ie ^?R,SKI DNEVNIK 's. m! shajati v Trstu PreaS, njegov DNE&lk PARTIZANSKI bra iqa0K Pa 26. novem-Cerknj 3 V vas' Zakriž nad c'klo«!ti?1,^ra2množen na 'eittbra rol5' d0 17 seP' v 1944 se je tiskal Govpi,arn! ‘'Doberdob«« v , . Si, Odi?ri Gorenji Trebu- \ d0 i 'a. septembra 1944 1 »Slovi*1^3 1945 v tiskarni pri ldri?IJa" pod Vojskim Pa v ^ do 8 maja 1945 kjer i-0fVobojenem Trstu, ka. Dj| lzšla zadnja števil-tizanoL- ed'ni tiskani par-sulni!,' dnEVNIK v za-inieni Evropi, pnmorski Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 236 (14.066) Trst, sreda, 20. novembra 1991 Ministrica Margherita Boniver uspešno zaključila zahtevno humanitarno misijo v Dubrovniku Ladja San Marco izkrcala v Brindisiju več kot osemsto beguncev iz Dubrovnika Prišleke, v veliki večini otroke, ženske, starejše in bolne ljudi, so v Bridisiju izredno toplo sprejeli nato pa so jih s posebnima vlakoma odpeljali proti zbirališčem v Venetu in Furlaniji-Julijski krajini BRINDISI — Več kot osemsto beguncev iz Dubrovnika in njegove okolice, ki so v včerajšnjih jutranjih urah z vojaško ladjo »San Marco« prispeli v Brindisi, se je že zgodaj popoldne z dvema posebnima vlakoma odpeljalo proti severu. Prvi, s 355 potniki, je bil namenjen v San Dona di Piave, drugi s 401 potnikom pa je odpeljal v Cervinjan. V vsaki skupini je bilo po 90 otrok do 13. leta starosti, ostali pa so bili v veliki večini ženske in mladostniki, v manjšini pa starejši moški. Od skupnega števila 819 beguncev se jih je 54 odločilo, da si poišče zatočišče pri sorodnikih in prijateljih po raznih italijanskih krajih, dva pa sta ostala v bolnišnici v Brindisiju: 14-me-sečna deklica s prirojeno srčno napako in 74-letni starec, ki ga je obšla slabost med plovbo proti Brindisiju. Sicer pa je prišleke iz Dubrovnika v tamkajšnjem pristanišču pričakala prijateljska toplina. Vo- jaki - ki tokrat niso streljali - člani Rdečega križa in prostovoljci so jim pripravili šotore in mize, da so si oddahnili, se okrepčali in opravili vse potrebno za nadaljevanje poti. Med tistimi, ki so jih čakali na pomolu, sta bila tudi Maria Pia Fanfani (na posnetku AP z malim beguncem v naročju) in župan Bridisija Giuseppe Marchionna, ki je svoje mesto s ponosom označil kot »operativni terminal solidarnosti«. Na obrazih beguncev se strah in utrujenost postopoma umikata zadovoljstvu in hvaležnosti za pogumno humanitarno akcijo ministrice Margherite Boniver in za izredno dobro organiziran sprejem, ki ni imel prav nič skupnega z nedavno izkušnjo albanskih pribežnikov. Italijanske gostitelje pa je po drugi strani presenetila mirnost, s katero so hrvaški begunci sprejeli posledice tragedije, ki jo doživljajo. »Vso pot je bilo več kot 800 beguncev povsem mirnih,« je povedal neki podčastnik na ladji San Marco, »brez enega samega trenutka napetosti. Potniki so bili izredno urejeni, za seboj niso pustili niti papirčka.« Se posebno velik vtis pa je na gostitelje napravilo dostojanstvo, s katerim so begunci zapuščali ladjo in čakali na pomoč. Kako drugačno je bilo ozračje napetosti, dramatičnosti in obupne revščine ob prihodu tisočev Albancev, ki sta jih morala Brindisi in Apulija še pred nekaj meseci sprejeti v popolni nepripravljenosti in z verjetno mnogo bolj omejenimi sredstvi. Ministrica Boniver je pred odhodom iz Brindisija novinarjem opisala potek humanitarne akcije pod zastavo organizacije UNICEF, katere predstavniki še edini vztrajajo v Dubrovniku. Ladji San Marco pa je včeraj sledila francoska vojaška ladja »Rance«, ki je v Dubrovnik odpeljala novo pošiljko zdravil in druge pomoči. Sevardnadze spet na čelu sovjetske diplomacije MOSKVA Po slabem letu °dsotnosti se na krmilo sovjet-ske zunanje politike vrača popularni Eduard Ambroševič ^evardnadze. Mihail Gorba-^ov ga je včeraj dokaj nepri-cakovano imenoval za zuna-Ujega ministra, dosedanjega, P° golpeju imenovanega šefa ^Plomacije Pankina, pa je Uuenoval za ambasadorja v VeJiki Britaniji. Sevardnadze se torej vrača P° natačno enajstih mesecih ud svojega presenetljivega od-st°pa, ki ga je utemeljil z nežnostjo državnega udara in ^postavitve desničarske dik-juture. Odveč bi bilo ugotav-lulj. kako prav je imel, zato Pu je toliko prijetneje sklepa-U' da je morda dejstvo, da je Uovo imenovanje sprejel, 2uak, da so se sovjetske razbere končno vendarle stabili-2lrale. Sicer pa preizkušeni diplomat stopa na čelo pre-Uovlj enega ministrstva za zu-Uunje zadeve, ki je pristojno Judi za zunanjo trgovino, tudi Jž predstavnik Gibanja za demokratične reforme. Kot Ujegov soustanovitelj je bil svojčas podvržen preiskavi Uadzornega odbora bivše komunistične partije, ko je še °r|nila svoje pozicije. Sevardnadze je bil dolga eta eden najtesnejših sode-uvcev Mihaila Gorbačova, s uterim sta sprožila in branila Perestrojko. Leta 1989 se je UJUno sodelovanje pod pritis-r°rn desničarskih sil začelo uhljati in lanskega decembra Pripeljalo do razhoda, ki ga je hzaloval ves demokratični vet. Včeraj pa se je to sodelo-anje spet vzpostavilo tudi na ‘ormalni ravni. Predsednik Cossiga s svojevrstnim javnim nastopom obrazložil državi vzroke spora »Ne bom dopustil, da Višji sodni svet postane politična direkcija sodstva« RIM — Z dvajsetminutno svojevrstno tiskovno konferenco, ki so jo predvajale vse tri mreže RAI in na katero so bili povabljeni le njihovi direktorji, je želel predsednik Cossiga pojasniti državljanom, kaj je sprožilo spor z Višjim sodnim svetom. »Moje vihtenje s krampom je namenjeno izključno političnemu sistemu in ne institucijam,« je bila rdeča nit, ki se je prepletala skozi vse odgovore. Cossiga »ne zlorablja svojega položaja, pač pa bi rad VSS opozoril, da presega svoje pristojnosti, saj hoče osvojiti politično direkcijo sodstva, kar ne sodi v okvir njegovih kompetenc«. Predsednik je hotel s svojim »vdorom v domove« predvsem tri stvari: pojasniti ljudem, kaj se dogaja, spoštljivo pozvati celotno sodstvo in dobrohotno okregati člane VSS. Predsednik republike je »prizadet, ker je moral na tak način opozoriti državljane, kaj se dogaja med njim in VSS, medtem ko ugrabljajo dekleta, ko kriminalci bežijo, ko na jugu vsak dan umirajo ljudje«. Razložil je, da je že petkrat pozval parlament, naj točno Rekordna zaplemba cigaret Na Fernetičih so včeraj zaplenili 8 ton cigaret (Foto Križmančič) NA 4. STRANI Z obtožnico zaključena kazenska preiskava o P2 RIM — Z obtožnico na račun 16 oseb, med katerimi je tudi Li-cio Gelli, se je po desetih letih zaključila kazenska preiskava o dejavnosti prostozidarske lože P2. Preiskovalni sodnik Francesco Monastero, ki je podpisal obtožnico, v kateri so vse zahteve javnega tožilca Elisabette Cesgui, je ukrep osnoval predvsem na obtožbi o politični konspiraciji naslovljeni na Umberta Ortolanija, generale Franca Picchiottija, Gia-nadelia Malettija, Raffaela Giudi-ceja, Pietra Mosumecija in Giulia Grassinija, na bivšega tajnika Ce-sisa VValterja Pelosija, na polkovnika Antonia Viezzerja, kapetana Antonia Labrune ter na Salvatora Bellassaia, Domenica Nira, Ezia Giunchiglie. Konspiracije je bil obtožen tudi vodja lože P2 Licio Gelli, vendar framasonski veljak zanjo ne bo odgovarjal, ker je Švica pristala na njegovo ekstra-dikcijo zaradi drugih obtožb, medtem ko ga zaradi politične konspiracije ni hotela izročiti italijanski pravici. Te ostale obtožbe pa gredo od vohunjenja, izdajanja državnih skrivnosti in atentata na ustavo do obrekovanja, vendar je bil Gelli večine teh »grehov« že oproščen, tako da bo odgovarjal samo za izigravanje milanskih sodnikov v zvezi s krahom bivše Banco Ambrosiano in za obrekovanje na njihov račun. tolmači zakone in pravila o pristojnostih VSS. »Odgovora ni bilo, to pa še ne dopušča VSS, da tolmači zakone po svoje in si prilašča pristojnosti, ki jih nima. »Škandali-ziran sem zaradi uhajanja tajnosti, vendar sem prepričan, da se bo to še nadaljevalo, če ne bomo prenovili naših institucij, ki so popolnoma nefunkcionalne«. Toda kam iti, če se institucije rušijo? »Raje vidim, da ostanem začasno na dežju, kot pod streho, kjer so miši in stenice,« je menil predsednik. »Režim, ki je nastal iz ideloloških nasprotij ne more več obstajati. Čas je, da ustvarimo enotno oblast,« je še dejal predsednik, preden se je oprostil Italijanom za svojo vsiljivost in poudaril, da bo do konca mandata delal dosledno in pošteno v korist vseh. Danes zasedanja Višjega sodnega sveta torej ne bo, vendar še ni izrečena zadnja beseda. 