487. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 4. maja 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev,
»DAN0 izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondejjkih pa oB 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani t tapravniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem n« dom K 1*50; a pošto celoletno K 20*—-, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	ni
Telefon številka 118.
- v-V'
JE
Ut
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ts	Uredništvo in upravništvo:	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ->o-n:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :
Telefon številka 118.
k:
Pred novimi krvavimi dogodki.
Sporna vprašanja.
Z izbruhom balkanske vojne (balkanske krize po mnenju evropejskih diplomatov) se je na Balkanu pojavila cela vrsta vprašanj, ki niso bila^ nič kaj enostavna in v kojih zagrešitev se je hotelo in se se hoče poseči po orožju, ki naj preseka gordijski vozel.
Najpreje vprašanje avtonomne Albanije, katero so zasedli Srbi kot turško provinco, v kar so imeli popolno pravo, ki vlada v vojni. Radi tega se je na vseh koncih in krajih grozilo Srbom, če ne zapuste albanskih krajev — v to svrho je bila ojačena tudi meja monarhije, da se prepreči izhod Srbov na morje. No, Srbom ni bilo do osyojevanja zemljišča tujega naroda, bilo jim je le, da zavaruje hrbet novo osvobojeni Stari Srbiji in zato jih ni bilo težko pripraviti do tega, da so tudi oni priznali od velesil sklenjeno samostojno Albanijo, to tem lažje, ker se jim je obljubilo trgovinsko pristanišče na jadranski obali.
Uspehi Zaveznikov so vzbudili nevoščljivost Rumunov, ki so hoteli od Bolgarov, za to. da jih niso zavratno napadli — plačilo. Zahtevali so Silistrijo, razvito bolgarsko trgovsko mesto in središče severovzhodne Bolgarije, ki tvori zajedno tudi trdnjavo proti Rumuniji.
Ker pa Bolgari niso bili takoj pripravljeni na ta način plačevati in izkazovati prijateljstva, je tudi Ru-munija, podpihovana od nekatere strani, zagrozila z vojno, da si z orožjem vzame, kar zahteva. Po dolgih pogajanjih petih mesecev se menda v teh dneh podpiše protokol, s čimer se odstopa Silistrija Rumuniji. Po sklepu mira s Turki bodo odpuščeni bolgarski vojaki, ki se bodo vrnili v domovino. Bolgarski vojaki doma iz okrožja Silister-skega, več kot pol leta boreč se in prelivajoč kri za domovino, nimajo več — domovine, kljub zmagam. Državne modrosti, domovinska in narodna čuvstva se ne da združiti!
Vojna se ie bližala koncu. Zavezniki so ostali zmagovalci. Sedaj ie pa naenkrat izbruhnilo med Zavezniki sovraštvo vsled vprašanja razdelitve osvobojenega ozemlja. Tudi tu je bila napetost že velika in nevarnost, da se Zavezniki Srbi in Bolgari in Grki in Bolgari sprimejo in z mečem v roki odločijo, čigavo bo osvobojeno ozemlje. Za demokratičnega Slovana in Jugoslovana to ni bilo nič kaj razveseljivo znamenje, posebno ne, ker bolgarski diplomati niso tajili, da hoče Bolgarija
Macedonijo, t. j. zemljo, ki so jo o-svobodili Srbi s premnogimi žrtvami, da hoče Bolgarija to zemljo za to, da se utrdi stališče kralja Ferdinanda. ki se še do danes ni mogel vmisliti in uživeti v jugoslovansko dušo. Posameznik naj bi bil vzrok bratomornemu boju. Vsak jugoslovanski demokrat je obsojal to stališče. Pa hvala Bogu — tudi tu se izboljšuje razmerje. Menda se razdelitev izvrši na podlagi narodnostnega principa: Srbi pod Srbe, Bolgari pod Bolgare. Edino pravično in pošteno, če tudi ta rešitev nudi mnogo težkoč, radi tega, ker je meja med enim in drugim elementom nevidna, polagoma, polagoma prehajajoč. V svrho sporazumljenja bo posredovala Rusija, ki nikakor ne dovoli, da bi prišlo med Zavezniki do vojne, ker — po besedah ruskega poslanika v Belgradu. Hartwiga —■ ima Balkanska zveza rešiti še važne stvari. German, ki je že vriskal nad »razbito« Zvezo — ima dolg nos!
Dne 22. aprila 1913. leta so pa Črnogorci dregnili v sršenovo gnezdo in pričarali na dan nevarnost, največjo cele balkanske krize. Zavzeli so Skader, ki ga je na predlog Avstrije Evropa pripoznala Albaniji samo, da ohrani evropski koncert. Črnogorci so pa brez ozira na sklep poslaniške konference oblegali in tudi zavzeli Skader trdeč, da je posest mesta njihov življenski pogoj! Evropa pa ni mogla biti nikakor zadovoljna, da se omalovažujejo njeni sklepi — imenoma se je razburila Avstrija, ki ni mogla dovoliti, da bi se prikrajšala državica, ki jo je ona spočela; Albanija. Zagrozila je. da ž vojaškimi sredstvi prisili Črno Goro na predajo mesta, če se Nikola preje ne vda. To je bila grožnia oficielne Avstrije, ki so ji začeli sekundirati neodgovorni vojni hujskači, ki so že pred tekom govorili o ultimatih najkrajšega roka. Med tem, ko je bila Avstrija za nemuden korak proti črni Gori so velesile tripelentente vztrajale pri tem, da je boljše potrpežljivost, da se mirnim potom poravna zadeva. Ker je bila tega mnenja tudi zaveznica Avstrije Italija, se Avstrija vendar ni prenaglila in je sklenila počakati še do ponedeljka. Upanje je
— kljub poluradnim črnogledostim
— da se kralj Nikola vda prigovarjanju tripelentente in Italije in da izroči Skader, posebno ker je tri-pelententa, pa tudi Italija za odškodnino, o kateri sicer Avstrija noče ničesar slišati, rekoč, da je sklep o albanskih mejah neizpremenljiv. V pariškem zunanjem ministerstvu tr-
dijo, da se bo v ponedeljek na konferenci obravnavalo samo vprašanje odškodnine. Tako upajmo, da se bo tudi rešitev skaderskega vprašanja iztekla brez orožja.
Ostane še ena zadeva, ki bo pa najbrže urejena potom oborožene intervencije: ureditev razmer v Albaniji. Kakor znano, je poveljnik Skadra, Esad paša, po predaji mesta v roke Črnogorcem, s svojo armado odkorakal v Albanijo, kjer se je oklical za kralja in proglasil Albanijo za avtonomno pod sultanovo suvereniteto. To je pa proti interesom Avstrije in Italije, ki hočeta, da služi Albanija njihovim interesom, ne interesom Balkanske zveze. Bilo je treba nekaj določiti, da se to prepreči in da se urede razmere v smislu avstrijskih in italijanskih interesov. Ker sta bili dosedai Avstrija in Italija med seboj glede Albanije dogovorjeni tako, da se nobena izmed njih ni smela albanskega ozemlja dotakniti — je bila potrebna najpreje v tem oziru sprememba pogodbe. Do te zgodgvinske važne spremembe je prišlo pred par dnevi na Dunaju, kjer se je razdelila interesna sfera med Avstrijo in Italijo, v svrho zasedenja albanskega ozemlja, do onega časa, da se »urede razmere«. Tako bo okupirana komaj spočeta avtonomna država — na severu od Avstrije, na jugu od Italije. Namen obeh držav bo dosežen, samo, da utegne priti še preje do resnih konfliktov med Grško in Italijo radi meja južne Albanije. Italija baje raje napove vojno, kot bi se umaknila le za korak.
