87. številka. 3 nć, zet petek 23. julija (t Trsta, t četrtek zvečer dne 22. julija 1897.) Tečaj XXII „ZDINOBT" Mitja po trikrat on teden v leittta is-daajth ob torkih, Aatrtkih la aobotafa. 'Ljutranje isdanje is-haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: ■a Jedenmeaeo . t. I.—, izvan Avatrija t■ 1.50 ■a trt meaeo. . . 3.— • s . 4.50 aa pol leta . . . s.— • • • »■— ,18.- ■a tm lato 12.- I« plaftavatl aapraj aa fcrai prllažsaa aa?a6alaa aa aprava aa azlra. Poiaaične številke ae dobivajo v pro* dajilnloab tobaka v lrštu po M bt4, laven Trsta po 4 a▼{. EDINOST Oglaai aa račnae po tarifn v petita, aa aaalove a debelimi črkami ae plačn.if prostor, kolikor obsega navadnih vratic, Poalana, oamrtnioe in javne zahvale, mači oglaai itd. ae računajo po ▼al dopiai naj aa pošiljajo utodiiUtvu ulica Caaeraa it. 18. Yaako pianao »on biti frankovano, ker nef ranko vana a« 11 aprejemajo. Rokopiai ae d« vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae apre* jena upravniitvo ulica Molino pil* oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglaac je plačevati loco Trat. Odprte reklan * aije ao proate poštnine. 81 lltlč ,T » Sledilo je ministerstvo koalicije. Ono je imelo že v svojem postanka znamenje ali k41 svojega ( propada. Ta koalicija je bila namreč nenaravna in j nepravična. Nenaravna, ker so se v njej zvezali j najrazličneji življi, kakor liberalci, konservativci, federalisti, centralisti, avtonomisti in drugi; ljudje j torej, kateri ne morejo dolgo ostati skupaj, kateii i so si, kakor ogeuj in voda. Nepravična je bila ta l koalicija zato, ker ni ustrezala zahtevan narodov. Ker je bila ta koalicija tako nepravična in nenaravna, je brzo propala, čeravno so bili v njej najveći državniki, kakor Plener, Hohenwart in dragi. In ravno sedaj mi prihaja na misel, da je storil neki časopis jako umesten izrek: da sta si dala Plener in^Hohenwart, ko sta skepala koalicijo, otroven ali strupen poljub. (Veselost.) Koalicijskemu ministerstvu je sledilo minister-stvo uradnikov. Nekateri so se nadejali, da to ministerstvo ustreže slovanskim narodom, a hitro so spoznali, da ne bode nič iz tega* Bili so pre-varjeni. To ministerstvo ni bilo pravično Slovanom, in zato je kmalu zginilo s površja. Za njim je prišlo ministerstvo ekscelence grofa B a d e n i j a. Ta mož je že dlje časa na ministerski stolici. Več Časa se ni vedelo, kakov bode grof Badeni; ali bode bolj nagnjen na krivi liberalizem, ali na pravi liberalizem ? 1 Ali na kritičnost nasproti raznim narodom, ali na krščansko pravičnost proti vsem narodom v Avstriji ? ! Vsled te nejasnosti ekscelenca grof Kazimir Badeni v začetku ni imel niti odločnih nasprotnikov, niti odločnih pristašev. Tekom svojega ministrovanja je izdal neke naredbe za dve deželi, za Moravsko in Češko, vsled katerih je dal nekoliko pravic jednetnu delu češkega naroda, torej ne vsem Slo-vauom. Že ti naredbi sti bile vzrokom, da je dobil proti sebi odločnih protivnikov, a zato pa de ni dobil odločnih pristašev. Njegovi odločni protivniki so v prvi vrsti nemški liberalci in nacijonalci, na čelu njim znani kričač Schonerer. Ti so začeli ropotati v državnem zboru; klicali so na pomoč tndi od zunaj; sramotili so vlado, onemogočili so parlamentarno delovanje, napravili stanje v parlamentu tako neznosno, da ni bilo več možno vzdržati v parlamentu. Ropotali so v parlamentu, gospdda moja, huje ko divjaki, in temu ropotu se je vdala vlada grofa Badenija. Zaključilo se je državnozborsko zasedanje in ropot seje preselil žnjimi iz parlamenta v javno življenje ; čitali ste, kako silovito so postopali v Hebu ti nemški razgrajači in od tam so prenesli ta ropot celo na tuja tla, od koder rujejo proti Avstriji. Kaj se učimo mi iz tega ropota ? Nam je to dokaz, kako nemški liberalci mislijo z ustavnimi pravicami avstrijskih narodov; z druge strani je namen temu ropotu njihovemu ta, da zastrašijo vlado. To jim je obveljalo že večkrat. Če opazujete natanjko njihov židovski liberalizem, bodete videli, da, če se je dogodila proti njim le kaka malenkost, ropočejo strašno; niti sami ne verujejo, kar kriče. Proti njim bi se dalo kaj doseči jedino le z odločnostjo, delovanjem na temelju zakonov. Strogo bi se morali izvajati državni temeljni zakoni in strogo bi se moralo postopati proti vsem onim, ki se pregrešajo proti tem zakonom. To bi bila naloga c. kr. vlade. Ne, odločnosti pa ni pokazal g. grof Badeni. Ekscelenca grof Badeni nima odločnih pristašev. To je bil tudi vzrok, da se je zasnovala večina v državnem zboru, ne v ta namen, da bi podpirala grofa Badenija, ampak v ta namen, da prisilinjega ali pa njegovega naslednika, da bode delal po