22 svetovalcev je v pismu Cossigi potrdilo, da se bo držalo njegovih navodil, vendar ni obšlo mnenja o protiustavnosti predsednikove prepovedi. Največji problem predstavlja zdaj evakuacija ranjencev in prebivalstva V Vukovaiju spopadi še niso ponehali JA okrepila ofenzivo na vseh bojiščih Vojna: stvarnost in igra f- A H VUKOVAR — Vukovar je postal mesto prikazni. Zadnje ure prihajajo v naše domove slike o mestu, ki to več ni, pred nami pa se vrstijo podobe zmasakriranih trupel, ki jih ni nihče utegnil pokopati, pa ostanki pobitih živali. Slišali smo tudi izpoved 11-letnega fantiča razpokanih ustnic, čigar želja je le to, da nikoli več ne bi bilo vojne. To je podoba, ki presega blodnje o vojni, porojene v še tako popačeni domišljiji. V Vukovarju so včeraj še potekali spopadi med jugoslovansko armado in hrvaškimi silami, ki so skoncentrirane le še na manjšem območju okrog bolnišnice. To novico je objavila tiskovna agencija Tanjug. Hrvaški radio pa je poročal, da Vukovar še ni padel, saj v središču mesta še potekajo spopadi. Iz tega povsem porušenega mesta naj bi z akcijo mednarodnega Rdečega križa evakuirali še kakih 400 ranjencev ter starejših ljudi in otrok. Konvoj z ranjenci iz Vukovarja sicer še ni prispel v Nuštar, kamor naj bi prišel že včeraj dopoldne. Hrvaški viri trdijo, da skuša jugoslovanska vojska spremeniti smer umika ranjencev in terja pot preko vasi Nijemci, zato da bi armada odkrila, kje natančno so položaji hrvaške vojske. Armada je že začela preurejati svoje sile, ki so bile pri Vukovarju ter premešča bojno tehniko na nove položaje okrog Vukovarja, v prvo vrsto pa pošilja izvidnike. Jugoslovanska vojska je včeraj na vseh ostalih hrvaških bojiščih okrepila napade in letala so bombardirala več mest. Iz Džakova poročajo, da je letalo napadlo železniško progo Budrovci-Starimi Kanovci in povzročilo precejšnjo škodo. Nevarnost pred letalskim napadom je bila dopoldne tudi v Osijeku. Na mesto so četniki streljali tudi iz Baranje. Z območja Siska hrvaški viri trdijo, da armada ne spoštuje dogovora o ustavitvi ognja ter da je napadla 6 vasi in več utrjenih položajev hrvaških sil v okolici Siska. Ponoči so močne detonacije odmevale tudi v Karlovcu, zlasti še v njegovih južnih delih in okoliških vaseh. V napadu na Gospič so hrvaški branitelji dopoldne sestrelili eno vojaško letalo. Na območju Zadra armada napada vasi v zadarskem zaledju. Poleg topniškega napada je arma- da izvedla tudi poskus pehotnega prodora. Spopadi na zadarskem območju so trajali tudi v prvih popoldanskih urah. Z območja Cavtata pa agencija Tanjug trdi, da so hrvaške sile včeraj popoldne prekršile premirje in v vasi Mokošica ubile enega vojaka, drugega pa ranile. Predstavnica evropske opazo-valske misije Renilde Stegha je za hrvaški radio povedala, da se je osemčlanska skupina evropskih opazovalcev včeraj napotila v Vukovar, vendar so prišli le na južno obrobje mesta, naprej pa zaradi spopadov ni bilo mogoče iti. Danes bosta v Vukovar poskušali priti še dve skupini opazovalcev. Opazovalci so danes nameravali tudi v obkoljeni Slunj, vendar jim nihče ni mogel zagotoviti varnosti. Trenutno sta na terenu že dve opazovalski skupini, in sicer na Reki in v Pulju, vendar se bosta jutri in pojutrišnjem vrnili v Zagreb. Otroci iz Vinkovcev posnemajo odrasle. Norost vojne je vsaj zanje le igra z lesenim orožjem (Telefoto AP) Milan Kučan danes na obisku pri Havlu LJUBLJANA — Danes se bo na delovnem obisku v Pr<|' gi mudil predsednik predsed' stva Republike Slovenije Mi' lan Kučan. V slovenski dele' gaciji sta še Andrej Ocvirk, podpredsednik slovenske vlade in Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve. Delegacija se bo srečala in pogovarjala s predsednikom CSFR Vaclavom Havlom, namestnikom predsednika vlade in ministrom za zunanje zadeve J bijem Dienstbierjem, ministrom za gospodarstvo Vladimirjem Dlouhyjem, pomočnikom predsednika Sašo Vondrim in drugimi. Osnovni namen obiska je okrepitev gospodarskega sodelovanja, prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije, podpora slovenskim stališčem v Svetu Evrope, ES ter drugih evropskih ozirom3 mednarodnih forumih. (STA) Za Beograd nihče ne ogroža poteka humanitarne pomoči BEOGRAD — Jugoslovansko zvezno predsedstvo oziroma to, kar je še ostalo, tudi včeraj ni imenovalo novega premjerja, potem ko je odstavilo Hrvata Anteja Markoviča. Pozno popoldne pa je Hrvaška odpoklicala zveznega predsednika Stipeta Mesiča z utemeljitvijo, da njegova prisotnost v Beogradu »nima več nobenega političnega interesa za sedanji položaj Hrvaške«. Zahteva polpredsedstva zaveznicam Potrebnih 21 milijard BRUSELJ — Za najnujnejšo pomoč družinam, ki jih je prizadela vojna na Hrvaškem, bi po ocenah Rdečega križa potrebovali do komnca leta najmanj 14 milijonov ecujev (21 milijard lir). O tem je bil govor na zasedanju Evropske komisije včeraj, ko so poleg držav članic sodelovali tudi predstavniki RK, Unicefa, Organizacije OZN za begunce in Zdravnikov brez meja. Komisija je že dodelila 5 milijonov ecujev, prav toliko je prispevala Italija, Nemčija 5,3 milijona mark, Anglija pa 1,8 milijona funtov. Črni gori, Vojvodini in Kosovu, naj predlagajo kandidata, ki bi nadomestil Markoviča, je padla v prazno, čeprav je zvezni podpredsednik Kostič izjavil ravno obratno. Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Črna gora so se pozivu uprle, saj je Kostič izrecno poudaril, da bo novi premier Srb oziroma »človek, ki se na vso zadevo spozna«. Agencija Tanjug je sporočila, vendar vesti ni mogoče preveriti, da je pozno zvečer Vojvodina le dala ime, in sicer naftnega ministra, Srba Stanka Radmiloviča. Zvezno polpredsedstvo pa je na včerajšnji seji zavrnilo vsakršno prisotnost flote Zahodnoevropske zveze v Jadranu, za kar so se v ponedeljek dogovorili v Bonnu. Za Beograd je taka prisotnost protizakonita, kajti »humanitarna pomoč poteka redno, brez ovir in je nihče ne ogroža«. Medtem pa razne evropske države odločajo o sprejetju sankcij proti Beogradu. Med zadnjimi je predlog sprejela Norveška. Nemški zunanji minister Genscher pa je v izjavi za tisk med drugim povedal, da ne izključuje priznanja Slovenije in Hrvaške s strani ES do 10. decembra. Rupel v Strasbourgu za »pozitivne« ukrepe ES v korist Slovenije STRASBOURG — Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je imel danes vrsto sestankov z vodilnimi osebnostmi evropskega parlamenta. Na pogovo; rih je poudaril, da imajo sankcije ES proti JugoslaVi]1 izredno negativne posledice za Slovenijo, ki bo že ta mesec izgubila deset milijonov USD. Minister Rupel se je pogovarjal s podpredsednikom Komisije Evropske skupnosti Martinom Bancj6" mannom, s predsednikom liberalne skupine ValerV' jem Giscard d'Estaingom, socialističnim podpredsednikom mešane parlamentarne delegacije ES - Jugoslavija Nereom Laronijem ter predsednikom Komisij® za zunanje ekonomske odnose Willyjem Clergoin Od vseh sogovornikov je zahteval takojšnjo uvedb0 kompenzacijskih ukrepov v korist Slovenije. Sankcije proti Jugoslaviji, ki verjetno najbolj prizadevaj0 ravno Slovenijo, bi namreč utegnile pomeniti izgub0 pomembnih evropskih tržišč. . Bangemann je Ruplu obljubil, da bo posredova1 pri tistih funkcionarjih skupnosti, ki so neposredno odgovorni za odnose ES z regijo, kjer je tudi Slovenija. Presenetljivo je bilo predvsem dejstvo, da evrop; ski parlamentarci niso bili seznanjeni s posledicam1 ukrepov ES za Slovenijo, saj je bila večina prepričana, da so sankcije neposredno prizadele le tiste re' publike, ki so na haaški konferenci znane kot »nekooperativne«. (STA) Nasprotja med industrijci in sindikati ob bližajočih pogajanjih o ceni dela Naglo se bliža čas, ko se bo Italija spopadla s problemom . preosnove plač in mezd. Na prizorišču so trije akterji: organizacije delodajalcev, delavski sindikati in vlada (slednja samo za primer, da bi prva dva ne dosegla soglasja, vse pa kaže, da se bo Giulio Andreotti vsekakor sestal s predstavniki Confindustrie in sindikatov). Kako se osrednja organizacija delodajalcev Confindustria pripravlja na spopad, je javno povedal njen predsednik Pininfarina na nedavnem zasedanju z naslovom »Euro-pa Cultura Sviluppo« v Firencah: stroški za delo so v Italiji za 3,5 % višji kakor v drugih evropskih državah, ki so naši konkurenti. Ta presežek je treba izničiti in zato industrijci odpovedujejo t.i. premično lestvico in opozarjajo delavce ter njihove si-dikalne zastopnike, da jim v zameno ne morejo nuditi nobenega novega mehanizma za prilaganje njihovih prejemkov naraščajočim življenjskim stroškom. Kar se tiče tretjega igralca, države, pa je Pininfarina dejal dobesedno: »Mislim, da država nima pravice vtikati svojega nosu v zadeve nas zasebnikov do take mere, da bi nam lahko ukazovala, koliko naj plačamo svoje nameščence«. (Seveda pa je državi dovoljeno vtikati nos v zadeve zsebni-kov, ko jim fiskalizira - prevzema v svoje breme - socialne dajatve, ko jim podarja na stotine in tisoče milijard za nove naložbe, kadar pomaga Scelbi pri razganjanju delavskih povork ali kadar se odloča za ceneno privatizacijo svojih obratov, toda to je že drugo vprašanje). Sindikalne organizacije pa s svoje strani skušajo pripraviti enoten obrambni načrt, katerega osnovni namen naj bo ubraniti kupno moč delavskih plač in mezd tudi v okviru nove operativne filozofije, ki skuša uskladiti težnje po izboljšanju delovnih pogojev odvisnega delavstva in hkrati po prehajanju k sodobnejšemu pojmovanju proizvodnih procesov, v največji meri po vzorcu nemškega neposrednega vključevanja delovne sile v določene faze proizvodnega postopka oziroma »kodeterminiranja« podjetniške strategije. Na obeh straneh pa soglašajo s tem, da je treba strukturo stroškov za delo pregledati in revidirati v skladu z zahtevami skorajšnje realizacije združene Evrope. Kako je danes s temi stroški, je spričo velikih razlik med podatki, ki se v zvezi s tem objavljajo s strani nosilcev diametralno nasprotnih interesov, težko dati enoglasen odgovor. Strošek za delo je, enostavno povedano, seštevek stroškov, ki jih mora kriti podjetnik, da si zagotovi potrebno delovno silo. Seštevek torej obsega najprej seveda delavčevo plačo, zraven tega pa še socialne dajatve, prispevke v sklad za odpravnino, itd. Po podatkih Organizacije za gospodarsko selovanje in razvoj (OCSE ali OECD) gre v Italiji za vsakih 100.000 lir, ki jih delavec dejansko prejme v plačni kuverti, iz podjetniške blagajne natanko dvakrat toliko, se pravi 200.000 lir. V ostali Evropi so podjetniki na boljšem, saj znaša ustrezni blagajniški odliv v Franciji in Nemčiji 179.000 in v Angliji 157.000 lir. Confindustria trdi, da stroški za delovno silo naraščajo v Italiji dvakrat hitreje kot drugod v Evropi in da to zmanjšuje konkurenčno