Nikita vleče Evropo za nos.
Danes nogometna
,Ilirija4 - ,Concordia‘
Ob 5. popoldne.
V „Tivoli“.
Majnikova manifestacija slovenskega delavstva v Trstu.
Trst, 1. maja.
Prazničen je bil današnji dan. Nebo je bilo jasno in solnce je pošiljalo svoje zlate žarke v vrste množic delavstva, ki se je začelo zbirati že na vse zgodaj po tržaških ulicah, da proslavi svoj veliki dan, svoj delavski praznik: prvi maj. Delo je počivalo v vseh tovarnah, pri vseli obratih. Delavstvo Je ustavilo delo samo za en dan, da pokaže onim, ki živijo od delavskih žuljev, da je delavsko ljudstvo tista sila, ki vzdržuje ves svet. Posebno pa je manifestiralo
za svoje pravice in protestiralo proti gospodarskemu in narodnemu su-ženstvu naše slovensko narodno delavstvo. — Vsako leto opažamo več slovenskih narodnih delavcev, ki manifestirajo na dan prvega maja pod okriljem »Narodne delavske organizacije«. Lansko leto, n. pr., je bila manifestacija velika, a letošnja je lansko prekašala v veliki meri. Letošnja manifestacija slovenskega narodnega delavstva je bila tako velika, da so nasprotniki tega delavstva kar osupnili pred njegovo močjo. Videli so, da je prišel trpin do spoznanja in da vstaja na dan, ker mu ie hlapčevanje že odveč. — Vse je drvelo pred »Narodni dom«, kjer se je imel vršiti velik manifestacijski shod.
Shod N. D. O. v »Narodnem domu«.
Shod je bil sklican za 10. uro predpoldne. Ze ob 9. uri je prihajalo v
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljatll Ustanovljena leta 1881.
brez odbitka rentnega :	davka.
: obrestue hranilne :
:	vloge	po	čistih	:
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
To se je zgodio tako naglo, da deklica niti ni mogla opaziti njegovega dejanja.
La šatenjrč se je zagrohotal.
»Zdaj sva brez konj!« je dejal. »Za najina dva begunca se nič ne bojim, ker pritečeta itak gotovo za nama... toda vi, madam...«
Zileta ie molčala.
Ta dogodek je ni vznemiril nič kaj posebno. Narobe, bil ji je dobrodošel izgovor, da se ji ni bilo treba dalje udeleževati lova.
»Aha, že vem!« je vzkliknil zdajci La Šatenjrč in se udaril po čelu. »Saj sva komaj par minut od PušČavnikove jame... Tam ostane lahko gospa vojvodinja popolnoma na varnem, dočim pojdem jaz iskat. Upam, da vam je ta načrt po godu?«
»Prav povšeči mi je,« je odgovorila Zileta naglo.
Mislila je samo na to, da ostane gotovo celo uro sama.
Da bi mogla pobegniti, ji ni prišlo niti na um; toda že sama misel, da bo vsaj za par minut prosta nadležnega nadzorstva, ki ga izvajajo nad nio, ji je bila v veliko olajšanje.
In tako ni delala nobene težave, marveč je šla rada z La Šatenjrč-
jem. ki jo je res privedel v par minutah do votline.
Tam se je plemič ustavil.
Videlo se je, da noče oplašiti dekleta.
»Madam,« je dejal, »tu sva zdaj pred puščavnikovo jamo; v njej ste docela varni... Jaz pa. ako mi dovolite, se oddaljim nekoliko, da najdem pot, kako vas spravim nazaj v Fontenblo.«
»Dajte, gospod,« je zamrmrala Zileta, in oči so se ji zaiskrile radosti. ki je ni mogla prikriti.
»Torej vas najdem potem še tu, madam?«
»Da... počakam vas tukaj...«
In naglo je stopila v votlino, dočim je La Šatenjrč odhajal.
Preden sledimo Žileti v nekdanjo puščavniško jamo, izpregovo-rimo par besedi o La Šatenjrčju.
Naši čitatelji morda še niso pozabili prizora, ko je Franc I. obljubil Zileto za ženo tistemu izmed svojih treh najljubših plemičev, ki spravi Manfreda v njegovo oblast.
La Šatenjrč, Sansak in Ese so bili sklenili, dav hočejo doseči svoj namen z združenimi močmi, in so kockali za Zileto.
Dobil je La Šatenjrč.
Videli smo, da se je žlahtni trojici prav temeljito ponesrečilo, dobiti JVlanfreda v svojo pest.
Vsled tega je mogel La Šatenjrč le takrat upati, da postane Ziletin
mož. ako izkaže kralju kako res veliko uslugo.
Poročiti Zileto, pa je pomenilo, postati velik odličnjak, lastnik zvenečega naslova in prostranih posestev, ki jih je bil kfali zapisal Zileti ko jo je imenoval za vojvodinjo F011-tenbloško.
Plemič si je ubijal možgane dolgo časa, češ, kakšno uslugo naj izkaže kralju.
In tuhtal je še vedno, ko ga je poklical kralj tisto jutro pred odhodom na lov ter mu razložil svoj načrt, kako posiliti Zileto.
La Šatenjrč je sprejel svojo ulogo z navdušenjem.
Ako postane Zileta kraljeva pri-ležnica. je morala dobiti moža, vdanega moža, dovolj prijatelja kralju, da ne bi oviral njegovih ljubezenskih poželjenj. .
»Ta mož bom jaz!« je sklenil plemič sam pri sebi.
Ničesar hudega sluteča, je stopila Zileta v jamo.
Premerila jo Je s Pogledom.
Votlina ni bila posebno globoka in tudi ne temna.
Bila je popolnoma zapuščena.
Zileta je sedla s trepečočim srcem na mahovo klop, ki je bila napravljena v ozadju votline.
Čutila je, da je napočila odločilna minuta.
Da je bila bolj prekanjena, bi se bila prašala nedvomno, kako da je tako mahoma ponehalo tisto ne-
umorno nadzorstvo, s katerim so Jo preganjali doslej.
Ona pa je mislila samo. da ji je priskočil slučaj čudežno na pomoč.
Trepetala je. Zakaj zdaj jo je čisto jasno obhajala misel na beg. Njen načrt je bil kmalu gotov: odpravi se in pojde na slepo tja v en dan. dokler ne najde hiše, kjer bo mogla prositi gostoljubja.
Šele tam je hotela premišljati, kako bi obvestila njega, ki ga je smatrala še vedno za svojega pravega očeta, in se zatekla k njemu.
Ko je sklenila to z radostjo, ki ni puščala ^nobenemu obotavljanju, je čakala Zileta par minut, da La Šatenjrč odide.
Nazadnje, ko se ni mogla več premagati, je planila lahkih nog proti vhodu votline.
Toda baš, ko je hotela skočiti na prosto, je prerezala temna senca žarek solnca, ki je sijal v votlino; bila je moška postava. Zileta je kriknila od strahu in groze.
Ta mož je bil Franc I.
Smehljaje se je bližal Zileti.
Bil je samo nekoliko bled; rahel drget mu le šel po vseh udih.
S skokom se je umeknija deklica v ozadje votline.
Rekla ni ničesar; pač pa je zbrala vse svoje moči za borbo, katere približno je slutila.
»Skrbelo me je,« je zajecljal kralj. »Upam, da se vam ni pripetilo nič hudega?«
V	tem je stopal neprestano bliže.
Zileta je zdajci začutila skalnato steno za hrbtom.