zakonih. (Frenetično ploskanje.) Močni utegnejo biti posamičniki. Jak je bil Taafte, jak je bil morda grof Badeni, a brez večine v parlamentu ni opravil ničesar prvi in ne opravi ničesar drugi. Večina narodov je odločilna v parlamentarnem življenju. Tako večino imamo sedaj. Glavna skupina te večine sestoji iz onih poslancev, ki zastopajo pravi krščanski liberalizem, ki hočejo pravico vsem narodom, in to so Mlado-čehi in češki velikaši. V Budjčjevicab, kjer ni bilo nobenega izmed nas, spomnil se je knez Friderik Schwarzenberg tudi a as, našega naroda; rekel je, da treba za- j dovolj i ti tndi nas Hrvate in Slevence, zadovoljiti da treba ne samo čuvarje proti severe-zapadn, ampak tudi čuvarje proti jugozapadu. (Navdušeno vsklikanje knezu Schwarzenbergu.) Druga važna skupina večine v zbornici poslancev so P o 1 j a k i. I oni so z nami. Če bi se ne zavzemali za prava dragih narodov, sorodnih Slovanov, zgnbili bi tudi oni tla pod nogami. In res so često pokazali svojo ljubezen do drugih narodov, pokazali so to ljubezen čestokrat tudi nam. Njim na čelu stoji sedaj mož, častit starec, ki se je, mislim, že s tem, da je vstepil v večino, pokazal n e o d v i s n e g a od svojega sore-j aka, ekscelence grofa Badenija, in da hoče vztrajati v tej večini, bilo to ljubo grofu Badenija, ali pa ne. (Ploskanje.) Da-li bode to ljubo grofu Badeniju ali ne, tega jaz rei ne vem. Tretja med večimi skupinami sedanje večine ! so nemški konservativci. Oni imajo, k a- j kor sploh vsi Nemci, vsega dovolj. Ti želijo samo, i da bi se nekoliko spremenile šolske razmere. Ti so vsakako najpravičneji med Nemci. Oni so bili j jedini, ki so se postavili po robu ropotanju Schd-nererja in njegovih drugov. Četrta glavna skupina je tako zvana slovanska krščansko-narodna zveza. V tej zvezi smo tndi mi hrvatski in slovenski poslanci. (Frenetično, demonstrativno odobravanje.) Na shodih, v novinah, se je vedno in vedno povdarjala želja Hrvatov in Slovencev, da bi bili ti poslanci jedini in neodvisni. Ta želja se je izražala posebno tudi tukaj vsako leto na zborih političnega društva „Edinost*. Minolo je 6 let, a ni malo se nismo mogli približati uresničenju te želje. Da, došlo je do tega, da so bili hrvatski in slovenski poslanci — dasi jih je le malo po številu — razdeljeni v 3 male skupine. Slednjič so uvideli sami poslanci in vsakdo, da takim cepljenjem ne pridemo dalje in ne dosežemo ničesar. Kakor klasično pričo za potrebo zjedinjenja in neodvisnost hrvatskih in slovenskih poslancev navedem sedaj že ranjkega Kluua. On je bil velik spoštovat elj Hohenwartov, on je bil takorekoč zaljubljen v tega državnika, in vendar je tudi ta mož kratko pred smrtjo pripoznal meni in še nekaterim drugi« poslancem, da goji prepričanje, da vsaki poslanec naš, naj si bode Slovenec ali Hrvat, mora vstopiti v jeden hr-vatsko-slovenski klub. Do hrvatsko-slovenskega kluba sicer ni prišlo, mesto tega se je ustanovila slovanska krščansk o-n a rodna zveza. Ta zveza je neodvisna od vsakega in tudi od vlade. Ta skupina se rte razlikuje od namerovanega hrvatsko slovenskega kluba samo v tem, da ima drugo ime, ampak tudi v tem, da se nahaja v njej tudi nekaj poslancev drugih slovanskih narodnosti. Tej zvezi je pristopilo tudi 7 Malorusov in 1 Čeh iz Morave. Ta zveza je bila ustanovljena v zadnjem hipu, vendar pa še o pravem času. S tem se je preprečilo v zadnji hip, da ni prišlo do večine, katero je snoval grof Badeni. Da pa ni prišlo do tega, ina se pripisati po velikem delu, ali morda najbolj naši slovanski krščansko-narodni zvezi. (Navdušeno ploskanje; Živela!) Jaz se nadejam, da se tudi vzdrži ta zveza, da se vzdrži ta večina. Ta večina ima jasen ;u odločen program, namreč program, glasom katerega se morajo dati vsem narodom pristojajoča ji« prava. Nadaljni dokaz v to bi bil tudi banket na dan zaključenja državnega zbora. Banket so priredili poslanci skupin večine v parlamenta. Pred« sedoval je starina Jaworsky ; ua te« banketu so govorili zastopniki narodov, ki so v večini. Bil je to krasen, lep večer in moj drug dr. Laginja je meni, ko sva šla od tega banketa, rekel, da ta večer velja več, nego vsa 2 meseca, katera smo preživeli v državnem zboru. Spoštovana gospoda 1 Jaz opazujem dogodke in slušam pritožbe zastopnikov raznih pokrajin. Razgovarjal sem se s poslanci onih narodov, ki so tlačeni več ali mauj, ali moram reči, da takega stanja, kakor je tukaj na Primorskem, n) nikjer. (Čujte ! Čujte!) Naše stanje je že neznosno, (Splošno pritrjevanje.) Mi se borimo za narodni obstanek, mi se borimo za: „biti* ali ,ne biti". Mi se moramo boriti, in borimo se brez-vspesno že desetletja in desetletja. Borimo se ne samo za uk v