaljuje. — Dal nam Bog več takih posnemovalcev. Celjska narodna godba priredi v nedeljo, dne 20. t. m. koncert na vrtu Narodnega doma v Celju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Iz drugih krajev. Stolp sv. Marka v Benetkah se je dne 14. julija podrl. Stolp je bil svetovno znan. Stolp je bil nad 100 metrov visok ter se je začel graditi leta 888 po Kr., dogotovljen pa je bil Se le leta 1150. Že nekaj dni so se kazale na stolpu razpokline, vsled česar je bil promet zaprt in bližnja stanovanja so se morala izprazniti. Ponesrečil se zraven ni nihče. Vžigalice niso stare niti Se 70 let, kajti prvikrat so se pokazale v letu 1832. Največja tvornica je na Svedskem, kjer se dan na dan izgotovlja do 50 miljonov vžigalic. Obleka iz papirja. Na Japonskem izdelulejo izvrsten papir iz nekega drevesa. Trd je japonski papir tako, da se iz njega izdelujejo dežniki, obleke, robci in servijete. V zadnji japonsko-kitajski vojski nosili so japonski vojaki hlače iz papirnatega sukna. Take hlače so lakirane. Dežniki iz papirja namažejo se z oljem. Robcev iz papirja nosi Japonec najmani šest pri sebi. Kadar se usekne, vrže Japonec robec proč. Petelin — pijanec. Petrograjski časniki poročajo, da ima lastnik nekega hotela v Hingenbergu v Livlandiii petelina, ki je občeznan pijanec. Ta petelin posrkava z največjo neumornostjo ostanke piva, katere so pustili gosti, in to toliko časa, da se popolno upijani. Eo ga ima pod kapo, postane razposajen, se vleže in začne spati. Ko prespi mačka, gre zopet pit. Žid in cigan. V neki ogrski vasi je bil židovskemu krošnjarju ukraden velik bakren kotel. Dočim je žid Abrabam zatnan poizvedoval po njem, ni bil cigan Peti, ki je ukradel kotel, nič manj v zadregi. Ker je bil kotel velik, ga ni mogel za se porabiti. Da bi ga nesel na trg, je bila nevarnost prevelika, da kdo ne spozna kotla. Slednjič se je odločil tat, kakor Se nobeden drugi, vrniti po noči ukradeni kotel. Predno cigan ta krepostni čin izvrSi, sreča ga žid, ki ga nagovori: »Cuj, Peti! moj veliki kotel mi je ukraden.« »Nič hudega«, ga tolaži cigan, »kaj bo neki počel tat s tako velikim kotlom!« »Kaj bo počel, vprašaš?« reče žid, »s kladivom ga bo razbil in v vrečo spravil, na trg nesel in baker prodal.« Ciganu se zaiskre o<5i, seže židu v roko ter reče: »Ubogi Abraham, potem pač ne bodeš videl več svojega kotla.« Premeten berač. Koncem m. m. je stopil v prodajalnico nekega trgovca borno oblečen človek z dolgo brado, pušeč dobro smodko. «Kaj želite?» vpraša ga prodajalec. »Oprostite, reven popotnik vas prosi podpore.* «No, kaj takega Se pa ne», reče trgovec, «ali vas ni sram s smodko v ustih beračiti?* *Da, dragi gospod», mu odgovori berač, «tako ie. Prosim vas, nikar ne zamerite, smodko kadim samo iz strahu pred orožniki. Če me ta vidi, da kadim, me pusti pri miru, meneč, da kupujein.» Ta premetenost tako iznenadi trgovca, da mu podari 10 v. «Lepa hvala, mili gospod!« se poslovi prosjak pušeč dalje. Lovska. Na nekem lovu pri železnici so podili psi zajca. V tem trenutku se pripelje mimo brzovlak. Zajec skoči na stopnice vlaka ter tako odnese psom in lovcem pete. Koliko korakov naredi natakar v jednem dnevu? Neki natakar v zelo obiskani gostilni je po dogovoru Stel nekega dne svoje korake in je naštel celi dan 51.348 korakov. To je približno 30 kilometrov ali pet ur hoda. Dobro ga je izplačal. V nekem kopališču je zahteval gost, ki je hotel s svojo ženo drugi dan na sprehod v gore, da mu za jutro preskrbe dva osla. Mlad gospodar iz vasi pripelja drugo jutro za pot pripravljena osla. Ko pride gost pred hišo, se nasmeje in reče: >No, torej ste vi trije prišli!« Gospodarja je zbodla ta beseda, a premagal se je in molčal. Zvečer, ko se gost povrne s sprehoda, pride gospodar po osla. »Koliko sem pa dolžan?