Videla se je izgubljeno.
Pred njenimi očmi sc je zamajalo kraljevo obličje s svojimi drhtečimi ustnicami in žarečimi očmi.
Takrat pa jo je obšlo nenadno navdahnenje — eno tistih, ki jih rodi v razgretih možganih vročica skrajnega trenotka — in dejala jei
»Nič se mi ni pripetilo, oče!«
Franc I. se je ustavil, kakor da je treščilo vanj.
Ta beseda, ki jo je izrekla Zileta zdaj prvikrat, beseda, za katero je moledoval zaman poprejšnje dni
—	beseda o č e se je dvignila med njim in deklico kakor stena.
Bil je, kakor omamljen od udarca.
Roke so se mu stresle in obraz mu je prebledel v poslednjem krču pomisleka.
Oče! Bil je oče tega deteta, ki ga je hotel posiliti!
Ona pa mu je gledala smelo v obraz, in njen jasni pogled je bil najstrašnejša obtožnica.
Stala je ravno in pokonci, polna ponosa; ustnica ji je rahlo vzdrhte-vala, sicer pa se ni ganila, kakor da je okamenela v svoji stoji: predobro ie čutila, kako rahla le stena, ki jo je bila postavila v svoje varstvo.
(Dalje.)
»Nar. dom« vse polno občinstva. Ob 10. uri je bila dvorana napolnjena z narodnim delavstvom. Velika masa je morala ostati v veži in na stopnicah. Tudi na trgu pred »Nar. domom« so stale goste gruče ljudi, ker niso našli prostora v dvorani. Ljudstvo je postajalo nestrpno; komaj 'e čakalo, da sliši govore svojih voditeljev. Ko so stopili govorniki na oder, so bili burno pozdravljeni. — Prvi je nastopil predsednik N. D. O., dr. Sosič. Spominja se, da so bili še pred 6. leti žalostni časi za slovenskega delavca in za Slovence sploh v Trstu. Delavci so bili od vseh teptani, ne samo od kapitalistov, marveč tudi od narodnih sovražnikov, tujerodcev. Slovenski delavec je bil tisti, ki je največ trpel v svoji lastni deželi, na svoji rodni grudi. Zaničevan od vseh je moral trpeti, mirno trpeti, ali pa se odpraviti iz svoje domovine čez morje v daljno Ameriko. Na njegovi zemlji pa so gnezdili tujerddci in uživali udobno življenje. Iz sosednega kraljestva se je naselilo na tisoče Italijanov-regnikolov v Trstu, in ti so odjedali slovenskemu delavcu kruh, da si je moral poiskati dela v tujini. V tem kratkem času, odkar živi N. D. O. se je obrnilo marsikaj na boljše, vendar istih pravic, ki bi jih moralo imeti slovensko delavstvo na svoji zemlji, še vedno nima. Slovensko delavstvo pa je spoznalo, da je v organizaciji moč, zato se je je tesno oprijelo, zato se je zbralo tudi danes v ogromnem številu, da pokaže svojo silo, katero je treba upoštevati! Slovensko delavstvo je piišlo de spoznanja, da je ta zemlja, ki se danes šopiri v zelenju, slovenska zemlja, na katera mora imeti vse pravice. Govornik je izrazil, da upa. da se otrese N. D. O. vseh zaprek, ki jo ovirajo v njenem razvoju in upa, da je nedaleč čas, ko bo na cilju, katerega si je postavila. Bodočnost naša je v spojitvi vseh Jugoslovanov, iz katere mora vzkliti za nas novo življenje. In to življenje mora priti, je vzkliknil govornik, ako nam Bog pomore in sreča junaška. — Nastopil je odbornik osrednjega odbora N. D. O. dr. Kisovec. Pozdravil je delavstvo, ki je prišlo na shod, da proslavi svoj dan, delavski praznik. Pozval je delavstvo naj stopi na ulice in naj pokaže svojo moč in silo, pokaže naj, da je ono, ki ustvarja s svojimi rokami in vzdržuje s svojimi žulji kapitaliste, ki ga zatirajo. Danes. ko molčijo vsi stroji, naj spoznajo njihovi tlačitelji, da ne bi mogli eksistirati brez delavčevih rok, zato pa naj spoznajo, da je tudi delavec človek, kateremu gredo vse človeške pravice. Poživlja delavstvo, naj stopi ponosno na tržaške ulice, ki so sezidane na njegovi zemlji; pokaže naj tlačiteljem in nasprotnikom, da je prežeto s solidarnostjo in da zahteva vse to, kar mu pritiče kot domačinu in državljanu. Pokaže naj, da ima slovensko delavstvo odločevati v Trstu; ne pa biti zapostavljeno od onih, kateri so obogateli od slovenskih srag. Upa, da doseže slovensko delavstvo s solidarnostjo še velike uspehe. Pravica mora priti na dan. — Kot tretji govornik je nastopil strokovni tajnik N. D. O. A. Brandner. Današnja manifestacija slovenskega delavstva po tržaških ulicah naj pokaže, da ni slovensko delavstvo iz lesa, ampak da trpi ravno tako kakor vsakdo, ki je iz krvi in mesa. Pokaže naj vsem za-tirancem, da stremi po tem, da se otrese suženstva in ima odločen namen poiskati pravicoinvse to,kar gre delavstvu po vseh naravnih zakonih. Današnja demonstracija naj se vrši mirno po tržaškem mestu, in ravno ta mir in ponos naj pokaže vsem mogotcem, da slovenska kri ni več tako
ponižna, ampak, da vre zrevolucio-nirana in zahteva vsestranske svobode. Pokaže naj obenem, da je pripravljena nastopiti z vso odločnostjo, pokaže naj. da bodo tudi sovražnikom slovenskega delavstva popokale utrdbe ravnotako, kakor pokajo sedaj na Balkanu, katere lomijo naši jugoslovanski bratje. Ako bi ne bilo pravice tam, kjer je moč, bi bili svobodni, tako pa se nas smatra le za orodje; zato pa pokažimo, da smo tudi mi ustvarjeni za človeško življenje, katerega si hočemo priboriti z vso odločnostjo. V tem zmislu praznujemo prvi majnik. — Za strokovnim tajnikom Brandnerjem je nastopil strokovni tajnik N. D. O. Vekoslav Mrak. Govornik je dejal, da si je delavstvo na vsem širnem svetu postavilo svoj praznik, katerega praznuje tudi slovensko delavstvo v Trstu. Delavstvo naj se zaveda, da je ono ta sila, ki vzdržuje svet, zato pa ima vse pravice za svoj obstoj. Slovencem pa, ki so majhen narod, načejo priznavati njihovi številni sovražniki eksistence. Zato pa naj seslovensko delavstvo v Trstu in vseh slovenskih deželah združi v N. D. O. in naj pogumno nastopi za vse svoje gospodarske pravice. Slovencem ne preti samo gospodarski pogin, ampak uničiti bi nas hoteli tudi jezikovno. Zato ima današnja manifestacija slovenskega delavstva v Trstu še poseben namen kakor pri drugem delavstvu,, namreč pokazati vsem tujerodnim sovražnikom, da so tudi Slovenci narod, kateri hoče vseh pravic, ki jih imajo drugi.