svojem jeziku v višjih in srednjih šolah, boriti se moramo za uk v svojem jeaiku v ljudskih šolah. Niti osnovnih šol nam ne privoščajo v naiem jeziku. Vzgled je tržaško šolsko vprašanje. Koliko let že prosite slovenske šole v Trstu, a je še niste dobili 1 Uničiti nas hočejo. Duh tu-jinstva hočejo vcepiti v našo kri. Mi se moramo boriti za naš jezik tuli v cerkvi, kakor nam kaio žalostna slika v Rojanu. Slične razmere so tndi na raznih drugih krajih Primorske; sosebno Istre. Po mnogih krajih so odstranili iz cerkve narodov jezik, in nadomestili so istega s tujim, akoravno se je reklo ,n.l innovetur". (Povzdignjenim glasom): Da, gospoda moja, ,nil innovetur" (nikakih novotarij), ako bi bilo to v korist Slovanom, ali „inovetur", ako je to na škodo istim! 1 (Pojavi ogorčenja po vsej dvorani 1 Nenavadno gibanje.) (Pride še.) Polltlike vesti. V TRSTU, dae 82. jalija 1897. O položaju. Na shedu veleposestnikov ? Kolomeji je interpekval knez Roman Puzina navzočega dri. poslanca Vielovievskega gledć političnega položaja. Rečeni poslanec je podal nastopno vsakako znamenito izjavo: ,Ako bi poskušala katerakoli vlada preklicati jezikovne naredbe in protiviti se onim načelom, na katera se opira današnja desnica, takov kabinet ne bi našel podpore večine niti za jeden trenotek. Kdor računa na to, da bi mogel poljski klub na cedilu pustiti adresne načrte večine, kakor tudi v zjedinjenju Poljakov s avtouomistiškimi strankami toli kategorično izražena načela, ta bi se dotaknil časti toli ugledne stranke, kskoršna je poljski klub ter bi si moral sam sebi pripisati posledice svojega lahkomišlje-nega račuujanja." Iz tega ostrega i a odločnega govora bi bilo sklepati, da grof Badeni nima pričakovati nikake podpore od poljskega kluba f slučaju, ako bi hotel križati pota sedanji večini. Š to odločno izjavo pa je vsakako v nasprotju isjava grofa Dziedusyckega v članku ,Pol-skega Slova", da so neosnovane vse vesti o nar mišljenih intrigah v poljskem klubu proti grofa Badeniju ter da bode ta klub vesto podpiral ministerskega predsednika. Po teh dveh izjavah moramo vpraiati radovedno: Kje je resnica? Kje naj se vrši vseslovenski shod ? Potrebo vseslovenskega shoda uvideli so vsi Slovenci po zadnjih dogodkih na političnem življenju avstrijskem. Sleherni količkaj zaveden avstrijski Slovan pripoznava, da v isti meri, kakor delajo Nemci, delati morajo tudi Slovani. Nevarnost je velika ; nasprotnik je razkačen do skrajnega in pripravljen tudi za — skrajno. Srdit boj napoveduje avstrijskemu Slovenstvu, boj za prevladje. T* boj moramo tudi vsprejeti, umakniti se ne smemo, sicer bi bilo po nas. Iz te bitke ne sme nikakor iziti kakor zmagovalec — naš nasprotnik. Gorje nam, ako bi se zgodilo to, morda bi bilo po nas za vselej. To je treba pomisliti. Boj, kateri nam je napovedan, ni še boj na nož, marveč je boj duha in ama. In baš radi tega pričakuje nasprotnik zmage, ker se smatra za boljšega, razumnišega, izkušenejega diplomata in ker smatra nas manje vrednimi. Dokazati mu moramo, da se moti. In to zamoreao samo ob sijajni — ob priliki vseslovenskega shoda. Slovenci 1 Politične razmere v naši driavi so zares tako opasne, da je treba bistrega račuujanja, da se ne — zaračuuiuao. Le jedno nam je povsem jasno: preko uas hočejo do dobre pe-liiičue kupčije! To je za nas poniževalno, sramotno 1 To nam govori in kliče, da je nastopil zadnji trenotek, da dokažemo, da nismo sejmarsko blago, marveč da smo — i mi politični podjetniki 1 V teh ciljih pa se zamoremo združiti le na velikem shodu zastopnikov vsega našega naroda« Nastaja vprašanje, kje naj bi se vršil ta tabor, ta vseslovenski shod P Eni so imenovali Celje, drugi so imenovali Celovec. Nemci groze že danes, ako bi se vriil shod v Celji ali Celovcu, da ga hočejo preprečiti dejanski. Kaj da pomeni to, razumemo dobro. Ne bojimo pa se ne, ker nas je mnogo, ker nas je v e č v teh pokrajinah. A mi ne mislimo na — pretepanje — za to smo precivilizovani —, mi se hočemo posvetovati mirno in trezno« Bojimo se ne in smo u v e r j e n i, da bi se tudi V Celji vršil shod najsijajoeje. Vendar bi bili mi la — Ljubljano. E tonu pa nas sili pomislek, da so ravno sedanji politični odnošaji taki, da se moramo Slovtnci kazati kakor ksmpaktna narodna ukupnost, kakor skupina, solidarno skozi in skosi do skrajnih posledic. V imenu take skupine in v toli kritičnih časih pa mora prihajati glas iz središča V Ljubljani naj bi ves nared povzdignil svoj glas, tam naj bi se zbrali zaupniki naroda brez ozira na sicerno politično mišljenje — zastopniki iz osrednje pokrajine in od periferije. Tu naj bi le posvetovali le o tacih točkah, ki nas združujejo!! S tem svojim