« vpraša tujec. »Šest goldinarjev>, pravi gospodar. »Ali ni to preveč«, reče mu gost, »saj je določeno tukaj pri vas po dva goldinarja na dan za jednega osla.« »Prav«, odvrne gospodar, »trikrat dve }e šest. Kajti če sem bil jaz zjutraj osel, ko sem prišel, sem tudi zvečer, ko odhaiam.« Tujec se je spomnil, kako ga je zjutraj pozdravil, nasmejal se je ter mu zahtevano izplačal. Ko je kmet odSel, reče svoji ženi: >No, ta me je pa dobro izplačal!« Hrvat guverner Menelikov. Guverner abesinskih ekvatorialnih pokrajin je 311etni Hrvat Fmerih S e 1 j a n, ki je sedaj doSel na obisk svojih sorodnikov v Linc. Dobro se je izrezal. V Londonu [e posebno društvo lenuhov. Bog obvaruj, da bi zapazili koga v naglici. Plačati bi moral kazen. Nekega lepega dne zapazi nek član društva, da je drugi član (zdravnik) jezdil v največji naglici. Seveda so ga takoj v prihodnji seji obsodili radi lega. A zdravnik se je malomarno odrezal: »Ja, moj konj je tekel, kakor bi bil obseden, jaz sem bil pa prelen, da bi ga brzdal.« Ko je s tem dokazal svo!o lenobo, so ga enoglasno oprostili kazni in ga celo pohvalili. Maha v pivu pri različnih narodih. Zanimivo je opazovati, kako različno postopajo ljudje razne narodnosti, ako pride kaka muha pomotoma — v pivo. Amerikanec se začne smejati in naroči drugo pivo; Španjol plača in odide; Francoz in Itaiijan ravno tako, a pri tem pridno zabavljata in godrniata. Anglež izpije pivo in naroči drugo. Nemec oprezno spravi muho, pivo spije. Rus spije muho in pivo. Kitajec pozoba najprej muho in jo nato zalije s pivom. i Jšt Čnden preklic. Švicarski listi so poročali, da so nekemu meščanu naložili precej več davka, kot ga je imel prejšnje leto. Zaradi tega se }e razjezil in očitno zabavljal mestnim očetom, rekoč: «Polovica mestnih očetov je norcev!* Mestni očetie prepričani, da je dober glas boljši nego zlati pas, so zahtevali, da obrekovalec prekliče svoje razžaljive besede. Ta je zahtevi ugodil ter objavil preklic, glaseč se: »Polovica mestnih očetov ni norcev.» Neprijetno snidenje. Neka bogata vdova, še čvrsta in močna, hotela se je v Berolinu Se jedenkrat omožiti. Po časopisnih iuseratih si je iskala ženina. Oglasilo se je veliko število ponudnikov, ne da bi bili imenovali ime. Med vsemi ponudbami ji je najbolj ugajala ponudba nekega mladega uradnika z dežele. Snidenje ie bilo pismenim potom določeno na neki železniski postaji. Da bi se spoznala, bilo je dogovorjeno, da bode imela »ona« v roki Sopek Smarnic, »on« pa na suknji pripeto rudečo vrtnico. Težko je vdova pričakovala vlaka, ko vlak privozi, stopi iz voza jeden sam potnik s pripeto rudečo vrtnico na suknji, in ta potnik Je bd — njen sin. Strašna vročina. V raznih krajih vlada zdaj huda vročina. V Londonu je taka vročina, da je veliko Ijudi umrlo na solnčarici. V Milanu je 40 stopinj vročine. Levinjo operiral na očeh je dr. Pirelli v Reggio na Laškem. Levinja »Lea« je zbolela na očeh in pokazalo se je, da oslepi, če ne bo operirana. V menažeriji Biano so »Leo« postrežčeki v njeni kletki z vrvmi in jermeni zvezali. Ko |e bila levinja dobro zvezana, stopil je zdravnik v kletko in izvršil operaeijo. Levinja je grozno rjovela vsled bolečin. Vkljub temu, da je bila dobro zvezana, držalo jo je 20 postrežnikov. Po izvršeni operaciji zapusti dr. Pirelli kletko. Leo so oprostili. Levinja je skakala besno po kletki in se zaletavala proti zdravniku, ki jo je stoječ pred kletko opazoval. Toda kmalu je »brihtna« levinja sprevidela, da vsled operacije dobro vidi, umirila se je in pričela operaterju — roke lizati. Iznmirajoče slovansko pleme. Na obrežju baltiškega morja izumira slovansko pleme, ki se \e samo imenovalo »Slovinci« in je spadalo k polabskim Slovanom. Po poročilu, katero je o polabskih Slovincih objavil v »Sl. Pol.