sposobnost. Italijanski delavec pa je v poprečju slabše plačan kot njegovi sovrstniki v Evropi, saj znaša poprečna mesečna delavska plača, tudi po ugotovitvah ravnatelja zavoda Banca dTtalia Lamberta Dinija, pri nas 1,280.000 lir, v Nemčiji 1,940.000, v Angliji 1,320.000, v Franciji 1,710.000, na Nizozemskem 1,600.000 itd., da ne govorimo o Norveški, kjer se dvigne celo na 2,340.000 lir. Za nami so le Španci, ki zaslužijo na mesec manj kot milijon lir. Confindustria ima po vsem tem popolnoma prav, ko trdi, na celi reklamni strani gospodarskega devnika »II Sole - 24 Ore«, da italijanski delavec največ stane podjetnika, hkrati pa prejema najnižjo plačo v Evropi (razen Španije, ki je tudi, kot znano, članica EGS). Kako torej ukrepati, da bodo podjetja konkurenčna in hkrati da bodo delavci pravičneje plačani za opravljeno delo? Pri tem osnovnem vprašanju se stališča Cofin-dustrie in sindikalnih organizacij seveda močno razhajajo: organizacija delodajalcev zahteva, naj država prevzame nase vsaj del stroškov za delovno silo, ki se nanašajo na socialne dajatve in da hkrati finančno pomaga proizvodnim podjetjem in družbam, po drugi strani pa naj bi se delavci odpovedali ugodnostim tako imenovane premične lestvice. Zdaj, ne glede na to, če država, kot pravimo, fiskalizira socialne dajatve, bo ustrezno breme zanesljivo padlo na ramena samih delavcev, saj so oni nesporno tisti socialni sloj, ki edini plačuje davke do zadnje lire, medtem ko se drugi sloji v večji ali manjši meri tej doložnosti odtegujejo (davčne utaje, davčni odpusti, kompenzacije med aktivo in pasivo pri poenotenju družb, itd.). Zato je zahteva po odpravi premične lestvice, ne da bi bila Confindustria pripravljena nuditi kaj drugega v zameno, za sindikalne organizacije seveda nesprejemljiva. Mehanizem premične lestvice, po kate' rem se določa višina draginjske doklad^ je namreč edini element, ki omogoča od' visnim delavcem, da ohranijo korak z n0' raščajočimi življenjskimi stroški oziroma 1 inflacijo. Pa še tega ne, kajti mehanizem s° delodajalci že doslej v tolikšni meri »P0’ pravili«, da poviški draginjske doklade p°' krivajo le slabih 50 % poviškov življenj' skih stroškov. Nikakor pa ni res, kot trdi Confindustria: da danes v Italiji ni prostora za nobeno pogajanje s sindikati glede izboljšanja P°' ložaja delavskega razreda. Če je premična lestvica po evropskih kriterijih »zastarela'^ jo je treba nadomestiti s čim drugim, da bo delavcem zaščitena kupna moč. Načinov je lahko več. Na primer s pritegnitvijo delav' cev v upravljanje podjetij, s skrajšanje^1 časovne veljavnosti posameznih delovnin pogodb, s skupnim nastopanjem proti na?' sipništvu države, z odpisom nepotrebnih naložb in javnih del, ki zasledujejo le neko »grandeur« (verjetno, koliko je takih P°' stavk v državnem proračunu), s skupnih1 prizadevanjem za pravično obdavčite'1 vseh zavezancev, da bo naraščajoči državni primanjkljaj nehal čedalje bolj pritiskat1 na davkoplačevalce, pa naj bodo delodajalci ali delojemalci, z resnim nastopanje^1 proti mafijskim pojavom in še bi lahko naštevali. Narodni dohodek v Italiji se danes deli, pa naj bo to komu všeč ali ne, P° ključu, ki odraža skoraj izključno pogajat' sko moč prizadetih socialnih slojev. Zarod1 tega bo tudi skorajšnji spopad v zvezi z obnovo zapadlih delovnih pogodb in v zvezi z napovedano preosnovo plač in mezd le izsek širšega spopada za prav1' čenjše odnose med posameznimi element1' oziroma med posameznimi sloji, ki tvorij0 današnjo italijansko družbo. ELIO FORNAZARIČ V naši deželi več kot 500 Dubrovčanov Ob pozivu k udeležbi Zeleni opozarjajo na protislovja Zaplet z referendumi Na sobotnem kongresu SVP Italiji bodo izrazili svoje nezadovoljstvo VZIDEM — Več kot petsto hr-. pkih beguncev iz Dubrovnika, k ,So se včeraj zjutraj ob 8.30 z ^jo italijanske vojne mornarice . Marco izkrcali v Brindisiju, 1 biinulo noč menda z vlakom že j; 'sPelo v našo deželo, kjer jih je niv a namestitev v treh različ- nih centrih. v Okrog 200 beguncev, gre pove-ni za starejše osebe in matere z jJr°ki, čaka zatočišče v vojašnici ,vlonte Pasubio v Červinjanu, kjer 6 živi 200 njihovih rojakov, za .^gih 200 je poskrbljeno v vo-dici v Segualsu pri Pordenonu, mladoletnikov in njihovih Premljevalcev pa čaka namestijo v katoliški poletni koloniji ’Oda-eia« v obmorskem letoviš-Jrskem kraju Lignano Sabbia-doro. Josebna vlakovna kompozicija .. e9unci se bo na poti iz Brindi-Oa ustavila v Bologni, nato pa še Pordenonu in Červinjanu. Na meniški preiekturi in deželnem jjradu za civilno zaščito pravijo, a je poskrbljeno za vse, videm-111 Rdeči križ pa vseeno poziva Prebivalstvo iz vse dežele k solidarnostni nabiralni akciji. Odprt ir poštni tekoči račun št. 0050338, naslovljen na odbor za meniški Rdeči križ. Sredstva iz 'e9a računa bodo uporabili za Pomoč dojenčkom. TRST — Informacijska blokada, brezbrižnost političnih strank, spremembe zakonov v zadnjem hipu, nasprotujoči si pozivi zelenih in lovcev: pred nedeljskim ljudskim glasovanjem v zvezi s predlaganimi referendumi o varstvu okolja vlada v deželi pravcati kaos! Deželni svetovalci strank zelenih Giorgio Cavallo, Federico Rossi in Andrea Wehren-fenning so na tiskovni konferenci na Deželi razgalili domnevni načrt, po katerem se skuša razveljaviti pomen nedeljskega glasovanja s tem, da se med prebivalstvom utrdi prepričanje, da so referendumi nepotrebni, češ da so v bistvu že zastareli. Opozorili pa so tudi, da se je deželni svet postavil v zelo kočljiv institucionalni položaj s tem, da je v zadnjem hipu spremenil zakone, ki so predmet referenduma, čeprav je imel za te spremembe na voljo leto dni časa. Kar se tiče novega deželnega urbanističnega zakona (odobrila ga je tudi osrednja vlada), ki vsebuje tudi črtanje zakona 42/86 (cesten povezave), o katerem bi se bili morali izreči v nedeljo, je po mnenju zelenih stvar povsem jasna: gre za sprejetje bistva referenduma in za novo zmago naravovarstvenikov v boju za varstvo okolja. Zato so trije svetovalci zahtevali, naj se nemudoma aktivira postopek za ukintev referenduma glede tega vprašanja, sicer se med volilci lahko vnese veliko zmedo. Povsem drugače pa je z zakonom, ki ga je Dežela prav tako odobrila pred dnevi, vlada pa potrdila, in v katerem se po mnenju zelenih ohranja možnost lova v parkih in drugih zaščitenih območjih. Brzojavka, s katero je vlada odobrila zakon, obvezuje predsednika deželnega odbora, naj preveri, ali lahko nedeljski referendum velja tudi za določila, ki jih vsebuje nov zakon. Če ne bi bilo tako, opozarjajo Cavallo, Rossi in VVehrenfenning, bi v nedeljo v bistvu volili za že neveljaven zakon, ki pa ga bo v kratkem nadomestil drug zakon, v katerem ostaja zapisana »pravica« do lova v parkih. Zato, menijo zeleni, tokrat ne gre le za referendum o varstvu okolja, temveč tudi za referendum za demokracijo. Po pozivu Združenja lovcev, naj volilci bojkotirajo referendume (kot znano, so ti neveljavni, če se jih ne udeleži najmanj polovica volilnih upravičencev), se stopnjujejo pozivi z nasprotnim predznakom. V imenu PSI je deželni svetovalec Bruno Lepre pozval vo-lilce k udeležbi na referendumu, kajti neudeležba je »znak politične in družbene nezrelosti«. Obžaloval pa je, da so volilci premalo obveščeni o vsebini predlaganih referendumov. K udeležbi poziva tudi krščanska delovska organizacija ACLI, ki pa se (kot tudi PSI) ne opredeljuje. V sporočilu ACLI je rečeno, da gre za dvoboj med tistimi, ki hočejo referendume ukiniti in tistimi, ki želijo ta inštrument neposredne demokracije ohraniti. Naravovarstveniki WWF pa v tiskovnem sporočilu opozarjajo na primere zlorabljanja pri izročanju volilnih potrdil volilcem, ki od-služujejo vojaški rok. Potrdila so v nekaterih primerih romala nazaj na Občino s sporno utemeljitvijo, da udeležba na referednumih tako ali drugače ni obvezna. BOČEN — Na sobotnem kongresu največje nemške južnotirolske stranke SVP v Meranu bo predsednik Roland Riz tisočim delegatom sporočil, da rimska vlada še ni izpolnila vseh obvez v okviru takoimeno-vanega »paketa« za zaščito nemško govorečih prebivalcev Južne Tirolske, čeprav je njegova stranka za rok postavila 23. november. Čeprav kongresno resolucijo, ki bo menda obsegala šest strani, sestavljajo v strogi tajnosti, je iz štaba SVP že pronicnila vest, da bo v njej izražena »ekstremna nerazpoloženost« stranke zaradi dejanskega »izpraznjenja« kompetenc bocenske avtonomne pokrajine, kot posledica zakonov o državnem preustro-ju in razsodb ustavnega sodišča iz leta 1988. Kljub temu pa, da so Južni Tirolci zelo nezadovoljni zaradi italijanskih zamud, ni pričakovati, da bodo ostrim kritikam, ki bodo bržkone označevale sobotni kongres, sledili tudi konkretni povračilni ukrepi. Sam Riz je pred dnevi v Brixnu izključil možnost, da bi njegovo stranko zajel val separatističnih teženj, ki se tu pa tam pojavljajo z zahtevo po samoopredelitvi. Takšna stališča, je dejal Riz, bi bila povsem v nasprotju z dosedanjo politiko naše stranke. Najbolj vnete zagovornike »frontalnega spopada« z italijanskimi oblastmi med drugimi miri tudi Avstrija preko izjav zunanjega ministra Mocka. Zato je že bolj ali manj jasno, da bo SVP prisiljena sklicati nov »ultimativni kongres«, čeprav je predsednik južnotirolskega pokrajinskega odbora Durn-walder priznal, da se Italija ne meni za mednarodne obveze in ima »paket« ter statut o avtonomiji iz leta 1972 za svoji notranji zadevi. Durnwalder vsekakor upa, da bo ministrski svet na svojem petkovem zasedanju le sprejel še kakšno od manjkajočih določil »paketa«. V FJK je več kot 19 tisoč ljudi