predlogom nikakor nočemo prejudicirati ukrepom druzih milih rojakov, pač pa izrekamo svojo misel in zajedno uverjenje, da je Ljubljana ono mesto, v katerem naj se končen-troje vsa naša narodna ideja. Na tem shodu —kakor že rečeno — nas ne bode smelo motiti niti to, da spadamo mej seboj v posamične oddelke političnih menenj, marveč družila na* bode samo zavest, da smo vsi Slo« venci, otroci jedne matere Slovenije. In s to zavestjo v svojem nastopu na vseslovenskim shodu pokažemo tu li bratom Čehom in Hrvatom, da nas na velikem delu ne motijo malenkostna navskrižja v nazorih in osebah. Na vseslovenski shod ne pridemo demonstro-vat jeden proti drugemu, ker bode na tem shodu imel prvo besedo jedino le narod slovenski; pač boderno pa demonstro v ali sć shodom proti onim elementom v državi, ki so tega menenj a, da mi nimamo besede v tej drla vi. Vseslovenski shod bi vsakako rabil več, nego jeden dan za rešitev dane si naloge. Ljubljana bi morala torej pravočasno skrbeti la te, da dobć zastopniki naroda potrebna zavetišča čez dan in noč. H konci pa še jedno krotko pripombico. Vseslovenski shod bi združil v središču Slovenije inteligenco slovensko, torej tudi slovensko književništvo. Zato bi se morda dal združiti $6 shodom tudi tolikokrat nasvetovani pisateljski kongres. Prilika bi bila ugodna, ker bi bili že zbrani itak VBi odlični slovenski duhovi in ne bi trebali ge posebej potovati v ta namen. Čas je tudi že pozen in ako bi se hotel zbrati že letos tudi potrebni pisateljski kongres, dalo bi se z jednim udarcem ubiti dve veliki muhi. --j— Shod zaupnih mož v Celja. V torek je bil shod zanpnih m»ž južno - štajerskih. Udeležba je bila mnogoštevilna. Zaupniki štajerskih Slovencev so izrekli možko naroda našega dostojno besedo. In sicer z nastopno resolucijo: .Vlada sama in državniki so priznali opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev slovensko-nemskega gimnazija v Celju. Odprava tega gimnazija, provizorična ustanovitev v zraku visečih posameznih razredov, podrejenih še poleg tega ravnatelju Višje gimnazije celjske, notoričnemu nasprotniku slovenskega naroda in njegovih teženj, določitev, da se sme v prvi razred sprejeti k večjemu 50 dijakov, ie torej čin odite krivice, storjene slovenskemu narodu, ter žaljenje narodne Časti11. „Vsi slovenski poslanci se torej poživljajo, da storć solidarno, brez ozira na kronoviuo, v kateri so izvoljeni, vse korake, ter porabijo vsa parlamentarno mogoča sredstva, da se popravi ta, slovenskemu narodu storjena krivica11. „Preselitev slovenskega gimnazija v kak drug spodnješujerski kraj se mora, ker gimuazij v kakem drugem kraju ne bi ustrezal vsem zahtevam in potrebam sloveaskega prebivalstva v južnem delu Spodnje Štajerske, odkloniti jedenkrat za vselej Shod zaupnih mož sestavil je nadalje pose-beu odsek obstoječ iz gg.: dr. Josipa S e r n e c a, deželnega glavarja namestnika ; dr. Ivana Dečka deželnega poslanca; dr. Josipa Vrečka, odvetnika ; dr. Jura Hrašovca, odvetnika in Lovra Baša, notarja, vsi v Celju, z nalogom, da store potrebue korake, da se skliče v primemo kratkem času obči politični zbar slovenski, kateri uaj vzame v pretres sedaj nastali politični položaj, izrazi zahteve slovenskoga naroda, ter d& navodilo slovenskim državnim poslancem glede njih daljuega postopanja. — Povsod in vsi so jednaki 1 „Jedinstvo" poroča : Ugledni kanonik, ki je spre nljal nadškofa Stadlei ja po Italiji, piše : „ Jaz in mnogi drugi prišli smo z nadškofom dr. Stadlerjem iz Ancone v Lo-retto. Od tamošnjega mnogoštevilnega svečeništva nas ni pričakoval n i k d o, dasi sa o naznanili svoj prihod. Nikogar ni bilo, da bi nam bil povedal za prenočišče; a godbo, ki je laela svirati na dan sv. Cirila in Metoda, zaprečili so zadnji trenotek. Najhuje nam je bilo, da se niso hoteli pobrigati za stanovanje nadškofu dr. Stadlerju, katero li je moral iskati sam. „Kat. List* pa poroča, da se jednako, Slovanom sovražno postopa tudi v zavodu sv. Jeronima, da-si je ta zavod namenjen hrvatskim duhovnikom. Tako da gospodarijo z imetjem tega zavoda kakor pravi — gladniki. Torej taki ondi, taki tu I Sedaj znamo dobro, katera vez je, ki drži to družbo skupaj to in onostran reke Na-diže. Radovedni smo, kaj bi rekel, ako bi bil še v življenju med nami, o vedenju teh svojih služabnikov Jezus Kristus... Srbga fte pripravlja! Srbski kralj je rekel nekaterim skupščinarjem, ki so ga posetili v konaku, sledeče: .Kakor vam znano, so bile politične razmere tekom prvega dela leta na balkanskem polotoku zeld motne in napete. Da nas dogodki ne najdejo nepripravljene, smo jaz in moja vlada, ki uživa moje popolno zaupanje, ukrenili različne stvari, ki