< g. M. Meklowski, bilo je tam še pred 12 leti 721 oseb, ki so govorile v slovinskem jeziku- To število je seveda vsako leto manjSe. Zadnji Slovinci zahtevajo od sorodnikov, da bi jim položili v rakev molitvenik v materinskem jeziku. Ta ginljiva šega priča, kako so ljubili svoj materinski iezik.^ Cudna prošnja. Prošnjo za znižanje svoje pokojnine je vložil neki Amerikanec, ker pravi, da zasluži drugače veliko denarja in mu njegova vest ne pripusti, da bi državo goljufal. Dotičnemu uradu se je zato prošnja zdela jako čudna. Naročili so tedaj, naj se o tem človeku natančnejše poroča. Dobili so v odgovor, da je dotični uradnik, ki je prosil za znižanje svoje pokojnine, že dalje časa v — norišnici. Kaj je čudna prikazen. V neki gostilni je razlagal gostilničar svojim gostom, kaj je čudna prikazen, tako-le: »Veste, kaj je čudna prikazen? PosluSajte, razložil vam bom to. Vsakdo izmed vas pozna kravo; pa krava ni čudna prikazen. Tudi je že vsakdo izmed vas videl jablano; pa jablana tudi ni čudna prikazen. Če bi pa kedaj splezala krava na jablano in trgala z repom jabolka — to bi bila čudna prikazen. V Ameriki v mestu Kankakee se ie baje rodil otrok, ki ima dve glavi. — Ce je deklica in če zraste, ubogi mož, kateri jo dobi za ženo! Osveta. Iz Zagodine na Srbskem poročajo: 28 letni Ivca Preradovič je bil zaročen s 171etno ubožno Mileno JakSičevo. V zadnjem hipu pred poroko pa se je Preradovič premislil in se oženil z drugim, bogatim dekletom iz Paračina. To sramoto je izvedel brat, ki je vojak pri 28. pešpolku v Kragujevcu. Brez dopusta je ušel domov in tam z vojaško puško ustrelil nezvestega Preradoviča in njegovo mlado ženo. Angleži molijo. Salisbury, premirminister angležke, je dejal v gor. zbornici, da nima narod proti zavratni bolezni kralja nobenega drugega sredstva kot molitev. Zato naj moli ves narod za okrevanje Edvarda VII.! In sedaj molijo res po vsem Angležkem, po vsej Sirni državi od vzhoda do zahoda. V katedrali sv. Pavla v Londonu je bilo svečanostno cerkveno opravilo za kralja. Vdeležba je bila ogromna. Prisotnih je bilo tudi več knezov, ki so prišli h kronanju; vsi nadSkofi in Skofi, lord (major), vsi župani in najodličnejša gospoda. V katedralo ie bilo dovoljeno le z vstopnico. Tudi po drugih cerkvah so slovesna opravila, katerih se vdeležujejo ministri, uradniki, častniki in meščani sploh. Strašilo. V nekem angležkem mestu prišel ie nekdo obiskat svoje znance, in je bilo več obiskovalcev, so mu morali dati za prenočišče sobo, v kateri je baje strašilo. Gost je pa trdil, da se ne boji. Drugi daa pri zajutrku je pripovedoval gost, da strašila sicer ni zapazil, toda o pol dveh zjutraj so mu naenkrat izginile vse odeie. Seveda so vsi strmeli. Ko pa je prišel malo pozneje zet domače gospe, ter so ga vpraSali kako da je spal, reče: «Prav dobro, samo malo mrzlo mi je bilo po noči, in ker sem vedel, da v sobi, kjer straši, nihče ne spi, sem Sel tja in vzel odejo s postelje. Vendar se mi je zdelo, kakor bi nekdo dihal v sobi, zato sem jo hitro popihal iz sobe. diospodarske drobtlnice. Gnoj in gnojenje. Današnji položaj je pač tak, da mora slehemi napeti vse sile y svojem delokrogu. Pizična sila v delavnih rokab res mnogo velja. Pa fizična sila sama po sebi je preslaba. Saj je pač tudi najbolj po ceni. Delo vola, konja, naravnih sil, pare itd. zna biti res prav koristno. Koristno postane pa delo šele tedaj za nase smotre, kadar ga razum človeka spravi v pravi tir, kadar ga zna človek svojim sebičnim namenom primerno izrabiti. Samo po sebi brez nadvlade razuma j»a nima prav nobene vrednosti za človeka. Zalibog pa se najde pri kmetijskem gospodarstvu premnogokrat nadvlada fizične moči oziroma dela, razum pa ostane podredjen. Kmetovalec se muči in muči, a večinoma mu je plača za trud le pičla. Temu so pač krive tudi druge