Rešitev gospod, vprašanja pri Slovencih leži tudi v rešitvi delavskega vprašanja. Brez zavednega delavstva bi bila naša eksistenca — eksistenca mrtvih senc. Ker'imajo Slovenci vso pravico eksistirati kot narod, si morajo skrbeti tudi za pravice svojega jezika. Dokler pa se bodo zatekale tako široke vrste gospodarskih in nar. bojevnikov v našo organizacijo, smo lahko prepričani, da ne gre slovensko delavstvo v pogin. ampak da hoče biti upoštevano in na svojih tleh svoj gospodar. Naj pride čim prej majnik, ko bo slovensko delavstvo slavilo ne le zmago nad suženstvom, ampak tudi popolno zmago vseh naših narodniji zahtev.
Za nas Slovence proslava prvega majnika ni samo izraz delavskega hrepenenja po boljšem življenju, temveč je ob enem tudi manifestacija pristne slovanske duše, katere hrepenenje bo utešeno šele takrat, kadar bomo po vsej pravici lahko rekli: Slovenec na svoji zemlji svoj gospod.
Poslednji govornik, deželni poslanec Štefan Ferluga je pozival vse slovensko delavstvo naj se oprime edine delavske organizacije, N. D. O., katera edina se bori za splošne pravice slovenskega delavca. Zato ji tudi želi najlepši uspeh in procvit. — Nastopila je tudi predsednica ženske skupine N. D. O. gdč. Dekleva,, ki je poživljala slovensko delavsko žen-stvo naj se organizira, ker tudi ono je zatirano, še veliko bolj kakor slov. delavci.
Shoda se je udeležilo kakih štiri tisoč ljudi.
Obhod po mestu.
Po shodu se je razvila pred »Nar. domom« dolga vrsta manife-stantov pod dvema modrima zastavama N. D. O. Godba N. D. O. je zaigrala »Naprej zastava slave«, m sprevod se je zčel pomikati po naj-veČjih tržaških ulicah. Na velikem trgu je zaigrala godba tržaško himno »Ino S. Giusto«. Ko je obkrožil izprevod mesto, se je podal zopet pred »Nar. dom«, kjer se je strok.
tajnik Brandner zahvalil občinstvu v" imenu N. D. O. za impozantno udeležbo na manifestaciji. Omenil je, naj se udeleži v velikem številu popoldanske veselice, ki se bo vršila pri sv. Jakobu na vrtu kons. društva »Jadran«. Sprevoda se je udeležilo od
6	do 8 tisoč ljudi.
Popoldanski obhod in veselica.
Ob 2. uri popoldne se je zbrala pred »Nar. domom« velika množica ljudi, ki je odkorakala z godbo in zastavama k sv. Jakobu, kjer se je vršila velika veselica na prostranem vrtu društva »Jadran«. Do pozne ure je bilo na veseličnem prostoru živahno vrvenje mnogoštevilnega občinstva.
Impozantna manifestacija narodnega delavstva v Sv. Križu.
Nad vse sijajna je bila manifestacija narodnega delavstva v Sv. Križu, ki jo je priredila tamkajšnja podružnica N. D. O. Kdo bi si pred leti upal misliti kaj takega, kajti Sv. Križ je bil do zadnjega časa rudeče gnezdo. Toda tudi v tej vasi je prodrlo med slovenskim delavstvom spoznanje, da se je treba bojevati proti gospodarskim in narodnim tlačiteljem z združenimi močmi. Odkar obstoja v Sv. Križu podružnica N. D. O., so razmere čisto drugačna. To se je pokazalo na dan 1. maja. Ob 8. zjutraj je zasvirala godba in zaplapolala je v zraku modra zastava N. D. O. Velik sprevod se je pomikal po vasi. V sprevodu so se nahajali vsi po pravici in resnici hrepeneči. Sredi vasi pa sta se srečala sprevoda N. D. O. in socijalno demokratični. Modra zastava je šla mimo rudeče in vladal je popoln mir, dasiravno so so-cijalni demokratje več časa pred 1. majem žugali s pretepi. Sprevod narodnega delavstva je bil veliko večji, kakor pa socijalno demokratični. Ob 2. uri popoldne pa so šji narodni Križani z godbo in modro zastavo na hrib pričakovat govornikov centrale N. D. O. iz Trsta. Ko so dospeli, je zasvirala godba himno »Hej Slovani« in sprevod se je pomikal v vas h Košuti. Tam so ostali do 3. ure, na kar so se podali na dvorišče tov. Košute, kjer se je vršil velik manifestacijski shod. Dvorišče je bilo napolnjeno. Godba je zasvirala, nakar je otvoril shod v imenu podružnice N. D. O. njen odbornik Sedmak, ki je po bratskem pozdravu podelil beesdo predsedniku osrednjega izvrševalnega odbora N. D. O. dr. Sosi&u, ki je bil burno pozdravljen in je med neprestanim pritrjevanjem poroča! o pomenu delavskega praznika, 1. maja. Slovensko delavstvo manifestira ne samo za so-cijalne, ampak tudi za svoje na,rodne pravice. Ono zahteva, da pride tu na domači zemlji do vseh onih pravic, ki mu gredo. Govornik je omenjal, kako je nastala »Narodna delavska organizacija« in kakega velikega pomena je ona za slovensko delavstvo, katero hoče dvigniti iz obupnega življenja na višjo stopnjo. Če se bo sleherni slovenski delavec zavedal svojih dolžnosti in se bojeval za svoje pravice v vrstah N. D. O., potem mora priti v najkrajšem čaSu dan vstajenja, dan zmage. Nato so govorili predsednik deželnega izvrševalnega odbora N. D. O. Štolfa ter strokovna tajnika Mrak in Brandnen Na shodu je vladala velika navdušenost. Ko se je shod končal, se je vršila pri Košuti veselica z godbo in petjem. Na veselici je v lepih besedah izpregovoril tajnik kriške podružnice N. D. O. in je pozdravil zastopnike iz Trsta. Odzdravil mu je dr. Sosič. Po odzdravu so se zastopniki vodstva N. D. O. po-
godba je zasvirala in zaklicali so sl; Na svidenje 1 Križani pripovedujejo, da v Sv. Križu takšne narodne manifestacije ne pomnijo. Zanimanje za N. D. O. je veliko, kar je nad vse razveseljivo znamenje, ki dokazuje, da gremo naprej in da se nam ni treba bati pogina.
Manifestacija narodnega delavstva v Skednju.
Tudi narodno delavstvo v Skednju Je manifestiralo. Ob 8. zjutraj se je vršil v prostorih tamkajšnjega »Gospodarskega društva« manifestacijski shod. kateremu je predsedoval odbornik podružnice N. D. O. v Skednju Šter in na katerem sta poročala o pomenu 1. maja strokovna tajnika Mrak in Brandner. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan in je uspel zelo sijajno. Po shodu so se podali narodni delavci v Trst, kjer so se pridružili svojim tovarišem, manife-stantom pod modro zastavo N. D. O.
v Tako je uspela manifestacija tržaškega in okoličanskega slovenskega delavstva, ki je dokazala, da stoji naše delavstvo na trdnih, realnih tleh in da ima pred seboj cilj, ki ga mora prej ali slej doseči.
Štajersko.
VMariboru prirede dne 18. t. m. tamošnji renegati cvetlični dan, koje čisti dobiček pojde za podprtje zgraditve »Marburger Hiitte« na Pohorju. Opozarjamo še enkrat, da bo ta stavba postavljena zgolj v konkurenčne namene že obstoječim stavbam — Ruška koča in Planinka — Slovenskega planinskega društva. Ker se nas je že enkrat — 4. majnika 1. 1. — čisto na infamen način potegnilo, apeliramo tokrat na vse poštenomisleče, narodne Slovence Maribora — ne-glede na polit, strankarsko prepričanje — da vsako ponudbo prodajalk-cvetličark dostojno, a tudi kar mogoče odločno, odklonijo. Kdor ima srce in voljo na ta dan kaj darovati, naj se spomni naše domače podružnice Slov. planinskega društva v Rušah.