naj povzdignejo moč naše vojske ter jo utrdć tudi materijalno. Prepričan sem, da pritrdite vsem tem ukrepom". Različne Ye«tl. V odbor politlfinega društva „Edinost" so bili izvoljeni na zadnjem občnem zboru: predsednikom : Mate M a n d i d; odborniki: Ivan B a -1 a n č, Gustav dr. G r e g o r i n, Otokar dr. R y b a f, Josip T u r k, Makso C o t i č, Josip K a-t a 1 a n, Kornelij G o r u p, Ante Bogdanovid in Ivan Faj d i g a. Namestniki: Fran Šuman, Anton M i k 1 a v e c, Martin Pečar, M:ha H r o- V a t i n, Ivan Martelanc, Jakob P e r h a v c, Ivan G o r i u p, Alojzij G o r i u p, in Ivan Marija V a t o v e c. Pregledovalci računov : Josip dr. A b r a m in Ivan P r e 1 og. Imenovanje. Finančni minister je imenoval višega komisarja drugega razreda, Dragotina Koširja, višim finančnim komisarjem prvega razreda za Primorsko. Narodnjakom, Slovencem in Hrvatom na uva-isvanje. Pred časom sem pisal v cenjeni „Edinosti" članek pod uaslovom „Pet tisoč44, v katerem sem izjavil svoje menenje, da bi naše politično društvo lehko štelo 5000 členov. Opozarjal sem narodnjake, naj je vpisnjejo oziroma naj nagovarjajo druge na vpisovanje. Uganite, gosp. urednik, koliko novih članov se je odzvalo na omenjeni moj članek 1 Ker vem, da bi Vam bilo težko uganiti, Vam povem, da celih--osem! Od raznih strani se je rekalo: pošiljajte človeka, da bode pobiral podpise, ker na besedo domačinov se ljudje nočejo vpisavati!! Gospoda! ako politično. društvo pošlje moža, mora ga plačati, ker takih mož nimamo, ki bi mogli hoditi okolu zastonj. Ako hočemo plačati moža, treba novcev. A kje jih dobiti ? Prepričan suui, da pride tudi do tega, toda prej treba neke podlage. V zraku ni možno zidati, ker tako zidanje bi nam le — »ko-d,valo. Vpišite se vsaj vsi vi, ki se izdajate za u z o r n a r o d n j a k e in dokažite s tem, da ste res zdreli ter da lahko računamo na Vas! Težko je odpirati rane na svojem telesu, ker to boli, ali bolje tako, nego da bi šli še dalje z gnjilobo; to bi nas privelo v gotove — grobove!!! Govorimo si jasno! Prvo Vas uprašam : kje so istrski veljaki, kje premožni kmetovalci in kje trgovci ? V nttšem dražtvu pogrešamo (z častnimi izjemami) — vseh! Kje so naši okoličani, kje meščaui ? V mestu samem je les že lej?o število členov ali bilo bi jih lahko vsaj desetkrat toliko!! Okolica je le nazuatno zastopana, kar je gotovo obžalovati. A Istra bi sama lahko daia tisoče členov. Porečete, da ni mogoče, ker je naše ljudstvo vbogol Toda jaz ne zahtevam nemaničev, da naj žrtvujejo, nego bi lahko zahtevati od dobrih seljakov, od trgovcev in osobito pa od — Častite duhovščine, naj bi nas podpirali z onim ubogim forintom in 20 novčičev na leto. Ko so volitve, treba denarja za Istro. Nikdo pa ne pove, od kodi vzeti denarja in ker ga res ni, ga tudi ni mogoče izdajati! Naj bi torej (po mojeou menenju) čast. duhovščina nagovarjala ljudstvo ter je upisovala, zaznamke vpisanih naj bi pošiljala gosp. blagajniku. Le-ta bi napravil pobotnice in jih odpošiljal zanesljivim možem ki bi iztirjevali letnino in jo odpošiljali na pravo mesto? Okoličani bi lahko veliko storili v tem oziru. V vsaki vasi se nahaja koji narodni mož ali cel6 narodni prvak. Taki naj bi pridobivali ljudstvo in je vpisavali in ko so v mestu, izročili naj bi gosp. A. Bogdanoviču, blagajniku pol. društva. Njega je dsbiti ob vsaki uri v trgovini gosp. Trudna v ulici Ghega. Ali pa naj bi te pole oddajali v „Delalsko podporno društvo", kjer bi jih radi vsprejemali iz uljudnosti. Za iztirjanje bode skrbel pa slavni odbor ®m. drnštva. Še enkrat torej: v mestu naj se vpišejo ▼ si naši trgovci, posestniki zasebni uradniki in sleherni, kdor premore 130 novč. na leto! Časi resni in tudi ne vemo kaj nam prinese bodočnost. Delujmo, dokler ni prepozno in ne čakajmo da nas sovražnik popolnoma podjarmi. Ako se upiše primerno štev. členov — sem prepričan da vdobimo stalnega uradnika, kar bi nam bilo v neprecenljivo korist. Sedaj pa na delo vsi in povsod. Nebodigatreba, Prav se jim ja zgodilo 1 Odsek civilnih mu-zikašev v Trstu, med katerimi se nahaja tudi kup lačnikov iz bližnjega kraljestva, predložil je avstrijskemu vojnemu ministerstvn pritožbo proti vojaškim godbam in je zahteval, da bi vojaške godbe ne smele igrati proti nagradi v javnih lokalih. — Kdo je temu odseku dal piramidalni nasvet, ne vemo, pač pa vemo, da so Italijanom avstrijski vojaki trn v očeh in bi radi divno vojaško godbo izpodrinili z lačnimi mandolini iz — rešene Italije. Za sedaj pa ni šlo in prav je to I „Sftngerbund". Pravila novoustanovljene „juž-nonemAke" (stiimarkiseh) pevske zveze za Kranjsko in Primorsko so že potrjena. Prvi zvezni dan („Bundtstag") bode