iz držav zunaj ES Osem načrtov za reševanje perečih vprašanj priseljencev TRST — Po podatkih deželnega ufada za delo je v Furlaniji-Julij-ski krajini okrog 5.500 priseljen-Cev iz držav zunaj Evropske skup-?J0sti, a to je seveda le »uradna Konica« veliko bolj razširjenega Pojava, kajti že notranje ministr-stv° navaja, da v FJK z različnim statusom biva 19.171 oseb, ki niso državljani evropske dvanajsterice, kako poskrbeti za njihovo names-. tev, nato pa še za izobraževanje jd vključitev v krajevno skupnost, Je vprašanje, s katerim se ukvarja [deli konzulta za emigracijo pri poželi, ki je včeraj odobrila svoj triletni načrt posegov na tem pod-toiiu. Velja poudariti, da je med člani konzulte kar deset prise-Jlencev, eden od teh Marceline tmUekeu pa je podpredsednik in cjah direkcije te ustanove. Z vključitvijo predstavnikov nepos-redno prizadetih pridobiva kon-2nlta na veljavnosti in omogoča Priseljencem, da neposredno pri-spevajo k izoblikovanju ukrepov, K! se jih tičejo, kar na primer ne velja za mnoge podobne ustanove po Italiji. Žal pa, kot je poudaril predsednik Ottorino Burelli, konzulta razpolaga s skromnimi finančnimi sredstvi, saj ji razvojni deželni načrt za prihodnje leto nakazuje 500 milijonov lir, prav toliko pa tudi za leto 1993. Tej vsoti je treba prišteti še 681 milijonov lir viška. S tem denarjem naj bi uresničili osem različnih programov, od realizacije centrov za začasno in stalno namestitev do tečajev za učenje abecede in tečajev za poklicno izobraževanje. Najbolj pereče je vsekakor stanovanjsko vprašanje. Namestitev v zbirne centre in hotele običajno le pospešuje socialno ogroženost priseljencev. Da bi povečala število razpoložljivih stanovanj se konzulta zavzema za ustanovitev jamstvenih skladov v korist krajevnih ustanov, inštitucij ali privatnikov, Občinam pa bi priskočila na pomoč pri finansiranju načrtov za obnovo praznih oziroma neuporabnih stavb. S seje deželne komisije za splošne zadeve Odobren proračun za leto 1990 13 milijard za gorske skupnosti TRST — Deželna komisija za splošne zadeve je skoraj soglasno (proti je bil le predstavnik DSL Radovan) odobrila poslovni obračun Dežele za leto 1990. Odbornik Dario Rinaldi je poudaril, da je bilo minulo leto prvo, ki ga je označevalo izredno finančno stanje, saj je država iz predračuna črtala za 350 milijard lir postavk, večji davčni iztržek pa je navrgel »le« za 250 milijard lir kompenzacije. Pod udarom je bilo zlasti zdravstvo (120 milijard). Primanjkljaj so v tem sektorju nadoknadili s posojili. Razmerje med tekočimi stroški in investicijami se je v primerjavi z letom 1989 povečalo za dva odstotka, upravne stroške pa so omejili na 8,60 odstotka celotnega proračuna. Predvidene izdatke za potres so poravnali 95-odstotno. Komisija je tudi odobrila prispevek v znesku 13 milijard lir v korist gorskih skupnosti z območjih, ki jih je prizadel potres. Dogovorili so se tudi, da bo o zakonskih predlogih za spremembo volilnega sistema v FJK razpravljal ožji odbor. Vlada odobrila urbanistični načrt TRST — Vlada v Rimu je odobrila nov urbanistični zakon naše dežele. Po besedah deželnega odbornika za prostorsko načrtovanje Carboneja predstavlja velik politični uspeh deželne uprave dejstvo, da je vlada brez pripomb odobrila vseh 142 členov tega zakona. Nov zakon, ki bo na tem področju zamenjal vso dosedanjo državno in deželno zakonodajo, bo glede prostorskega načrtovanja do temeljev spremenil odnos med Deželo in Občinami in Pokrajinami ter odnos med prebivalci in javno upravo. Zdaj, pravi Carbone, treba uprave pripraviti do tega, da bodo zakon sposobne izvajati. Vojaki vračajo 3.530 hektarjev ozemlja FJK TRST Obrambno ministrstvo in severnovzhodna vojaška regija sta v okviru postopnega zmanjševanja vojaških služnosti na področju FJK liberalizirala še 3.530 hektarjev ozemlja. Vrhovni svet vojaškega letalstva pa je sklenil za 50 odstotkov zmanjšati obseg urjenja na poligonu v kraju Maniago Dandolo. Sklep je z zadovoljstvom ocenil tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone. Po njegovem mnenju ga je treba le delno pripisati prestrukturaciji oboroženih sil, ki na področju letalstva v FJK ne predvideva okrnitev, temveč predvsem sodelovanju, ki ga je Dežela vzpostavila z vojaškimi oblastmi s ciljem, da bi uskladila potrebe obrambe in prebivalstva. Območje vojaških služnosti v FJK bo po novem obsegalo 10.308 hektarjev zemlje. L. Benolic Bujski župan Lucijan Benolič , ^ak° razmišlja predsednik občinske Kupščine v Bujah Lucijan Benolič, ko a9°Varja na vprašanja o novi meji ed republikama, o njenih posledicah a gibanje ljudi in pretok blaga, o slo-tieasR'h nepremičninah na hrvaških eh in avtonomiji Istre. Pogovor za-neva pri temi časa, to je vojni in be- Istrski polotok resda ni občutil °Jne, tako kot drugod na Hrvaški h1' ven italijansko vitalnost in vokalni belkantistični ko-mrit, povrhu pa v »Italijanki v Alžiru« še ščepec sksotičnosti in patriotskih čustev, za kar mu je libreto Angela Anellija dal dovolj elementov. Zgodba »Italijanke v Alžiru« se odvija v palači in Seraju sultana Mustafe Beya in sloni na intrigi, ki jo jzpelje italijanska ujetnica Isabella, ki jo hoče dobiti Mustafa za ženo potem, ko se je hotel znebiti svoje žene Elvire. Srž razpleta je na dvojicah Isabella-Lin-^oro (Isabella je zaljubljena v Lindora, italijanskega sužnja na Mustafovem dvoru) in Mustafa-Elvira ter vlogi v Isabello zaljubljenega Taddea. Zgodba se mzplete skozi vrsto burleskno-komičnih situacij na škodo Mustafa Beya in se seveda konča tako, da se izigrani in osmešeni Mustafa vrne k ženi Elviri, Isa-oella in Lindoro pa lahko uresničita svojo ljubezen, /saka od nastopajočih oseb v operi (solističnih vlog le sedem) je funkcionalno točno opredeljena, deluje individualno, obenem pa strukturalno organsko po-Vezano, kar prihaja v muzikalnem oziru do izraza ne samo v belkantističnih arijah, pač pa še bolj v kvar-istih, sekstetih in septetih, pa še v zboru. Prav to pa zahteva tudi izenačen in ubran solistični zbor in ob njem glasbeno vodstvo, ki je zasnovano na lahkotnosti in brioznosti muziciranja v okviru režiserskega koncepta, ki ne gradi na pretiranem scenskem razkošju, pač pa na odprtosti in zračnosti scene, ki s svojo estetsko preprostostjo izpostavlja glasbeno dinamiko partiture. V vsem tem je tržaška »Italijanka v Alžiru« v svoji premierski zasedbi bila res lep dosežek. Pod vodstvom dirigenta Bruna Campanelle, enega od specialistov za belkantistična dela, je orkester, začenši z uvodno simfonijo, muziciral s potrebno lahkotnostjo in marsikdaj z lepo virtuoznostjo godal, obenem pa z zadovoljivo ritmično skladnostjo z vokalnimi solisti in zborom. Režija Stefana Viziolija je, kot rečeno, poskrbela za odrsko čistost postavitve, k čemur je mnogo prispevala scenska estetska zasnova Susanne Rossi Jošt skupno s kostumi Anne Marie Heinreich. Naslovno vlogo je s prijetno toplim in mojstrsko obvladanim mezzosopranom tolmačila Poljakinja Ewa Podles, ki je tudi sicer suvereno obvladala odrski prostor; Mustafa Bey je bil bas-bariton Alberto Rinaldi, glasovno uglajen in izenačen z rahlo težnjo k višjim legam in morda le pojavno nekoliko premalo izrazit v burlesknih situacijah. Glasovno imeniten je bil tipični belkantistični tenorist William Matteuz-zi kot Lindoro, danes verjetno eden najboljših specialistov za take vloge v Evropi. Njegov glas je čist, prožen, mehak, fraziranje in izpevanje elegantno tudi v najvišjih tonih, kjer se le izjemoma nekoliko zatemni. Pojavno in pevsko prepričljiv je bil baritonist Alfonso Antoniozzi kot Taddeo, ustrezno uglašeni na vodilne vloge pa tudi Fabio Previati kot kapitan Haly, sopranistka Stefania Donzelli kot Elvira in So-nia Ganassi kot Zulma. Zbor je pod vodstvom Corradina Giovanninija bil na več kot solidni ravni. Prva nedeljska ponovitev predstave v delno spremenjeni zasedbi, z ruskim basistom Olimom Sadula-jevim v vlogi Mustafe Beya, Aldom Bertolom v vlogi Lindora in Ildebrandom d'Arcangelijem v vlogi Ha-lyja, po vokalni plati ni ponovila prepričljivega uspeha premiere. Basist Sadulajev je bil pojavno sicer imeniten, glasovno pa manj uglajen, čeprav ne brez nekaterih lepih momentov zlasti v nizkih legah; tenorist Bertolo kot Lindoro je bil glasovno medel in predvsem brez lepotnega izpevanja, kar velja v manjši meri tudi za d'Arcangelija v vlogi Halyja. Celotna predstava je zaradi tega precej izgubila na lesku. JOŽE KOREN Ob obletnici smrti msgr. Ukmarja Pravica jezika V začetku novembra (natančneje, 2. t.m.) je poteklo dvajset let, odkar je umrl msgr. dr. Jakob Ukmar. Obenem je poteklo šestdeset let od »nepozabnega govora O krščanskem sožitju med narodi, ki ga je imel 31. maja 1931 v škedenj-ski cerkvi ob zaključku šmarnic. Ob tej priložnosti je Dom Jakoba Ukmarja oziroma Dušan Jakomin izdal knjižico, v kateri je ponatisnjena ta izjemno zanimiva homilija, pomembna za vsak čas, ki ga živimo Slovenci na tej zemlji. Dušan Jakomin v svoji uvodni besedi ugotavlja: »Ponatis tega slovitega govora noče zgolj zadostiti neki obletnici. Govor je biser, ki ga mora spoznati tudi današnja generacija; ne nazadnje zato, ker je še danes v marsičem aktualen, saj današnji nestrpneži in kulturno omejeni ljudje uporabljajo prav iste nesprejemljive ugovore (proti rapi slovenšščine, op. ur.) kakor tedaj«. Prav zaradi te aktualnosti, človeške širine in duhovne globine objavljamo odlomek iz Ukmarjeve znamenite pridige. »Spričo napačnih glasov, ki se slišijo proti slovenskemu pridigovanju, moram konstati-rati, da se nima italijanska država od slovenskega pridigo-vanja ničesar