Laški trg. Razne verzije, ki krožijo po naših listih o silnih svotah de-fravdiranega denarja — Sl. Narod piše o 500.000 do 700.000 K — so seveda zelo razburila vse prebivalstvo. Ker pa od druge Strani zopet javljajo, da se je dognalo primankljaja okroglo pol miliona kron. bilo bi pač umestno, da poklicane oblasti ne prTftrrvajo iti ne odevajo vse afere v tako misteri-jozno temo. Boljša odkrita in očitna resnica, kot pa vedno beganje, v katerem končno človek ne ve, če se za njim zopet — ne skriva še kaj dru-zega!
V	laseh so si deželni odbornik štajerski, Robič in graški listi, ki so v zadnjem času priobčili celo vrsto očitanj na naslov g. Robiča, katere so pa morali v teli dnevih preklicati. Mariborska »Straža« jemlje to pre-klarijo seveda z očitnim veseljem na znanje, saj ima — Po klerikalni taktiki — priliko, zopet enkrat prav po katoliško se zaganjati v naprednjake, dasi so njeni argumenti zelo zmedeni in brez najmanjše opravičene podlage. Seveda, klerikalnim obstrukcijo-našem. je sveto vsako orožje in sredstvo, ki naj jih pred njih volilci opere
v	slučaju — razpusta štajerskega deželnega zbora. Škoda samo, da še nismo v pasjih dnevih, ker nam tako nedostaja izvorov bilježiti, ki so jim
v	tem zgodnjem — dasi zelo toplem
—	pomladanskem času, tako silno zmešali možgane.
Državna podpora za lansko slabo letino pride d0 razdelitve, zd Stajer je odločilo ministrstvo 82.000 kron. Od svote odpade na politična okraje: Bruck 3500 K, Murau 3500 K, Aussee 6600 K, na Voitsberg in Lie-zen pa 30.000 K. Grobming dobi 3500 kron, tako da odpade na okraje Brežice, Konjice, Gornjigrad, Weiz im Slovenjigradec 34.900 K državna podpore.
Iz Maribora. C. kr. evidenčni urad v Mariboru se je v dneh 2. in 3. maja preselil v novo uradno poslopje (Parkstrasse). Uradovalo se bo v pritličju, sobe št. 19 do 21. V teh dveh dnevih se stranke niso sprejemale,
—	Tu kroži govorica, da namerava; »Nemško društvo« prirediti tekom t, m. javen shod, ki bo imel na dnevnem redu pereča dnevna vprašanja poliv tičnega značaja. Govoril bo Wastiait in dr., med drugim tudi o trializmu, panslavizmu itd. Po shodu nameravajo narediti še veliko »patriotično« manifestacijo. Vsa prireditev bo imela namen lizunstva in denuncijant-stva Nemcev na zgoraj, kot državq ohranjujoč element, v borbi proti »nepatriotičnim« Slovencem. Je to nov korak, nov sunek proti vsemu Slovanstvu, za kojega parado se nam treba korenito pripraviti ne le po deželi, marveč tudi po vseh naših trgih in mestih, koder je le tucat zavednih Slovencev. Zlasti tu pri nas, naj se te prilike ne pusti v stran. Pokažimo, kam moli pes taco. Stvar je resna dovolj!
Na Muti je prešla nemška gostilna Auer z mesarijo vred v — slovenske roke. Renegate to seveda silno jezi in boli in par dni sem so si že hudo v laseh. Auer je bil veren Nemec in se povsodi potezal za Nemce, za kar pa je žel le intrige, zapostavljanje in celo umalovaževanje. Slovencem je sedaj tudi na Muti dana prilika, se zbirati pod domačim krovom.
V	Ormožu so tamošnji »Nemci« zelo razburjeni, ker sta dva Slovenca na Markovo razobesila — slovensko trobojnico. Občinski pisač Grlica —> danes Gedlizcka, — ju je zato imenoval »uindische Bagage« in »Anti-osterreicherje«. On seveda, rojen na Vinskem vrhu, je patentiran Nemec, ravnotako, kot vsi ostali njegovi kon-panjoni ki so — rojeni Slovenci. Temu možičku bi se moral dati nekoliko več za zobati in šnofati.
Iz Maribora. (Surovost mestne« Sfa stražnika.) Pred dnevi se Je peljal
na kolesu vajenec slikarja g. Horvat po aleji v Schmiedererjevi cesti, kar stori tam malone vsak kolesar. Dečko pa je imel smolo, da je stal za nekim kostanjem mestni redar, ki je stopil ko je dečka opazil, izza drevesa in ga tako sunil, da je s kolesom vred zletel po tleh. pri čemer je dečko razbil vso slikarsko posodo. Vrhu tega je bil te dni obsojan na denarno globo 2 K. — Ta slučaj bilježimo iz sledičih vzrokov: Po Spod. gosposki ulici je strogo prepovedano, kolesariti. In vendar, ravno ob večernih urah je tam vsepolno šetalcev in navadno je videti tudi stražnika, ki pa se zmeni le takrat za predpise, če ni na kolesu kak gospod. Prepovedano je tudi obstajanje po trotoarjih. Seveda, če pride kakšna jata naših napudranih, starih, a vendar po pomladi dišečih purgaric skupaj, smejo zapreti vso pešpot in reglati kot žabe. ki prosijo dežja. Bo treba stražnike^javno poživljati, da store svojo dolžnost itd.
Dalje v prilogi.
Doba treh pik v slovenski literaturi.
Donesek k zgodovini slovenskega slovstva. Spisal Jože Jelene c.
Pred petnajstimi leti je obsen-čila slovenske leposlovne delavce velika in slavna modrost; izražati svoje misli s tremi pikami. Začudeno oko je naenkrat opazilo v naših knjigah, da besede izginjajo in stopajo na njih mesta pike, pike, pike. Kar je bilo besed, so bile samo besede. Posoda, ki so držale pike; misli so bile skrite za pikami. Tri leta so se množile in plodile te imenitne pike v božji milosti; pojavilo se jih je na hektolitre. Dve leti pozneje je ta slavna družina mirno umrla.
S	svojo brezštevilnostjo so posegle pike v vse panoge javnega in zasebnega življenja. Celo v tehniko. Tiskarne so si morale omisliti nove milijone pik. tovarne za črke so vlivale noč in dan pike in le pike. Zanesljivi in dobro poučeni krogi so celo trdili, da bodo pike, ako se ne unesejo, požrle v par letih vse železo tega sveta. Cene železni rudi so skočile v neizmerno višavo. Zato so tisti čas začeli delati Japonci in Francozi tračnice in traverze iz papirja. Hvala bogu, doba treh pik je trajala le kakih pet let. Danes je
ljudstvo nanjo že pozabilo, z njo se ubadamo le še mi učenjaki.
Dosedaj ni še nihče zastavil peresa, da bi nam označil ta markanten fenomen na nebu slavne slovenske beletristike. Kako tudi! Do zadnjega časa je bilo nemogoče podati točno označbo te kočljive dobe; karkoli bi bil kdo napisal, bilo bi vse le v pikah, za naše potomce torej nemo in brezpomembno pisanje. Bleščeča gloriola treh pik ni slepila namreč le poklicanih in nepoklicanih literatov, jemala je namreč vid tudi našim kritikom filologom, z eno besedo vsem mešetarjem na našem književnem trgu.