razmere. Največ pa je krivo edino zaupanje le v fizično delo, v pridne roke. Dravski pesek ima tudi zlata zrna. Pa najmarljivejše roke si ne bodo ž njim bogastva pridobile. Bolje, da stopijo v službc drugih delodajalcev. Dnina bode bolja nego pri izpiranju zlata iz peska Drave. Enako razmerje je čestokrat pri kmetijstvu. Ni je tako borae zemlje, da bi ne bilo nekaj praškov zlata v njej. Ne zlata v pravem pomenu, temveč snovij, iz katerih se posredno tvarja kmetovalcu alato. Na vsaki zemlji, naj bode še tako borna, le še nekaj priraste, pa kako plačuje delo? Poznam premnogo slučajev, kjer bi bilo vse eno, ako kmetovalec preseja dravski pesek ali obdeluje svoja zemljišča. Kmetijstvo ima preTažno nalogo. Ono prideluje s pomočjo tajnih, večinoma pa že tudi eelo razkrinkanih naravnih pogojev blago, ki ima za človeštvo velevažen pomen. Ugodneji kot so pogoji, več pridelka bode pri enakem naporu, kmetovalec bode imel bolji uspeh. Kmetovalec naj torej te ugodne pogoje izkorišča. Naj seje žito tam, kjer so naravni pogoji ugodni, vinograd pri neugodnih pogojih bode le slabo plačeval trud, istotatako sadno drevo itd. Znanost se peča s preiskovanjem zakonov glede naravnih prikazni. Marsikaj se je že v tej zadevi pojasnilo. Kmetijstvo, ki razume te znanstvene pridobitke prav izkoriščati, napreduje, ono vspeva. Eoke kmeta naj se torej urijo v spretnosti, a bolj naj se pa uri njegov razum v pravem spoznanju mu potrebuih naukov in za vsak slučaj njih pravi porabi. Na ta način bode dosegel zmožnost na neugodne naravne pogoje do gotove meje svojim namenom primerno vplivati, jih zboljšavati. Kjer so vsi naraTni pogoji ugodni n. pr. v Ameriki, na zemljah, ki še niso izmolzene, ali na Ogrskem ali v Eusiji itd., tam je pač pridelovanje najceneje ia najvspešneje. Pri nas je eden ali drugi naravnih pogojev neugoden. Pa ne obupati. Umni kmetovalee bode vedel kako tu pomagati in na dobrem bode. Glede neugodiiih pogojev na naših zemljah je najhujši pomanjkanje dovoljne rastlinske hrane. V tej zadevi je pomoč najnujneja. Zemlje so izpite vsled večinoma slabega gospodarstva, slabega ravnanja z gnojem itd. Ce pa tudi niso zemlje izpite popolnoma, pa le ni moč od njih najvišjib dohodkov doseči, dokler se ne porabijo gotova sredstva. To je najvišje zlo za naše kmetijstvo, zlo, katero kmetje tudi sami uvidevajo. V novejšem času čedalje bolj prihajajo do prepričanja, kako velik pomen in vrednost imajo umetna gnojila. Pa poraba teb je navadno tako površna, nedostatna, da napravi zlo še večje. Ko se izgub« ljajo snovi, od posestva samega izdaja se za enake snovi denar. V tej zadevi se pri nas preveč potrati. V teku jednajstletnega službovanja kot potovalni učitelj sem deželo pač temeIjito spoznal. Kot istinit prijatelj kmetovalca, s katerim sem s svojim poklicem, s svojim delovanjem v tesni zvezi, čutim ž njim, veselim sa nad vspehi, obžalujem pa tudi vsako brezuspešno delovanje. Ker pa je ravno glede gnoja m gnojenja najti največ napak, napak, ki najbolj vplivajo na smoter gospodarstva, naraenil sem se sledeče napisati o gnoju in gnojilih. Nadejam se pa, da_bodem ustregel kmetovalcu y širšem pomenu. Živinorejec, poljedelec, sadjerejec, vinogradnik, vrtnar, vsi se morajo zanimati za ta velevažen predmet. Ker se že od davna pečam z agrikulturkemijo ter mnogo let zasledujem po strokovnem časopisju in knjigah to strujo, kev sem imel priliko in jo še imam, jo v veliki praksi v domačih deželah in inozemstvu opazovati, ker sem imel priliko primerjati na lici mesta vspehe kmetijstva v domačih krajih z onimi v krajih, kjer zna praksa načela vse bolj izkoriščati nego pri nas, upam, da bode vsakemu zanimanje za ta predmet plodonosno, ker hočem zastopati le zrela načela. Vspehi znanosti vtemeljujejo se s praktičnimi skušujami. (Dalje sledi.)