v Ljubljani dne 31. oktobra t. I. Torej v Ljubljani!? In ta „Bunde*tag", ki se bode izvestno slavil s primerno demonstracijo, ki bode najbrže odmev „vsegermanske zavesti", zboroval bode v središče slovenske, v središču naše domovine 1 To je zopet dokaz, da se Nemci čutijo nasproti Slovanom kakor „Herren-volk", ne meneči se za to, kaj poreko Slovani. Zdi se nam skoro nmestno, da bi opozorili ljubljanski mestni svet na ta „Buadestag44, na katerem bode najbrže želodar Binder nosil zvonec, da tnu gleda malo na prste. V Celju, kjer je občinski zastop germanofilski, se je interpelovalo istega, naj ob o-tvoritvi „Narodnega doma" strogo zabrani, da bi Slovenci nosili po mestu kako zastavo ali sploh javno nastopali. Nemški obč. zastop v Celju hoča torej Slovence — ki imajo domovinsko pravo na Slovenskem, dočim je tu Nemci nimajo — stisniti samo na prostor .Narodnega doma". Po vzgleda tega zastopa naj torej tudi slovenski obč. zastop naše Ljubljane, brez ozira ni na desno ni na levo, zabrani vsakoršni javni pojav nemškega „Buudes-taga". Sramota je sploh, da smejo Germani v našem domu širokoperiti se z abundestagomu, katerega ob sedanjih politiških pojavih ni Mogoče smatrati drugim, nego drzno demonstracijo. Pismo prlnoa Sclmarzenhsrga Ta dični slovanski plemič, kateremu je izrazilo svoje priznanje in zahvalo tudi primorsko Slovanstvo na občnem zboru polit, društva „Edinost", odgovoril je državnemu poslancu g. Povšetu kakor načelnika „Kat. polit, društva" v Ljubljani sledečim pismom : „Na častnem in dragem mi priznanju „Kat. polit, društva za Kranjsko" izrekam svojo toplo zahvalo. To priznanje iz kroga mož, kateri imajo, kakor mi, nalogo in namen svojega političnega delovanja, da udejstvujejo neomejeno zvestobo veri, domovini in vladarju, mi je najlepša hvala za moj slabi trud, katera zahvala mi ostane vedno v hvaležnem spominu. Sporočite mojo odkritosrčno zahvalo ča-stitemu odboru s prošnjo, da mi ohrani to zaupanje in prijateljstvo, katero opravičim tudi povsem v prihodnje. Pevsko društvo „Zarja" v Bojanu vabi na koncertno veselico s,petjem, godbo in plesom, ki jo priredi v nedeljo dne 25. julija 1897. na dvorišču gostilne J. Bole ta v Rojauu. Program: 1. M. Brajša: „Istarskim Sokolom", moški zbor. 2. A. Nedved: „Prošnja", čveterospev. 3. a) M. Hubad b) H. Ražem „Narodne pesni", mešan zbor. A. A. Nedved: „Prošnja", čveterospev. B. „Vinski bratci", šaljiv nastop. 6. I. Laharnar: „Ženin kos", mešan zbor. 7. Slobodna zabava s petjem hf plesom. Med posamičnimi točkami in k plesu bode svirala godba. Začetek točno ob 6. uri pop. Ustopnina: K veselici za oaebo 30 nvč. Slovenci, mestni in okoličanski 1 Društvo .Zarja* je naša opora in za-slomba v Rojanu. Ta zaslomba naša se krepi v no veji čas. Prinesimo jej vspodbuje tndi mi vsi po obili udeležbi na veselici prihodnje nedelje! Olttančna vožnja Trtt-Celj«. Podpisani odbor „Kolesarskega kluba Sokol v Trstu" naznanja svojim členom, da priredi letos povodom blagoslov-ljeuja zastave .Celjskega Sokola" ki se bode vršilo dne 8. avgusta, distančno voinjo Trst-Celje. Start pred kavarno F a b r i s Cpiazza Caserma), odhod točno ob 4. uri zjutraj, cilj v Celju. Maksimalna vožnja 8 ur. Uložek 5 kron. Prijave ustmeno ali pismeno do odbora .Kolesarskega kluba Sokol" najdalje do 31. t. m. ob 9. uri zvečer v „Delalsko podporno društvo*4, ulica Molin piccolo št. 1. Anton Muha, Dr. J. Abrarn, tajnik. preds. šaljivi Brivec je izšel. Prinaša mnogo raznovrstnega berila, pa tudi krasno sliko, kako je Čeh re*il Slovank^. Dobite ga po tobakarnah v Trstu, Gorici, Ljubljani, v Nabrežini in Sežani. Iz Barkovalj nam pišejo: Postopanje konje-dercev in mestnega redarja, o katerem ste sporo* čili v današnjem zjntranjem Ji zdanju, je provzročilo T naši vasi splošno ogorčenje. Sosebno se skanda-lizujejo ljudje na tem, da so rečeni organi vršili svoj kolikor toliko delikatni posel v popolnoma pijanem stanju. Vedite pa, da se to nevredno postopanje ni pričelo še le pred prodajalnico Pogorel-čevo, ampak že viie gori proti Prošeku, pred gostilno Starčevo. Že tam so ti čedni magistratni organi streljali z voza doli na pse. Ker je bilo že pod noč. zbranih je bilo pred gostilno precej delavcev in težakov, ki so se tresli od jeze. Pomislite, kako lahko bi bilo prišlo zopet do resnih stvari, krivi pa bi bili na zadnje seveda naši. Na srečo je bilo tam nekaj resnih mož, ki so mirili in tolažili. A vzlic temu ne vemo, da-li bi ne prišlo do hudega, ako bi se bilo to zgodilo nekoliko pozneje, ko bi bili tudi naši popili čašo vina! Pijani a!i ne pijani, to pa vemo, da je bilo postopanje mestnih organov skrajno izzivalno; dvakrat nevarno v sedanjih časih, ko ie zveni po dušah ogorčenje Valed znanih politiških dogodkov. — Ker so isti slavni došli natrkani že s Prošeka doli, opravičeno je domnovanje, da jih je gori pogostil — poznani dobri prijatelj in somišljenik. Iz Litije nam pijejo: Dne 18. t m. oblekla se je Litija v praznično obleko. Isti dan namreč priredilo je pevsko društvo „Slavec" izlet iz Ljubljane v naš mali trg, ter ob enem tudi v Šmartno. Kako aro se veselili tega tukaj v Litiji, je najbolji dokaz tc, da so bile vse hiše odičene z zastavami. Postavili so tri slavoloke in naročili vso Novomeško godbo. Z godbo na čelu sprejeli so društvo že na kolodvoru!