Je pa bilo dosedaj nemogoče napi$ati kako razpravo o treh pikah tudi zaradi tega. ker se tudi največji učenjak ni mogel izpoznati v labirintu pik in pomišljajev. Poleg tega pa se je v tisti pikoviti dobi pojavilo na našem Parnasu toliko novih nadebudnih pisateljev in pisarjev, da jih ni bilo mogoče razpredeliti in postaviti vsakega na tisto mesto, ki mu gre po božjih in človeških postavah. Naj navedem samo nekoliko genijev, ki so preganjali piko svojega Pegaza. Evo jih; Zmagoslav, Hotimir. Predgorski, Smudinsky, Sonja, Bradoš. Adolf Seras, Svoboda, Kqnjenik, Vašky, Ciril Sneženski, Akordi. Vulatko, Edko, Diva, Luci-jano.Y, Atatnazijev, Marta, dr. Do-
ran Dušan. Bogorinkin, Zobor, Ri-verain, Saviljev. Radostin, Vanda i. t. d. Navedel sem jih nekaj, ki so znani širšemu svetu, koliko pa jih je, ki so s pikami orali ledino le v domačem zatišju! „ t
Ne smete se pa muditi, dragi či-tatelji, da je takrat toliko dragonar-jev jezdilo našega Pegaza. Stvar je namreč do_cela jasna. Povest v tisti dobi je bilo silno lahko napisati. Ce je kdo znal pametno razpostavljati besede, kakor; grozničava noč veličasten mir, grenak triumf, sladka nirvana, sanjavi tulipan, bele grudi in zvonki glas, pa ie lahko napisal že precej dolgo novelo, v kateri je moglo do deset ljudi izgubiti svoje
živijenje.	,	,.
Ce ni vedel česa povedati napravil je pike in poinisliaie. Zato se ni čuditi, da se je že vsak, ki je komaj vedel, na katerem koncu pero tinto pije, smatral za Prešernovega
Mladim pisateljem so takrat šli tudi inženirji na roko, V neki no-rimberški mehanični delavnici se je nekemu tehniku posrečilo izgruntati pero, ki je naenkrat napravilo tri pike. Za današnjo dobo, ko je čas zlato, je bil to naravnost epohalen dogodek. Produkcija povesti se je takoj podvojila.
Ker sem že omenil, ta velena-predni izum, pa moram časti in sla-
vi	naših slovenskih pisateljev na ljubo konstatiratu da oni teh peres rabiti niso račili. Držali so se gesla »Svoji k svojim« in namesto tripika-stili peres so rabili muhe. Godilo se je pa to takole: Pisatelj je položil rokopis, v katerem so pa pike še manjkale. pod steklen zvonec, nalovil par muh in jih izpustil v zvonec. V dveh treh dneh je bil rokopis poln pik in torej goden za tisk. Seveda, v začetku je šlo težko, ker muhe še niso bile priučene gajici in so nemalokrat postavile piko na napačno mesto, toda z vztrajnostjo se je premagala tudi ta Ahilova peta in naši litera^ turi odpirala se je uprav biserna perspektiva.
Posledica tega pa je bila, da so 'se muhe strahovito podražile. Prodajale so se tri za groš. Ni čuda, da je marsikateri morostarski cipar začel loviti muhe in jih nositi v Ljubljano na trg. Celo država, ta toli vneta_ pokroviteljica slovenske kulture, je že začela razmišljevati. bi II se ne izplačalo obdačiti muhe z markami kakor pse.
Tista literarna struja, ki je živela v dobi treh iyk, ima baje svoj izvor na Francoskem. Meni se zdi to neverjetno. Pri nas so pač kričali, da so pike prišle iz brezverske Francije, toda, moj bog, pri nas pravi vsaka ženska, ki pokrije kak eksotičen klobuk da ie bil modeliran na
Francoskem. Temu seveda nikakor ni tako. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da so tri pike čisto slovenske pasme. Ne trdim na tega iz narodnega šovinizma, marveč vsled treznega premisleka. Prebrskal sem mnogo arhivov, pregledal sem mnogo knjig pa toliko pik nisem zasledil nikjer kakor v slovenskih knjigan. Tudi mnogo odličnih oseb mi je potrdilo, da so tri pike mogoče le na Slovenskem v taki množini.
Doba treh pik se začne nekako z letom 1897 in traja do leta 1912. 2e pred 1897. letom so nastopale tupatam, toda bile niso organizirane in zato niso mogle priti do prave literarne veljave. V letu 1897 pa so že ubrale svojo triumfalno pot. Domači kunci se nenavadno hitro plodijo, ali pike so se hitrejše. Na njih je počival mogočen blagoslov. Višek so dosegle v letu 1901 in sicer v knjigi »Pr-
vi	listi«. Hotel sem prešteti pike v, tej knjigi, štel sem jih par dni, do konca žalibog nisem mogel priti. Do pet tisoč sem jih naštel, v resnici pa jih je še parkrat več.
Pisatelji, ki so operirali s pikami, večinoma niso dosegli svetovnega slovesa. Deloma iz skromnosti, ker se niso hoteli predstaviti pikaželjnemu slovenskemu stvu s pravim svojim imenom, deloma pa tudi zbog tega, ker jm one, kritika žal ni hotela oriDoznati.
Priloga »Dnevu* štev. 487, dne 4. maja 1913.
Dnevni pregled.
Proslavo Zrinjskega — Frankopana slavi vsako leto hrvaški narod. Dne 30. aprila 1. 1671. sta bila namreč obglavljena Zrinski in Frankopan v Dunajskem Novem Mestu. V današnjih časih ima ta proslava še poseben pomen, saj sta hrv. plemenitaša izgubila življenje zaradi tega, ker sta skušala ustvariti na jugu samostojno kraljestvo. V zaroto Zrinj-sko-Frankopansko je bil zapleten tudi naš štajerski plemič Erazem Tat-tenbach. Letošnje slavje se je drugače slavilo v Belgradu — drugače v Zagrebu. Iz Belgrada se poroča: Na tukajšnjem, vseučilišču se je pod predsedstvom profesorja Jovana Skerliča vršilo slavlje spomina Zrinjskega in Frankopana. Skerlič je v svojem govoru izjavil, da so sedaj vsa sporna vprašanja med Srbi in Hrvati poravnana in bosta v bodočnosti oba naroda nastopala skupno. Kaj pa v Zagrebu pod Čuvajem? Od tu se poroča: V sredo zvečer je bila napovedana za predstavo v zagrebškem gledališču narodna drama »Petar Zrinjski« v proslavo hrvaških narodnih junakov 'Zrinjskega in Frankopana. Predstava je bila prepovedana in uprizorili so drugo igro. Med predstavo je prišlo do hrupnih demonstracij in policija je aretirala v gledališču in pred gledališčem mnogo dijakov. — To je torej razlika. Tako gre naprej. In ljudje mislijo, da bodo s Čuvajem uničili spomin na Zrinjskega in Frankopana.
Zopet nekaj novega. Z dežele nam prihajajo poročila, da orožniki ljudem »Balkansko vojno konfiscira-jo. Ne vemo, kdo je to orožnikom naročil— vprašali bi le: ali gotovi gospodje poznajo še kaj paragrafov ali ne. Kar ima kdo v roki, je njegova osebna last in nihče mu nima pravice jemati. Ako kdo kupi kako stvar, ki je pozneje konfiscirana, mu ne sme nihče njegovega izvoda konfiscirati. Prepovedano je le konfiscirane stvari naprej prodajati ali razširjati. Zato je naravnost proti zakonu, ako se hoče ljudem jemati kar so si pošteno kupili. Sam zase torej sme imeti vsak »Balkansko vojno« nekonfiscirano, prodajati pa se sme le na ta način, da se iztrgati str. 54. in 55. Cele knjige sploh ne sme nihče konfiscirati. To v ravnanje.