bati, pač pa veliko dobrega pričakovati. V slovenskih pridigah se ne uče prevratne ideje; nasprotno, tu se razlagajo verske in moralne resnice naše svete vere, tu se zabičuje spoštovanje cerkvene in civilne oblasti, tu se priporoča ljubezen in pravičnost do vseh, zvestoba v spol-njevanju poklicnih dolžnosti, stanovitnost in vdanost v vsakdanjih križih. Dokler ljudstvo sluša in vrši take nauke, dokler moli in poje v svojem jeziku ter polni cerkev do zadnjega kotička, kakor ste pač videli ta mesec majnik, nimate se ničesar bati; zagotavljam vam: to so in bodo najboljši državljani v Italiji. Če bi pa to ljudstvo bilo kdaj tako nesrečno, da bi zapustilo cerkev, ali še hujše, če bi ga spodili iz cerkve, o potem pa, vam rečem: bojte se ga, ker tako ljudstvo se bo pridružilo vrstam tistega orkana, ki resno ogroža sedanji socialni red, ne samo tu, ampak po vsej Evropi in po vsem svetu. Da ne boste sokrivi tolike nezgode in da ne boste kršili božje postave, vas prosim, pustite državljane drugega jezika v ljubem miru. Oni imajo pravico govoriti svoj materni jezik, kakor imate vi pravico govoriti svojega. Imajo pravico spovedati se v svojem jeziku, prepevati slavo našemu Gospodu in njegovi deviški Materi v svojem jeziku po liturgičnih pravilih, in imajo tudi pravico poslušati božjo besedo v svojem jeziku, kakor imate tudi vi pravico uživati vse te dobrine v svojem jeziku. In nobena oblast, ne cerkvena, ne civilna jim ne more po pravici odvzeti tega prava, kajti proti naravni in božji postavi ne sme ravnati nobena človeška oblast. Cerkvena oblast mora po nauku sv. Pavla deliti duhovne dobrine kar le možno vsem ljudem brez najmanjše razlike med verniki te ali one narodnosti. Pa tudi civilna oblast mora, po nauku istega apostola, znati, da država ni vir slehernega prava, kajti nad državo je naravna in pozitivna božja postava; nad državo stoji On, ki je kralj kraljev, On, ki mora v vseh rečeh zavzemati prvo mesto. Zato pa ne sme država odvzeti državljanom njih naravne pravice ali jih kakorkoli ovirati, temveč mora te pravice čuvati in voditi v javni blagor. Ni namreč oblasti razen oBco sporžavni možje so božji služabniki in nosijo meč ne v strahovanje poštenih ljudi, temveč da kaznujejo zločince. Tako je učil Pavel kristjane v središču velike rimske države. \ KRŠČANSKO FERI NA ! i SOŽITJE CONVIVENZA j I MED CRISTIANA j ; NARODI DE1P0P0LI Li::!:::--::,-—. Končno pa imata po Kristusovi naredbi, cerkvena in civilna oblast, vsaka svoje področje. Kakor se ne sme Cerkev baviti s civilnimi zadevami, če ne zadevajo vere in morale, tako se tudi civilna oblast ne sme vmešavati v verske zadeve in duhovno vodstvo vernikov. Tako in samo tako bomo mogli živeti mirno življenje v vsej pobožnosti in poštenosti ter doseči blaženo gledanje troedinega Boga. Zato vam ob sklepu še enkrat rečem: če hočete biti razumni ljudje, pravi katoličani in dobri patrioti, spoštujte naravne pravice državljanov drugega jezika. Eno samo maščevanje vam je dovoljeno nad Škedenjci slovenskega jezika in to maščevanje vam priporočam tudi od svoje strani. Ko je italijanska služba božja, napolnite vi, Škedenjci italijanskega jezika, to župno cerkev tako, da ne bo mogel vstopiti noben Slovenec, ker ne bo našel niti centimetra prostora. Ko boste zmožni zvr-šiti to maščevanje, bomo zadovoljni vsi brez izjeme, na obeh straneh«. Pogledi na Bartola V okviru prireditev, ki so potekale vzporedno z 10. slovenskim knjižnim sejmom, so v Cankarje-vern domu v soboto predstavili Rnjigi revije Literatura. Prva je slovenski prevod Bubrovih »Pripovedi hasidov« (zadnji veliki tok Judovske mistike, v slovenščino je Pripovedke prevedel Tomo Virk, knjigo pa je uredil Vid Snoj), dru-9® ;— po tematiki nam gotovo bližja — pa je zbornik referatov, k1 so jih predstavili na simpoziju »Vladimir Bartol in slovenska lite-ratura«. Naslov knjige je »Pogledi na nartola«, prinaša pa tekste devetih avtorjev: Janka Kosa, Irene Novak Popov, Toma Virka, Draga Bajta, Borisa Paternuja, Marka Juvana, Helge Glušič, Toneta Peršaka in Lada Kralja. Poglede na Bartola je predstavil urednik zbornika Igor Bratož; ta je omenil možnost, da bi v bližnji prihodnosti ponovno natisnili nekatera Bartolova dela. Obe predstavljeni knjigi sodita v knjižno ponudbo revije Literatura. Ta je — vzporedno z revialno dejavnostjo začela izdajati svoje edicije lansko leto in takoj na začetku namenila poseben poudarek dvema tokovoma: mitološki zakladnici in domačim avtorjem, katerih zelo viden predstavnik je ravno književnik Vladimir Bartol, pisatelj tržaškega porekla. (Ivan Vogrič) Sprejem SKGZ za Miro Sardoč V petek so na sedežu SKGZ v Trstu počastili slovensko dramsko umetnico Miro Sardočevo. Sardo-čeva je bila namreč oktobra v Mariboru nagrajena z Borštnikovim prstanom, največjim priznanjem, ki ga lahko dobi slovenski gledališki igralec. Na petkovem sprejemu je nekaj priložnostnih besed spregovoril predsednik SKGZ Klavdij Palčič, ki je slavljenki podaril grafiko našega umetnika, tajnik Dušan Kalc pa ji je izročil šop rož (kot zgovorno kaže posnetek Maria Magajne). V soboto pa je bil praznik tudi v SSG, ko so kolegi slavili Sardo-čevin uspeh in nazdravili sedemdesetim letom Staneta Starešiniča. Na sinočnjem srečanju za evropski nogometni superpokal Krivična zmaga Angležev Kvalifikacijske tekme za nogometno EP Vroče zlasti v Sofiji MANCESTER UNITED - CRVENA ZVEZDA 1:0 (0:0) STRELEC: Mcclair v 22’. MANCESTER UNITED: Schme-ichel, Irwinr Martin (Giggs v 25'), Bruce, Pallister, Webb, Kančelkis, Inče, Mcclair, Hughes, Blackmore. CRVENA ZVEZDA: Milojevič, Radinovič, Vasilijevič, Tanjga, Be-lodedič, Najdoski, Stosič, Jugovič, Pančev, Savičevič, Mihajlovič. SODNIK: Van Der Ende. MANCESTER — Nogomet je lahko zelo kruta igra. Zgodi se lahko namreč, da ena ekipa napada celih 90 minut, da popolnoma in v vseh elementih nadkrili na-sportnika, pa na koncu vseeno izgubi tekmo. To se je zgodilo z beograjsko Crveno zvezdo na sinočnji tekmi veljavni za dodelitev evropskega superpokala med zmagovalcem pokala prvakov, prav Crveno zvezdo, ki si je zagotovila ta najbolj prestižni evropski nogometni pokal z zmago proti Marseillesu po enajstmetrovkah, in zmagovalcem pokala pokalnih prvakov Mancester Unitedom. Te edino tekmo so morali odigrati na domačem igrišču Man-cestra, kar je bil še dodatem han-dikap za Crveno zvezdo. Gledalci so bili sicer vseskozi zelo korektni, in na koncu celo burno ploskali poražencem, vendar pa dejstvo ostane: evropski superpokal 1991 bo od sinoči krasil sedež angleške enajstrice. Pa pojdimo po vrsti. Angleži so silovito začeli ter si že v drugi minuti prislužili enajstmetrovko, katero je sicer solidni sodnik dodelil preveč širokosrčno. Vtis smo namreč imeli, da se je branilec dotaknil žoge z roko povsem nena-menoma, saj ni mogel drugače. Si- cer šibek strel je odlični, komaj 20-letni rezervni vratar Milojevič odlično ubranil. Mancester Uniter je bil enakovreden odličnim gostom le tja do polovice prvega dela igre, nakar je sicer talentirani in res soliden Darko Pančev začel svoj »show«. V nekaj minutah je zgrešil kar tri zrele priložnosti za zadetek. Pančev je znan za to, da je v svoji karieri dosegel prav mnogo zadetkov - prislužil si je tudi prestižno italijansko nagrado za najboljšega evropskega strelca - Scarpa d'oro, vendar pa bo od sinoči (po TV ekranih so ga videli v Angliji, Nem- čiji in Italiji) verjetno bolj znan kot... strelec, ki svoje strele redno zgreši. V drugem delu igre so se Beograjčani še bolj razigrali, tako da je bil praktično vsak njihov napad priložnost za gol. Vendar pa so bili Savičevič, Pančev, Mihajlovič, Jugovič in ostali naravnost nezgrešljivi... v napakah. Pokal je tako šel v... napačne roke, v roke skromnim Angležem, ki so tako prehudo kaznovali preveč narcistične igralce Crvene zvezde. Na sliki AP: veselje igralcev Mancester Uniteda je bilo ob prejetju pokala izredno... Danes bodo igrali nekaj pomembnih srečanj za uvrstitev v finalni del nogometnega evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Švedski. V skupini 1 je že vse odločeno in Francija, ki je že zanesljivo v finalnem delu, bo opravila le formalnost z Islandijo. Platinijevi varovanci bodo skušali osvojiti še eno zmago in tako doseči v svoji skupini polno število točk. LESTVICA SKUPINE 1: Francija 14; ČSFR 10; Španija 6; Islandija 4; Albanija 2. Zelo vroče bo v skupini 2, kjer se bosta v Sofiji pomerili Bolgarija in Romunija. Romuni morajo zmagati z dvema goloma razlike, da bodo lahko na vrhu lestvice prehiteli Škotsko. LESTVICA SKUPINE 2: Škotska 11 (14:7 razlika v golih); Švica MILAN — Danes bodo odigrali zaostalo tekmo iz 5. kola italijanske nogometne A lige med Milanom in Genoo, ki so jo prekinili 29. septembra pri izidu 1:0 za Milan zaradi povodnji, ki je popolnoma onemogočila regularno nadaljevanje tekme. V primeru zmage Capellovih varovancev bi Milan povečal prednost pred Juventusom na tri točke. Poraz Juventusa MONTECARLO — V prijateljski nogometni tekmi med Monacom in Juventusom so presenetljivo slavili domačini z 1:0. Zadetek je v 30. min. dosegel Polana po napaki Juventusove obrambe. 