>jutraj ob '/»8. uri, a glavni sprejem bil je na mostu pred vhodom v trg. Pred slavolokom je stalo na vsaki strani do 1 20 belo oblečenih deklic in nekaj dečkov v na- ! rodni kranjski noši; vsi so imeli male zastavice v 1 rokah. Tam je diuštvo in goste vsprejela gospica Malči Hutter piav srčno z nagovorom, ter je nato izročila predsedniku šopek z narodnimi trakovi T imenu litijskih rodoljubk; gospice v različnih slovanskih nošah delile so prišlecem male šopke. Na to so vsi odkorakli po trgu in se nazaj vrnili v gostilno, kjer je bil pripravljen zajutork. Ob 9. uri bil je odhod v Šmartno. Ko je društvo prišlo do Svetčeve hiše, obsuto je bilo s sladkorčeci in cvetlicami. Šmartinske rodoljubke podaril« so društveni žnstavi trak. Na to so šli v župnijsko cerkev k sv. maši; po maši je bil Bestanek na vrtu g. Wakoniprg-a. Skupni obed je bil zopet v Litiji ob 1 in pol uri na pošti, na katerem so se vršile različne napitnice, od katerih je veljala ena narodnemu žtastvu, na kar se je zahvalila v toplih besedah gospa Mahorčičeva. Ob petih pričela se je v narodni gostilni gospe Josipiue Koblerjeve ljudska veselica, bazar itd. in to na izrečno željo „Slavca" v korist naše diage šolske družbe, ter koncert, na katerjm je Sodelovalo tudi pevsko društvo .Zvon" iz Šmartna. Okoli 10. ure je bila serenada g. notarju Sveten in njegovi soprogi ; ob pol uri pa je odpeljal vlak ljube naš« goste. Nismo pričakovali tolike udeležbe. Niso nas počastili le gostje iz Ljubljane, med katerimi sta bila tudi ces. svetnik g. Murnik in gospa Zupau-čičeva kakor zastopnica Št. Jakobske-Trnovske ženske podr. sv. Cirila in Metoda in iz Šmartna, ampak tudi iz Zaloga, Kresnic, Zagorja, Vača in celo iz Trbovlja so prišli rodoljubje in rodoljnbke, da poveličajo to slavnost, za kar naj bo izrečena srčna zahvala. Da se je slavnost zvršila tako lepo, gre zahvala v'prvi vrsti predsedniku bralnega društva g. Ivann Qregorčii*-n, ki je tako skrbno vodil vse priprave. Nam Litijanom ostane ta lepi dan vedno v spominu in gotovo ae ga bodo Pradi spominjali tudi zuuHuji udeleženci, saj je rekel o slovesu g. predsednik društva .Slavec", da ne odhajajo sami; ampak da jemljejo seboj naša srca I M—a. Vročina v Dalmaciji. Iz Kotora nam pišejo: Nedavno ucui čital v Vašem cenjenem listn o nenavadni vročini, ki vlada po vaših mestih iu tudi v predstolnici slovenski, v Ljubljani. Radoveden sem, kaj bi porekel naš Ljubljančan, ako bi ga 8ihung^lj Azrael —ki je spremljal tudi poznanega slovenskega pisatelja v njegovem spisu .4000 let" — prenesel bliskoma aernkaj v kršnimi skalnatimi j gorami obdani Kotor, kjer je bila te dni vročina j na solncu 40—45\ v senci pa 22—27 po Reau-| murju iu kjer je po noči tako soparno, da človek ne more zatžsniti očesa niti pri odprtih oknih. Prepričan sem, da bi vskliknil moj neBtrpni sode-želan : .Presnet, tu pa je kot v peči1* — in padši na kolena bi goreče molil nebeškega sla, da ga odnese zopet na svojih mogočnih krilih nazaj v prelepo zeleno Kranjsko. »S " Štrajk lasnih delavcev nadaljuje. Govori se, da manjši trgovci bi hoteli privoliti v zahteve delavcev, a veliki trgovci da nečejo ni čnti o tem z ozirom na konkurencijo Reke. Vozovi z lesom na potu na obrežje ali pa v skladišča so spremljani po redarjih. Včeraj zjutraj je bilo malce prepira in so zaprli nekaj delavcev. Večih izgredov ni bilo. Ne treba praviti, da mi bi želeli od srca, da bi čim prej prišlo do sporazumljenja med delodajalci in delavci, ker na štrajku trpe — obojni. Kongrsa za vprašanje cenih bivališč. Tekoči teden vrli se v Bruselju mejnarodni kongres o vprašanju cenih bivališč. Avstrijsko vlado zastopa na tem kongresu vitez Schw»rtzenau kakor odpotdanik miuisterstva notranjih zadev. — Ta kongres je jako potreben in nprav mi v Trstu imamo tehtnih razlogov do želje, da bi skoro ob-rodil dober sad. V luknjo 2 njimi! Mrak se je že delal necega due, ko sem čul ta-le pregovor na Prost k u : A. Ali bi ne bilo dobro, ko bi začeli loviti Slovence, kakor konjederec pso? B. To lahko storimo in sic^r