Konfiskacije so danes tako na dnevnem redu, da so tu in tam zelo smešne. V »Češkem Dnevniku« n. pr. je bila konfiscirana slika Esad-paše ki sedi sredi svojih vojakov na konju. V Brnu je neki trgovec razstavil par patron in drugih zanimivosti. ki jih je dobil iz Črne gore, od nekega vojaka, ki se je udeležil boja za Taraboš. Vse to je policija kon-fiscirala — in domovina.- je bila rešena.
»Za gospodo je vse dobro! Prejeli smo dopis, ki ga tu priobčujemo: Vemo za slučaje, ki izgledajo takole: Obstoji velika mesna trgovina. Predmet trgovine tvorijo bolne, že napol crknjene krave, ki jih trgovec pobije kar v hlevu posestnika, ker vsled bolezni in oslabelosti ne morejo nič več niti stati, niti ne hoditi. Pobije jih že v mraku in odpelje s plahto pokrito meso v temi domov, ker bi ga podnevi lahko- zasačila oblast. Posestniki molčijo o tem, ker so hva ležni, da dobijo za ponesrečeno živino, ki bi jo sicer morali pokopati k?t mrhovino, saj par kron odškodnine, a molčati ne moremo k temu škandalu mi, ki kupujemo meso v dobri veri, da je isto od zdrave živine. Trgovec prodaja seveda to meso za isto ceno kot drugo od zdrave živine, ali pa naredi klobase, ki jih razpeča kot »prašičeve« v Ljubljano, na Jesenice in druge prometne kraje. Pisec teh vrstic je bil pred nekaj časom sam navzoč, ko je odpeljal tisti trgovec meso bolne krave, ki ni mogla imeti teleta in je ležala že to liko časa, da je na desni strani zadaj pričela gniti in pošteno smrdeti. Malo preje, predno bi poginilo živin-če naravne smrti, ga je kupil trgo vec za 40 K. pobil na mestu, odrl in odpeljal, kar je bilo še količkaj »užit nega«. Ljudje, ki so to gledali, so se smejaii in govorili: »Saj za gospodo je vse dobro!« — Priobčujemo ta dopis zato, da opozorimo ogledovalce mesa v krajih, kjer ]e mesna trgovina razvita in da varujemo mesarje, ki imajo dobro meso. Opozarjamo pa tudi vaščane, ki prodajajo takšne krave, ker s tem zagreše pre grešek, ki bi jim prišel zelo drago. Opozarjamo dotičnega, da preneha s takšno trgovino. Ako izvemo le en slučaj, naznanimo zadevo takoj &o-sodišču, kajti niti na misel nam ne pride zakrivati takšne svinjarije. Opozarjamo, da se ne sme kupovati mesa krav, ki so vrgle mrtva teleta in se tudi prodajati ne sme.
Pomota. V »Slov. Narodu« z dne 26. je bila neka notica, da le bil
v Novem mestu neki odlični Slovenec radi nekih besed katere je rabil v pogovoru v kavarni Josip Schwai-gerja pozneje sodišču ovaden. Ta Schwaiger je bil poprej v Zagorju ob Savi in je povsod, kjer je le mogel, nastopal in ruval proti Slovencem. Leta 1909 je v družbi s Čobalom in enmčurji preprečil izvolitev skupnega slovenskega župana. Obnašal se je ob tej priliki tako, da bi imel sigurno opraviti z državnim pravd-nikom, če bi se bil kdo za stvar pobrigal. Ko je odšel Schwaiger iz Zagorja, si je vse oddahnilo ker se ni mogel privaditi misli, da je — vpo-kojen.
Zvonček objavlja v 5. letošnji številki to-le velezanimivo vsebino:
1. F. Ločniškar: Dihi maja. 2. Veliki traven. Vinjeta. 3. Cvetko Gorjančev: Polhi. 4. Ivna: Čez polje vetrček prišel... Pesem. 5. Štrk — štrk štrk zlati stric brez brk! Podoba.
6. S—A.: Število prebivalstva v Evropi. 7. Vladislav Rojec: Deklica žalostnemu ptičku. Pesem. 8. Davorinov: Pomlad. Pesem s podobo. 9. Dr. Ivan Lah: Balkan. (S 3 podobami.) 10. E. S. Thompson — Drag. Humek: Mačka s smetišča. 11. Vojko se je zbudil. Podoba. 12. Fran Žgur: Tik in tak. Pesem. 13. Pouk in zabava : Besedna uganka. — Rešitev. — Aprilova navada priznaš in drugod. — Hrabri bolgarski častnik.
črnogorski dečki ustavili dva turška častnika. — Ognjeniška žrela trdnjave. — Kotiček gospoda Do-ropoljskega. — KotiČkove risbe.
Popotnik ima v svoji 4. letošnji številki tole vsebino: 1. H. Scharrel-mann: Pouk brez dogme. — 2. J. Černy — K. Pfibil: Narodna pedagogika (konec). — 3. O. Kerschen-steiner —Pav. Flere: Šolstvo v Miinchnu (dalje). — 4. Književno poročilo: Ocene. Novosti. — 5. Listek: Gospod Doropoljski? Turki bežijo v Carigr?r’ 6. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Skrb za obrambo mladine. Šolske in učiteljske vesti. Inostransko šolstvo. Prosvetna kronika. Razne vesti.
Binkoštna veselica v Postonjski jami. Kakor običajno, vrši se tudi letos na binkoštni pondeljek dne 12. maja v Postojni velika jamska veselica. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan vseskozi bajno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih jamskih dvoranah, na plesišču se bodo vrteli ple-saželjni občudovalci podzemeljskih krasot. Jamska c. kr. pošta bode uradovala, sploh obeta biti Postonj-ska jama ta dan -središče zabave in veselja. Tudi za telesni blagor p. t. občinstva bode v vsakem oziru najboljše preskrbljeno. Ta dan bodo vozili v Postojno razni posebni vlaki po znatno znižanih cenah in sicer odhaja posebni vlak iz Ljubljane ob 12. v-■■ 40 min. popol. in je na ta način dana p. t. izletnikom prilika obedovati doma, kar je vsekakor velika udobnost, ker so ta dan vse gostilne in restavracije v Postojni prenapolnjene. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, vdeležiti se jamske veselice ter hkrati si ogledati podzemeljske krasote svetovno znane postonjske jame. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in se prične ob 2. uri popoldne, vstopnina za osebo 2 kroni.
Kakor nadkriljuje sokol vse ostale ptiče, tako nadkriljuje vse ostale kavne pridatke Kolinska kavna primes. Njena kakovost je neoporečno najboljša; le s Kolinsko kavno primesjo se da napraviti najboljša kava. In obenem je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste, kajti Kolinska tovarna v Ljubljani je edino tako podjetje na celem slovanskem jugu. Opozarjamo vas, da pri nakupu pazite na varstveno znamko »Sokol«, ki vam jamči za izvrstno kakovost in za domače blago!
Naboj kot igrača. Desetletni kaj-žarjev sin Ivan Jakič iz Studenca se je pred kratkim igral z vojaškim nabojem. Pri tem je naboj eksplodiral in poškodoval dečku dva prsta na levi roki.