10; Romunija 9 (12:6); Bolgarija 8; San Marino 0. ,, V Bruslju bosta danes igra . Belgija in Nemčija. Medtem k° 51 je Belgija že zapravila uvrstitev, pa mora Nemčija vsaj doseči neodločen izid, da bi nato v zadnjem srečanju premagala Luksemburg- LESTVIC.. iKUPINE 5: Wales 9; Nemčija 6; Belgija 5; Luksemburg 0. Dokaj zapleteno pa je stanje v skupini 6, kjer se skušata kvalih" cirati za finalni del EP Nizozemska in Grčija. Danes se bosta v Lizboni sporpijeli Portugalska m Grčija, ki ima dve točki manj od vodilne Nizozemske, mora pa odigrati še tri srečanja in vse kaže, da bo o kvalifikaciji odločal prav neposreden obračun 4.12. v Atenah med Grki in Nizozemci. LESTVICA SKUPINE 6: Nizozemska 11; Portugalska 9; Finska 6; Malta 1. Zmaga Italije MONTECATINI — Italijanska košarkarska reprezentanca je sinoči v Pr'iaj teljski tekmi premagala Francijo s 96:84 (49:40). Ženski masters NEW YORK — V četrtino finala žen: skega teniškega mastersa so se včeraj uvrstile Grafova, Navratilova, G. Fernan-dezova in Aranxa Sanchez. Ženska Italija OK PEKNIG — Sinoči je na ženskem SP v nogometi Italija dosegla že svojo drug0 zmago. Premagala je namreč Nigerijo z 1:0 (0:0). Danes v Milanu zaostala tekma nogometne A lige Milan - Genoa za točki V okviru osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst »Hudi hop« mladih sahistov Tudi letos je Športna šola Trst organizirala v okviru osnovnošolske olimpiade šahovski turnir, ki se ga udeležujejo učenci naših osnovnih šol. Do sedaj so odigrali šest kol, vodi na Danilo Bosari (šola Milčinski), ki ima polno število točk. Na drugem mestu mu sledi Ivan Stanič (Bazoviški junaki), po štiri točke in pol pa imata Goran Floridan (Zupančič) in Peter Verri (Bazoviški junaki). Tretji in zadnji del tega tekmovanja bo 7. decembra. Na slikah Maria Magajne vidimo dva prizora s tega šolskega šahovskega turnirja. Kras Corium v drugi ženski namiznoteniški ligi Se upa ŽENSKA B LIGA V soboto je Krasova ekipa gostovala v Ori. Tekma je bila naporna, a se je končala v korist naših z rezultatom 5:3. Monika Radovič je tokrat dosegla tri pike. Z dokaj gladkim 2:0 je odpravila slabši nasprotnici VVieserjevo in Petro Mattivi, v treh setih pa je nadigrala najmočnejšo igralko Ore, drugo-kategornico Renate Mattivi. Prvi set je brez večjih težav zmagala, drugega je le za las izgubila, v tretjem setu pa je zablestela s svojo napadalno igro z rezultatom 21:7. V prvem srečanju je Simonetova premagala nasprotnikovo tretjo igralko, nato pa je gladko izgubila z Mattivi. Očitno je Biserka stopila za mizo nepripravljena in nemotivirana, saj je v lanski sezoni to igralko premagala. Pri stanju 4:3 je igrala še proti Wieserjevi in zmagala. Katja Milič tokrat ni prispevala Krasu Corium nobene točke, ker sta bili nasprotnici premočni in preveč izkušeni za mlado Krasovo igralko. Če bi prišlo do stanja 4:4, pa bi Katja verjetno premagala njihovo tretjo igralko. Kljub porazu prejšnjega tedna lahko krasovke še vedno upajo na prestop v A ligo. V tem kolu jih čaka še zadnje srečanje s prvouvrščenim S.S. Giovan-ni XXIII iz Ternija, ki bo verjetno najtežje. Srečanje se bo odvijalo 30 t.m. v zgoniškem športno-kulturnem centru. Tekma ne bo lahka, saj igrata za ekipo iz Ternija dve drugokategornici. Barve Krasa Corium pa bo verjetno tokrat branila tudi Sonja Milič, ki bo priskočila mladi ekipi na pomoč. AUER ORA PLATTER - KRAS CORIUM 3:5 P. Mattivi - Simoneta 0:2 (6:21, 7:21), R. Mattivi - Milič 2:0 (21:15, 21:8), Wie-ser - Radovič 0:2 (18:21, 18:21), R. Mattivi - Simoneta 2:0 (21:11, 21:11), P. Mattivi - Radovič 0:2 (16:21, 16:21), Wi-eser - Milič 2:0 (21:12, 21:15), R. Mattivi - Radovič 1:2 (14:21, 21:18, 7:21), VVieser - Simoneta 0:2 (21:23, 11:21). (Bis) Ostala izida 6. kola (skupina B): S.S. Giovanni XXIII Terni - Adriatica Li-bertas S. Elpidio 5:2; Azzurra Gorica -Latisana 4:5 LESTVICA skupine B: S.S. Giovanni XXIII Terni, Kras Corium 8, Latina 6, Azzurra Gorica, Karneid 4, Auer Ora Platter in Adriatica Libertas S. Elpidio 2 točki. MOŠKA B LIGA Šesto kolo je bila izgubljena priložnost za Krasovo moško postavo. Kraševi fantje so izgubili s tesnim izidom 4:5 v gosteh pri ekipi Esedra pri Turinu. V enakovredni tekmi je tokrat poleg zbranosti odločala tudi oborože- na napredovanje Katja Milič ZGONIK, Esedra Collegno, Mar: ling/Raiffeisen 6, Gallarate, Canottieri Lecco in Robur et Fides Varese 2 točki. ŽENSKA C LIGA Napovedovanje v športu je zelo nehvaležno delo. Mnogokrat pridejo vmes nepredvidene okoliščine. Takšna nepredvidljivost je čakala ekipo mladih krasovk na gostovanju v Villazza-nu, za katero nastopa drugokategorni-ca Debora Lazzeri (št. 25), ki ji neizkušeni Krasovi igralki seveda nista mogli biti kos in sta srečanje izgubili z izidom 0:5. Srečanje je obetavno začela Vanja Milič, ki je v treh setih z zelo tesnim izidom klonila proti Pasguali-jevi. Kljub porazu imata Erika Radovič in Vanja Milič priložnost, da uspešno izpeljeta prvenstvo, čeprav se v petem kolu obeta zelo močan nasprotnik, prvouvrščeni Recoaro. nost nasprotnika z drugačnimi vrstami loparjev. V zelo napeti tekmi, ko je skoraj polovica srečanj zahtevala še dodaten tretji set, se je športna sreča nasmehnila domačinom, le Igor Milič ga je zaključil v svojo korist. To pa se ni posrečilo Mersiju v tretji tekmi, ki je tretji set izgubil na razliko 25:23 proti Saporitu in Marjanu Miliču v drugi tekmi ter pri stanju 4:4, ko je moral nositi vso težo odgovornosti srečanja z Esedro. Da je bila tekma zelo izenačena pričajo tudi številke. Gostitelj je imel prednost skromnih petih točk (419:414). Cristian Mersi in Igor Milič sta v enakem delu prispevala h končnemu rezultatu. Prihodnje kolo bo tudi za Krasove fante trda preizkušnja. Na domačem terenu se bodo srečali z doslej še neporaženim Milanom. Ob koncu prvega dela prvenstva zavzema Kras tretje mesto na začasni lestvici. ESEDRA COLLEGNO - KRAS 5:4 Fresch - I. Milič 1:2 (21:17, 19:21, 19:21), Landini - M. Milič 2:1 (17:21, 21:11, 21:16), Saporito - Mersi 2:1 (21:17, 13:21, 25:23), Landini - I. Milič 2:0 (21:17, 21:14), Fresch - Mersi 0:2 (12:21, 15:21), Saporito - M. Milič 2:0 (21:15, 21:14), Landini - Mersi 0:2 (16:21, 14:21), Saporito - L Milič 0:2 (19:21, 18:21), Fresch - M. Milič 2:1 (17:21, 21:15, 21:19). Ostali izidi 6. kola (skupina A): Robur et fides Varese - Gallarata 1:5; Canottieri Lecco - Marling/Raiffeisen 3:5; Milan - Pong. Basso Piave S. Dona 5:3. LESTVICA skupine A: Milan 12, Pong. Basso Piave S. Dona 10, KRAS CASSA RURALE VILLAZZANO - KRAS 5:° Pasguali - Milič 2:1 (21:12, 9:21, 21:19), Lazzeri - Radovič 2:0 (21:10, 21:9), dvojice 2:0 (21:10, 21:18), Lazzeri -Milič 2:0 (21:14, 21:16), Pasguali - Radovič (21:19, 21:18). Ostala izida 4. kola (skupina B): Rej coaro Agostini Bočen - Giovanni Masi Bologna 5:0; Chiadino Trst - Libertas Trpvisn S’0 LESTVICA skupine B: Recoaro Agostini Bočen 8, Chiadino Trst 6, Cassa Rurale Villazzano in Kras Zgonik 4, Masi Bologna 2, Libertas Trevi-so brez točk. PROMOCIJSKA LIGA V ženski promocijski ligi, v kateri nastopajo štiri ekipe, je Krasova ekip3 v postavi Ivana Stubelj in Nataša Grom izgubila srečanje 3. kola pr0)1 pordenonskemu S. Giovanniju z izidom 4:1. Mladi krasovki, ki si nabirata v tem prvenstvu tekmovalne izkušnje, sta pokazali določen napredek. Ivana Stubelj je zabeležila prvo posamezno zmago, v dvojicah z Natašo pa sta _bi» le za malo slabši od nasprotnic. Tržaški CMM je v Vidmu slavil zmago nad ekipo Rangers z izidom 1:4. S. GIOVANNI PORDENON - KRAS Vortali - Stubelj 0:2 (17:21, 13:21), Basso - Grom 2:0 (21:16, 21:8), dvojice 2:1 (21:18, 18:21, 21:14), Basso - Stubelj 2:0 (21:5, 21:13), Vortali - Grom 2:0 (21:14, 21:13). LESTVICA: CMM Trst 6, S. Giovanni Pordenon 4, Rangers Videm 2, Kras brez točk. (j.j.) {^slovenske košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih - slovenske košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih Jadran Farco poskrbel za podvig Kontovelci odlični Mladinci Jadrana Farco s trenerjema Drvaričem (levo) in Krečičem. (Foto Križmančič) Jadran farco - REX VIDEM 101:97 (54:34; 85:85) JADRAN FARCO: Oberdan 19 (10:12), Gerli, Daneu 4: (1:3), Crisma 44 (14:21), Briščik, Pettirosso 12 (2:2), Až-man 17 (3:3), Sterni 5 (1:4), Sosič, God-Mč, Škabar, Oberdan. TRENERJA: Dr-Varič in Krečič. PM: 31:45; PON: Daneu (37), Ažman (39), Pettirosso (40). SON: 26. TRI JOČKE: Oberdan 1, Daneu 1. ■Jadranovim mladincem je uspel nov Podvig. Na domačih tleh so premagali ^idemčane po enem podaljšku, z igro v Prvem polčasu pa so res navdušili. S Pazljivo obrambo, z odlično skupinsko 'Sto in s pravim »showom« Marca Crisme so jadranovci v prvem pollča-Su povsem onemogočili Vicemčane, ki uvrščajo vrsto čvrstih in visokih posameznikov. Gostje pa so verjetno pre-Več pogrešali svojega najboljšega ig-ralca in strelca, Tržačana Pozzecca, ki je sedel na tribuni zaradi poškodbe SJležnja. Mali palymaker, ki smo ga ebčudovali na pletnem turnirju pri Sv. Ivanu, je v tej kategoriji neustavljiv, saj je v vsakem kolu dosegel najmanj 3P točk, ob tem pa vodi ekipo in asis-tira višje igralce. Njegova odsotnost je gotovo okrajšala gledalce za spekta-Reli jadranovcem pa seveda zntno lajšala nalogo. y drugem polčasu krepko se je sta-uje na igrišču krepko spremenilo, saj 80 Oberdan in soigralci nekoliko popustili, gostje pa so s pomočjo učinkovite obrambe 3:2 onesposobili napadalne kombinacije naših. Trije visoki m gibčni igralci so ovirali vsako nasprotnikovo podajo, tako da so jadra-n°vci izgubili nekaj žog in prvi koš dosegli šele po petih minutah igre. Razlika se je tako znižala na -12 točk, vse do nekaj minut pred koncem pa je le zgledalo, da bodo plavi ohranili prednost. Gostje pa so stisnili svoje vrste in s koši Gnezde (28 točk) ter Gif-fonia (33), izenačili prav v zadnjih sekundah, zapravili pa so tudi odločilen prosti met. V podaljšku je bila igra izenačena, Crisma in Oberdan pa sta hladnokrvno zadela skoraj vse proste mete (vseh zadnjih 10 točk na 11 poskusov), to je tudi potrlo goste, ki pa niso popustili do zadnjega. Glede posameznikov