tako-le: konjederec ujame nič slutečega psa, ko mu vrže na vrat vlassou, mi pa zapletimo Slovence z zvijačo v soJnijsko zatožbo. Konec je podoben : pes pojde v voz, Slovenec pa v ulico Tigor. A. To je izborno! Ti ljudje so tako nerodni, da se vedno vjamejo v „lasso11 — le pridno ga metajmo nanje I Falb o ljubljanskem potresu. Sio?eči gejlog in Specijalist o potresih, Rudolf Falb, je odgovoril na vprašanje, ki so je stavili nanj br/ojavno nekateri ljubljanski gospodje, sledeče: .To je bil sekundarni sunek — ni se več bati ničesar". — Bog daj, da bi bilo res! Zopet nskaj iz .barbarske* Rusije. V Rusiji je mnogo vasi, ki so baje tako ubožae, da si ne morejo same vzdrževati potrebnih elementarnih šol. Temu nedostatku je odpomogel blagi sin pokojnega cara Aleksandra III., car Nikolaj II., ki je izlal nkaz, da se ima vsaki vaški občini na njeno zahtevo, ne prošnjo, postaviti ljudska šola. — Car Nikolaj II. hoče dokazati s6 svojim jasnim vlado-vanjem, kar je rekel takoj ob svojem zasedanju prestola, namreč: .Moj ded je bil car-osvoboditelj, moj oče — car miru, jaz pa hočem biti car pro-svetel" — Ali ni barbarsko to?! Židje med seboj. Odvetnik dr. Gelber na Dunaju je na ce.-iti napadel s pasjim bičem svojega bivšega kompanjona dr. Elbogna, ker je ta spisal o njem žaljiv članek. Pa smo mislili, da kavka vrani ne izkljuje oči, ker sti obe črni ? Morda je pa mej .vrane" za*la neka nesloga, ki izv'ra iz gesla „vae vietis* (gorje premaganim.) f Maček, katerega so bil: Krstili Židje v Sisku, norčevaje ne iz krščanskih obredov, je dne 7. t m. uton i v nekem vodnjaku. Pravla pa še teče. Morda bi pa bilo bolje, da bi še tekal maček, a da bi tuli ntonili tisti Židje. Imetje angleikih zdravnikov. Kako dobro se godi zdravnikom v Angliji, priča sledeči izkaz: Dr. Patiik Fraaer je ostavll premoženja 8,400 000 mark; Sir John Eriohsoa 1.800.000 mark; Sir George Humphry 1,600.000 mark ; dr. Samuel Hold-sworth 1 080.300 mark; dr. William Statten 800.000 mark; dr. George Garley in Sir William Mosre po 500.000 mark. Sir George Johnson in Sir Rus-sel Reynoids po 250.000 mark. Koliko ljudi pa ao spravili za ta denarje prezgodaj na oni svet, o tem pa seveda — številke raolčć. Najnovejše vesti. Kristianis 22. Iz Stavangera došel je včeraj le sem sledeči brzojav, oddan včeraj opoldan: Pri Svevdi so vjeli jednega goloba, ki je imel na vratu srebrni obroček in na perotih zaznamek „Nordpol 142 W 47 62*. Trgovinska braojaivhe ln v ia«t. Bu&lnpoita. Plenico zajesen 9.88 9.90 Pienioa ao spomlad 1898 10 26 do 10.27 Ove« za jesen 5.75 6.77. — [. a jesen 7.78 7.80. tem '.b i«li 189r 4 46' 4 48 fAtoii- a novn od 78 kil. f. 10.30—10.36 oj 79 bilo. 10 35 10-40 od 80 kil f. 10.45—10 50, od 81. Jnl. f. 10-60 10-55, ori 89 »tU. for. —.— —. • —8'— nro«*0 565 6 15. Pšenica: Sredne ponudbe, omenjeno povpraftt vnnje, trg vedno rftftoč, danei zopet za 20—2!> nvč. Prolaja 35.000 mt, s t. Rž 20 nvč. draijo. Vreme: lepo. ratra. Neraliniranl sladkor for. 11.15 do -•-•—. Novi po f. 11.40. Havre. flantn« troo^ za juli 46.25 i* november 47.26 malo mirneje. Hamburg. Santo« good »»^p-a«« 7.<\ aeptombor 39.25, aa december 40 — ta marc 40.75. za maj 41.25._ S> iš&m-zit aa. jullj» danes fMavni dol* t prnirju n n brr Av^tiijar .i i6»«ta v zlsHV V rontO' Kreditne t»ki>i;,t-Lo«"l«n 10 L? t. Krj-.DIoo*!« . . 20 mark 100 italj. 10210 |oq.oo 123.35 101.25 870.50 119.50 U.62 11.73 45.45 v^orai 102.15 102 20 123.25 101.25 369.25 119 60 9.52 11.78 45.50 v{'I 7|vl ' Zdravljenje krvi Čaj „T 19 • 6e r n 1 o vet' (Mllleflorl). ClBti kri ter je izvrstno Bredetvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kekor proti slabemu probavljanju in hemoroidaui. Jeden omot za oi-drftvljanje, stoji 50 nč, ter Be dobiva ▼ odlikovani lekarni PRI\XMKRER JU dni Mori" Trst, veliki trg. w looooooooooooooooooooooooooooooooo oogppppoocroo Tiskarna Gutenberg flljalka eoB. kralj. nniverMitetne tiskarne „ Styria" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CO\TO - KNJIGE ziBtem „Patent Workmann Cliicago" Baztrirni zavod — Knji^ovezstvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov« rokotvorov v vsakem ohseiju, brošur, plakatov> cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture, Debltoren, Creditoren, Cassn-knjlg, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnlh, menjičnih, časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Acguedotto 35 — ARNOLDO COEN — Aoquedotto 35 Trst OOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOObOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO V Lastnik kensorcii lista .Edinont'. IziUVatglj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskaraa Dolenc v Trstu.