se je trener Janez Drvarič takole izrekel: »Najbolj me je razveseljuje ogromen napredek, ki ga je pokazal Matej Pettirosso, saj je bil pod košem odločilen. Crisma je bil v napadu neustavljiv, dobro pa je ekipo vodil Dean Oberdan. Več pričakujem od Ažmana in Sosiča. Ob koncu bi zapisali še nekaj vidnejših statističnih podatkov nekaterih posameznikov. (V. Jogan) DRŽAVNI KADETI BERNARDI - KONTOVEL 71:82 (39:37) KONTOVEL: Ban 11 (3:6), Budin 41 (7:9), Vidali, Cingerla, Gruden, Spadoni, Milič^ 10 (4:7), Hmeljak, Daneu 6 (4:8), Černe 2, Vodopivec 5, Turk 7 (1:2). TRENER: Meden. V svoji doslej najboljši tekmi v tem prvenstvu so Kontovelci zasluženo premagali enega od kandidatov za končni uspeh, goriški Bernardi in to kar v gosteh. Po izenačenem prvem polčasu, so naši predstavniki v nadaljevanju presenetili gostitelje z agresivno consko obrambo, s katero so prestregli več žog in nato sprožili uspešne protinapade. Za zmago si vsi zaslužijo pohvalo. Najboljši mož na igrišču pa je bil gotovo Jan Budin, ki je tudi dosegel kar 41 točk. S to zmago je Mednovo moštvo ostalo na vrhu lestvice, v prihodnjem kolu pa bo igralo proti za-dnjeuvrščenemu Ferroviariu, ki je še vedno praznih rok. BOR RADENSKA -ITALMONFALCONE 101:128 (52:61) BOR RADENSKA: Giacomini, Galoppin 8 (0:3), Filipčič 20 (5:9), Bandi, Brus 8 (2:3), Posega 16 (4:9), Grbec 10 (2:5), Bajc 12, Tomšič 12 (2:2), Baitz, Samec 13 (1:3), Križmančič. TRENER: Martini. TRI TOČKE: Filipčič 3, Tomšič 2. Zaradi spolzkega terena v »balonu« na »1. maju« so morali odigrati to tekmo v telovadnici, v Ulici della Valle. Igra je bila dokaj privlačna in predvsem v napadu so se košarkarji obeh ekip izkazali, saj sta moštvi skupno dosegli kar 229 točk. Naposled pa so vendarle zasluženo zmagali gostje. OSTALI IZIDI 5. KOLA: Ferro-viario - Rex Videm 65:106; Legno-nord - Ricreatori 66:81; Stefanel -Thesis PN 81:76; SGT Buli - S. Daniele 62:74; Grup Pordenon - Don Bosco 67:86. LESTVICA: Kontovel in Don Bosco 10; Bernardi Gorica, Rex Videm in Stefanel Trst 8; Italmon-falcone Tržič 6; Bor Radenska, Ricreatori, San Daniele in Thesis Pordenon 4; Cruup Pordenon in Legnonord 2; SGT Buli in Ferrovi-ario 0. Prvenstvo dečkov Jutri starta tudi Cicibona V soboto in nedeljo se je začelo tudi košarkarsko prvenstvo dečkov, v katerem od naših ekip letos nastopa le Cicibona, ki jo sestavljajo igralci več društev (Bor, Breg, Kotnovel, Polet in Sokol). Cicbonaši bodo v zaostalem srečanju 1. kola igrali jutri bo 17.30 na stadionu »Prvi maj« proti Stefanelu B. IZIDI 1. KOLA: Ricreatori - Stefanel A 54:110; Don Bosco A - Libertas 60:66; Don Bosco B - Autosandra 69:32. V košarkarskem prvenstvu deželnih mladincev Naši spremenljivo STEFANEL - KONTOVEL 68:69 dramatičnem finišu je Kontovelcem (29:44) KONTOVEL: Rebula 10, Kralj 3 (1:2), Milič 13 (1:2), Daneu 8 (2:2), Ban 4 Pavlica 4 (2:4), Vodopivec 7 (1:2), Turk 2 (0:2), Hmeljak, Gulič 20 (4:8). Kontovelovi košarkarji so se v če-utem kolu pomerili z mlado postavo Stefanela, to je ekipo, ki nastopa v Prvenstvu državnih kadetov in katero sestavljajo zelo mladi igralci letnika 1975. Pričakovati je bilo, da bodo naši zlahka opravili z mlajšimi sovrstniki, izkazalo pa se je, da bi jo kmalu Polomili. Tekma sama ni bila za košarkarske sladokusce. Naši so na zamiku manj grešili, tako da so si sreni prvega polčasa priigrali zadovo-Ijivo prednost 23:8. Domačini so iz-9ubili res veliko število žog in tudi odstotek pri metu je bil znatno pod Povprečjem. Vsekakor ne gre poza-uiti deleža Mednovih varovanec, ki so v prvem delu res dobro branili. / Zgledalo je, da se bodo naši vendarle »odlepili« od nasprotnika ter Ze do odmora postavili izid na varno, vendar gostitelji se niso dali Presenetiti ter odšli v slačilnico s sprejemljivo razliko, ki jim je še dopuščala kanček upanja za končni Uspeh. In res so v drugem delu takoj vzeli vajeti igre v svoje roke, plavi Pa so kot onemogli opazovali Stefa-nelov preporod. Obramba je bila si-uer zadovoljiva, v napadu pa jim nikakor ni šlo od rok. Domačini so plave najprej dohite-u na 50:50, minuto kasneje pa celo Prehiteli 54:53. Do končnega žvižga Pa se je bil boj za vsako točko. V Primorska košarkarska liga Preložili tekmo Jadrana ZSŠDI Že v drugem kolu košarkarske Primorske lige, ki jo prireja Medobčinska košarkarska zveza Severne Primorske, se je zataknilo. Danes bi moralo biti v telovadnici Pristaniških dleavcev v Briščikih na sporedu srečanje 2. kola te lige za letnike 1977 med selekcijo Jadrana ZSŠDI in Fructalom iz Ajdovščine. Tekma je žal odpadla na prošnjo ajdovskega društva, ki je le včeraj tlefonsko obvestilo Jadranovo vodstvo za odložitev srečanja. Kdaj bodo nadoknadili to tekmo, se še ne ve. vendarle uspelo osvojiti predragoceni točki. Plavi so tako osvojili tretjo zaporedno zmago, z igro pa ponovno niso navdušili. (A. Pavlica) DON BOSCO - BOR RADENSKA A 176:92 (99:47) BOR RADENSKA A: Debeljuh 6, Bajc 22 (9:15), Barini 4, Doles 21 (1;2), Rudež 6, Umer 6 (1:2), Starec 14 (0:1), Schiulaz 11 (1:2). TRI TOČKE: Starec 2, Bajc 1, Umer 1. Že sam izid kaže, kako so stvari potekale na igrišču: košarkarji Don Boscoa so gospodarili na igrišču, saj so s »pressing« obrambo povsem onemogočili naše Če dodamo, da so naši nastopili brez poškodovanega Maura Simoniča in da si je že v uvodnih minutah Marko Debeljuh poškodoval gleženj, potem je jasno, da so se borovci le s težavo upirali razigranim gostiteljem. Vprašljivo je tudi, če bo Debeljuh nared za sobotni derbi promocijskega prvenstva proti Bregu. (U.A.) BOR RADENSKA B - SANTOS 57:76 (31:42) BOR RADENSKA B: Galoppin 3 (1:3), Filipčič 8, Bandi 3 (1:2), Posse-ga 11, Grbec 7 (1:2), Bajc 11 (1:2), Tomšič 9 (2:4), Baitz, Samec 6 (2:4), Križmančič 2. TRENER: Martini. PM: 8:17. ON: 15. TRI TOČKE: Possega 1, Tomšič 1. Borovci so na domačem igrišču izgubili proti Santosu, ki uvršča tudi nekaj igralcev, ki nastopajo v članskem moštvu. Santos je onemogočil naše predvsem z dobro consko obrambo. Gostje so namreč že vodili s 25 točkami razlike, nakar je našim uspelo z Bajcem in s Possego zaostar nek zmanjšati, toda zmaga gostov ni bila nikdar v dvomu. (V.J.) PROPAGANDA TURNIR LIBERTASA POGGI - BREG 107:25 (66:14) _ BREG: Stefančič 12 (2:7), Slavec, Žerjal, Mura 11 (5:10), Zobin 2, Metlika. Tudi v 2. kolu tega turnirja so naši predstavniki v okrnjeni postavi visoko izgubili. Tokrat so se spoprijeli z nespornimi favoriti za prvo mesto. Za borbenost soi vsi zaslužijo pohvalo, nekaj več pa je pokazal Mitja Stefančič. Danes Polet - Libertas Zaostalo tekmo 2. kola tega turnirja med openskim Poletom in tržaškim Libertasom bodo igrali danes ob 18.30 v telovadnici proseš-ke srednje šole. ____naše nogometne ekipe v mladinskih prvenstvih_ OdpovedaK številna srečanja Zaradi slabega vremena so v soboto in nedeljo odpovedali več srečanj v mladinskih ligah na Tržaškem. Upati je, da bo ta konec tredna z vremenom le boljše in da bod mladi nogometaši lahko spet stopili na igrišče ter da bi se ne ponovila slika iz prejšnjih let, ko so morali nadoknaditi vrsto zaostalih tekem. ZAČETNIKI SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEX - FULGOR 4:0 (3:0) STRELCI ZA ZARJO: Kariš, Čur man, Križmančič, Damjan Gregori. ZARJA ADRIAIMPEK: Tence, Šik, Martini, lozza (Ota), Jan Gregori, Lorenzi, Manzin, (Bajc), Kariš, Križmančič (Damjan Gregori), Sancin, Čurman (Vesnaver). Tržaški Fulgor je bil prešibak nasprotnik za razigranje zarjane, ki so si že v prvih petih minutah zagotovili zmago, saj so že dvakrat zatresli mrežo Tržačanov. Trener Žeželj je tako poslal na igrišče prav vse razpoložljive igralce, ki so imeli tako priložnost, da se izkažejo. Tudi tokrat so bili "belo-rdeči" za razred boljša ekipa, saj so gospodarili na igrišču, tako da so se gostje dobršen del tekme le branili pred Zarjini-mi razigranimi napadalci. Če se povrnemo k tekmi sami, naj povemo, da so naši začeli hitro in učinkovito v napadu, čeprav je bilo igrišče razmočeno in že na začetku takoj povedli s Karišem in podvojili s Čurmanom. In ko je potem še Križmančič potrojil, je bilo tekme konec. Tudi po odmoru, ko je trener zamenjal postavo, so naši še zaokrožili rezultat na 4:0. To je že peta prepričljiva zmaga v tem prvenstvu in trenutno drugo mesto na začasni razpredelnici. To pa obenem tudi kaže, da so naši začetniki v zelo dobri formi in da se resno delo trenerja Žežlja še kako obrestuje. (d.gr.) OSTALA IZIDA 6. KOLA: Monte-bello - Ponziana 1:0; Fortitudo - Tries-tina B 1:0. LESTVICA: Fortitudo 12; Zarja Ad-riaimpex 10; Treistina B 8; Portuale, Primorje, S. Luigi 7; Montebello in Ponziana 4; Costalunga in Fulgor 3; Muggesana 1; Don Bosco 0. Na sliki M. Magajne Borovi mlajši cicibani. obvestila - obvestila - obvestila ŠZ DOM IZ GORICE obvešča, da je športna šola za osnovnošolce vsak ponedeljek in sredo, od 15.50 do 16.45 v telovadnici Kulturnega doma. Telesno vadbo vodi prof. telesne kulture Aleš Bremec iz Nove Gorice. Vpisovanja kar med urami vadbe. ŠZ OLVMPIA prireja za otroke tečaj splošne telovadbe. Tečaj, ki bo dvakrat tedensko, bo vodila prof. telesne kulture Miranda Kristančič iz Nove Gorice. Prijave sprejemajo Alenka Bevilac-qua (tel. 82826), Edi Lutman (tel. 81907) ali pa v telovadnici Slovenskega športnega centra na Drevoredu XX. Septembra v večernih urah. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bodo zadnja tri kola 9. zamejskega šahovskega prvenstva ZSŠDI za 5. memorial Zlatka Jelinčiča na sporedu v soboto, 23. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK organizira 1. decembra izlet v Sap-pado. Vpisovanje v dolinski telovadnici v ponedeljek, 25. in v torek, 26.t.m., od 20. do 21. ure. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi sejem rabljene smučarske opreme danes, 20. t. m., od 17. do 19. ure. Na sejmu boste dobili tudi vsa pojasnila v zvezi z zimovanjem. Vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo letošnji REDNI OBČNI ZBOR jutri, 21. t.m., ob 19.30 v 1. in ob 20.00 v 2. sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. predsedniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razprava, 5. razrešnica staremu odboru, 6. volitve novega odbora. Vabljeni! ATLETSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo v soboto, 23. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj« redni in izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, pozdravi gostov in razprava, odobritev novega statuta, razrešnica staremu odboru, volitve in razno. ŠK KRAS obvešča, da je vsak petek ob 16.30 v športno - kulturnem centru v Zgoniku vadba splošne telesne vzgoje za otroke prvega in drugega razreda osnovne šole ter otroških vrtcev. Vpisovanje na licu mesta pred vadbeno uro. ŠK KRAS obvešča, da poteka telovadba za starejše vsak petek od 9. do 10. ure v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko javijo tik pred vadbo. SK BRDINA organizira zimovanje na Rogli v hotelu Plania od 21. do 28. decembra. Informacije na tel. 765693, 422777, 226271 ali na sedežu kluba, v Proseš-ki ul. 131, ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti naj se javijo na kotalkališču ŠD Polet vsak dan od 17.00 do 20.00 (tel. 211758). SK DEVIN sprejema vpisovanja za smučarski tečaj na plastični stezi od 29. t.m. do 6. decembra; za zimovanje v Bovcu od 21. do 28. decembra in Visokih Tatrah (ČSFR) od 31. januarja do 9. februarja 1992. Informacije in vpisovanje Bruno Škerk (tel. 200236) in Jordan Purič (tel. 327196) od 19. do 20.30. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLT dnevna; mesečna naročnina 300 SLT. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm)'80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sreda, 20. novembra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Kljub splošnemu optimizmu Izrael ne namerava osvoboditi nobenega arabskega jetnika Izpustitev Waitea in Sutherlanda vlila novo upanje za ostale talce Džihada Se ena vila Pippa Banda tarča neznanih nepridipravov LONDON, FRANKFURT -Bivša talca islamskega Džihada Anglež Terry Waite in Američan Thomas Sutherland sta včeraj prispela v Veliko Britanijo oziroma v Nemčijo. Waita so z britanskim vojaškim letalom prepeljali v vojaško oporišče v Lyneham, kjer ga je poleg družine in predstavnikov oblasti pričakala velika množica domačinov. Na letališču so bili britanski zunanji minister Douglas Hurd, nadškof iz Canterburryja Carey in njegov predhodnik Lord Runcie. Terry Waite, ki je bil zadnji britanski talec v rokah Džihada, bo prihodnjih deset dni preživel v oporišču, kjer ga čaka cela vrsta zdravniških pregledov. Američana Thomasa Sutherlanda, ki je bil v jetništvu več kot šest let, pa so včeraj pričakali v Frankfurtu. Tudi on bo nekaj časa ostal v ameriški vojaški bolnišnici v Wiesbadnu. Vest o izpustitvi talcev je z velikim optimizmom komentiral Iran, ki je po besedah veleposlanika pri OZN Kamala Harazija, imel pomembno vlogo pri pogajanih za osvoboditev talcev. Harazi je odločno zavrnil govorice, da je Iran za svoje posredovanje dobil ustrezno »protivrednost«. »Edino, kar pričakujemo od ZDA in Velike Britanije, je da pritisnejo na Izrael, da bi čimprej osvobodil vse talce,« je dejal Harazi. Izraelski premier Šamir pa je s svoje strani ponovil stališče, da ne bo izpustil nobenega arabskega jetnika, dokler ne bodo osvobodili vojakov, ki so v jetništvu v Libanonu. Terry Waite Thomas Sutherland CAGLIARI - »Nacionalni« Pip' po res nima miru pred tatovi in podobnimi hudodelci. Po atentatu na vilo pri Catanii, so se neznanci spravili tudi na razkošno sardinsko rezidenco Pippa Bauda in Ka-tie Ricciarelli, kakih 40 kilometrov od Cagliarija. Vila je bila pred časom tarča polemik zaradi del za prenovo in razširitev bazena tik nad smaragdno gladino enega najlepših sardinskih zalivov, Gol-fo degli Angeli. Neznanci, najverjetneje tatovi, pa so svoje delo opravili le na pol, saj se je čuvaj zavedel, da so bile telefonske žice prerezane, alarmne naprave pa nevtralizirane. Karabinjerji sedaj preiskujejo, ali so tatovi svoj namen opustili, ali pa se namerava-Ijo vrniti in delo dokončati. Oprostitev princa Viktorja Emanuela ni zmotila francoskega javnega mnenja PARIZ, RIM — Z nevsiljivimi naslovi in kratkimi kronističnimi poročili brez komentarja na notranjih straneh je francoski tisk včeraj seznanil bralce z zaključkom procesa proti Viktorju Emanuelu Savojskemu, ki ga je pariško porotno sodišče oprostilo obtožbe o nenamernem umoru Dirka Hamerja. Od uniformiranega poročanja vseh ostalih dnevnikov se razlikuje samo »Liberation«, ki je v naslovu zapisal »Kraljevska razsodba«, v članku pa navedel vrsto neverjetnih napak in »pozabljivosti«v preiskovalnem postopku. Negativnim odmevom, ki jih je razsodba sprožila v Italiji, se je pridružil tudi šef poslancev PSDI Filip-po Caria: »Pogosto se pritožujemo nad italijansko pravico, toda francoska se zdi še mnogo slabša. Za proces je potrebovala celih 13 let, po treh dneh razprave pa se je vse končalo z oprostitvijo. Kdo ve,« ironično zaključuje Caria,_ »če je kdo sploh izstrelil naboj, ki je ubil mladega Hamerja.« Gre seveda za upravičeno vprašanje, ki si ga zastavlja predvsem mladeničeva družina, pri tem pa ji je kaj malo v uteho spoznanje, da je za pravico ves svet ena sama vas... Nov val aretacij med mafijci GELA — Na Siciliji se nadaljuje prava ofenziva proti organiziranemu kriminalu. Prejšnji teden je državni pravdnik iz Caltanisette izdal 25 zapornih nalogov, 23 oseb je že v zaporu, včeraj pa je policija aretirala štirinajst mafijcev v Geli. Po mnenju preiskovalcev dvanajst aretiranih pripada mafijskega klana Giuseppa Madonie, medtem ko sta dva člana klana lo-colano - lanni. Klana sta pred kakim mesecem sklenila »premirje« in se dogovorila za razdelitev teritorija. Ukvarjata se pretežno z iz- siljevanjem trgovcev, obrtnikov in podjetnikov. Obširna preiskovalna akcija policije in karabinjerjev se je začela po mafijskem pokolu novembra lani. Istega dne, 27. novembra, je v štirih atentatih, do katerih je prišlo skoraj istočasno, umrlo osem oseb, deset pa jih je bilo ranjenih. To je bil tudi zadnji neposredni spopad med klanoma Madonia in locolano — lanni. V Misterbiancu pri Cataniji pa je policija aretirala šest oseb, s pestro kriminalno preteklostjo. V stanovanju, kjer se je skrivala šesterica, je policija našla več orožja, neprebojne jopiče in radijske oddajnike. Preiskovalci sumijo, da je skupina pripravljala kak umor, saj ni običaj, da bi se mafijci družili v istem prostoru po več dni zaporedoma. Na najdenem orožju pa bodo opravili balistično ekspertizo, da bi ugotovili, kdaj je bilo uporabljeno. Od začetka leta je zaradi mafijskega obračunavanja v Cataniji umrlo več kot sto ljudi. Izstrelitev preložena V ameriškem vesoljskem oporišču so v ponedeljek začeli z odštevanjem za izstrelitev vesoljske ladje Space Shuttle Atlantis, toda zaradi okvare so izstrelitev odložili (Telefoto AP) Danes začetek procesa proti proizvajalcem vina z metanolom MILAN — Pred milanskim porotnim sodiščem se bo danes začel proces zaradi cele vrste smrti, do katerih je prišlo zaradi uživanja vina, katerim je bil za dvig alkoholne stopnje dodan metilni alkohol. Tragični dogodki segajo več kot pet let nazaj, ko so nekateri vinski trgovci spravili v promet velikanske količine vina z dodanim metanolom. Preden so posebni oddelki karabinjerjev uspeli odstraniti iz prodaje celotno količino ponarejenega vina, je umrlo 19 oseb, nekateri pa so zaradi uživanja tega vina oslepeli. Po dolgi preiskavi je preiskovalni sodnik Maurizio Grigo Man-do vložil obtožnico za 18 oseb, ki jih dolži nenamernih ubojev, združevanja v kriminalne namene in ponarejanja živil. Škandal je takrat povzročil tudi velik padec prodaje italijanskih vin v tujini. Manifestacija za neodvisnost Timorja Indonezijska policija je včeraj v Džakarti priprla več kot 70 manifestantov, ki so zahtevali neodvisnost Vzhodnega Timorja in protestirali proti ravnanju vojske, ki je pred kratkim na tem otoku pobila približno 180 oseb (Telefoto AP) V Palermu mafija ubila člana Ljudske zveze PALERMO — Mafijski morilci so včeraj zjutraj v Palermu ubili 59-letnega Antonina Bonanna, brata Benedetta Bonanna, ki je bil po trditvah mafijskega skesanca Marina Mannoie član mafijskega klana Misilmerijevih. Benedetto je v skrivnostnih okoliščinah izginil pred mesecem dni, preiskovalci pa menijo, da je bil ubit, vendar njegovega trupla še niso našli. Brat Antonino naj ne bi imel nikakršnega opravka z mafijo, preiskovalci pa menijo, da sta oba dogodka med seboj povezana. Antonino Bonanno je bil pred časom že predsednik KD palermskega okrožja Oreto, kasneje pa je pristopil k Sicilski ljudski zvezi in je bil na junijskih deželnih volitvah drugi neizvoljeni na tej listi. Morilci so Bonanna napadli, ko se je podajal na delo. Vse se je dogodilo pred volilnim lepakom SLZ z njegovo fotografijo in pozivom, naj volilci volijo zanj. Po umoru je policija ob imenu na lepaku našla pripisano: »Je bil.« Za zdaj ne vedo ali je bil ta pripis dodan pred umorom kot opozorilo ali pa so to storili po zločinu. Na kraj zločina je takoj prispela patrulja policije, toda Antonino Bonanno je bil že mrtev. Krogle so političnega predstavnika zadele v trebuh in glavo.