Železniška nesreča. Dne 22. aprila 1.1. popoludne je hotel Franc Vrečar iz Sela pri Ljubljani iti z vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola čez železniški tir med postajama Laverca in Ljubljano. V tem trenot-ku pa je pridrčal vlak št. 2214/11 in je zadel v voz, katerega je popolnoma razdrl. Vrečar in oboje volov je k sreči nepoškodovanih.
Požig. Dne 22. t. m. ponoči je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Žnidarja v Velikem Mengšu ogenj, ki se je hitro razširil in se oprijel tudi poslopij 2ni-darjevih sosedov, posestnikov Martina Herleta in Ivana Burnika. Ogenj je uničil vsa gospodarska poslopja in vse, kar je bilo v njih. Živino so rešili. Skupna škoda znaša 10.000 K. Splošno se je sodilo, da je podtaknila ogenj zlobna roka. Na sumu hu-
dodestva zločina je bil takoj že večkrat kaznovani dninar Franc Friš-kovec, katerega je orožništvo tudi aretiralo in izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
V znamenju noža. 161etnega posestnikovega sina Franca Markušo iz Srednje vasi je te dni med prepirom neki fant sunil z nožem v desno stegno in ga težko poškodoval.
Potres v severni Ameriki. Iz New Yorka se poroča, da se je te dni ob reki Sv. Lovrenca čutil zelo močen potres. V Ottavi je pretresena cestna železnica, hiše so se zibale, teleskop zvezdarne seje razbil. V Montrealu so prebivalci hiše zapustili, ker so se bali. da se po-dero.
Aretacija po brezžičnem brzo-javu. Tvorničarja Sprecht in Rosch v Desavi sta dne 2. t. m. veliko denarja poneverila in odpotovala v Ameriko. Preden se je pa parnik »Pennsylvania« pripeljal v New York. sta bila vsled brezžičnega brzojavnega povelja aretirana.
Vlom v palačo umorjenega kneza Drucki-Lubecki. V palačo nedavno umorjenega kneza Drucki-Lubecki v Varšavi so vlomili neznani hudodelci, ki so pokradli veliko dragocenih pušk. denarja in važne dokumente.
Vihar v Rusiji. Kakor se iz Petrograda poroča, je vihar dne 1. maja poškodoval rusko-orientalski kabel. Vsled tega je zveza s Sibirijo prekinjena.
Ljubljana.
— Zanimivo vprašanje. Da je
naš tiskovni zakon zastarel je splošno znana stvar in ravno zadnji čas smo imeli parkrat priliko videti, kako različno sodniki razne paragrafe razlagajo. Pokojni Unger, ki je te dni umrl na Dunaju, je rekel, da je nevarnost za pravico, ako se za pravo spozna to, kakor si vsak zakon razlaga — ker bi potem imeli vsi prav. Zakon na papirju je vedno pomankljiv — pravica sama pa je vela. — Včeraj smo imeli obravnavo, ki zopet kaže, kako različno se paragrafi lahko razlagajo. Dr. Poček se je namreč oglasil s popravkom. Svoj popravek je poslal uredništvu »Dneva«, ki pa ie popravek zavrnilo z opombo, da se popravek tiče »odprtega cisma« Josipa Plankarja. Zakon pravi izrecno, da se mora popravek prinesti na istem mestu (v isti rubriki) in celo z istimi črkami, kakor je bila natisnjena ona objavljena notica, ki se v popravku popravlja. Zato je bilo naravno, da spada popravek v upravniški del, ne pa v uredniški del lista. Kakor se vsak na lastne oči lahko prepriča, se zaključi uredniški del lista tam, kjer je podpisan odgovorni urednik. Kar se tiska y listu kot »poslano« ali kot »odprto pismo«, za to je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor določa zakon,, Zadeva med dr. Počkom in g. Plankarjem je osebnega značaja. Ako v »odprtem pismu« g. Plankarja niso podakti točni, jih lahko seveda dr. Poček popravi. Naravno pa je. da bi moral poslati popravek upravništvu, ki sprejema to, kar spada v upravniški del lista. Dr. Poček je sprejel popravek, ki mu ga je uredništvo vrnilo in ga je poslal na našega odgovornega urednika. Odgovorni urednik je popravek dr. Počku'vrnil s pripombo, naj ga pošlje na upravništvo »Dneva«. Dr. Poček pa je šel tožit in sodišče je razsodilo, da je bil popravek prav adresiran. Danes prinašamo oba popravka. Naši čitatelji se v njih lahko prepričajo o resnici. Ostane pa, še vedno odprto vprašanje, ali se naj to, kar spada v upravniški del lista, pošilja na upravništvo ali ne. Mi sodimo: da
— Tečaj za hrvatsko-srbski jezik, ki ga je vodil prof. Ilešič, se je končal s 1. majem. Pouk se je vršil na podlagi čitanke za !• gimnazijski razred: proti koncu tečaja se je či-tala »Najnovejša doba nrvatske po-vijesti«. ki jo ie pri »Matici Hrvat.«
izdal prof. dr. R. ^or j .
— Danes se ne vrši dobrodelna prireditev »Domovine« ker je orkester Sokola I. zadržan. Predstava se
ponovi te dni.	,	...	_
— Včerajšnja prireditev »Domovine« je krasno uspela. Natančneje poročilo prinesemo jutri.
— Včeraj ob 1. popoldne so im-portirali Polanjkota brez žene. Na tančnejše poročilo jutri.
— FootbaH-tekma »Ilirija I.« versus »Concordia«. S. F. K. »Ilirija« priredi danes v nedeljo ob 5. uri po poldne ob vsakem vremenu na igri šču v Tivoliju s svojim na novo sestavljenim I. moštvom tekmo proti tukajšnji »Čoncordiji«, katera je v četrtek 1. t. m. zmagala nad II. moštvom »Ilirije« v razmerju 5 : 2. Kot smo poročali že včeraj, je I. moštvo
igralo isti dan proti lTfvafsTfehiu a-kademskemu športklubu v Zagrebu.
Po izvajah posameznih igralcev je moštvo pri tei tekmi vkljub rezultatu 9 : 1 jako mnogo pridobilo. Hr-vatski akademski športklub je namreč v svoji letošnji sestavi tako močan, da se ga mora šteti brez dvoma med internacionalno prvovrstno moštvo in naše moštvo je z ozirom na to imelo priliko, videti popolnoma nove finese in docela drugo taktiko v igri, ter bo gotovo poskušalo, te izkušnje uveljaviti. Upamo lahko upravičeno, da nam bo nudila »Ilirija« v današnji tekmi lepo kombinačno igro in hiter tempo, er opozarjamo slavno občinstvo, ki se zanima za šport, ponovno na to ekmo. Vstopnina znaša 40 vin., za dijake 20 vin.
— Današnja nogometna tekma lirija-Concordia bo imela mnogo zanimivega;. Nastopita zopet dve domači društvi in sicer z najboljšimi si-ami. Vstopnina je tako nizka, da ne bo treba nikomur na cesti stati. Odrasli 40 vin. dijaki 20 vin.
— Razmere v Mostah. Splošna anarhija mora nastati v Mostah, ako se temu ne naredi konec. Že neštetokrat smo opisali razmere, ki se godijo tukaj v Mostah, ali do danes se temu še ni napravil niti ne en korak za blagostanje občanov samih. In kdo naj bi bil prvi, ki je v to poklican, da se napravi red in mir v občini? Klerikalci so si napravili občinski red in volilni red za občino, uvedli so nekak posredovalni urad, ki naj bi občane miril in med prepirajočimi tudi urejeval poravnave. Tako le tudi v Mostah. V tej občini imamo posredovalni ur„ad, ki obstoja iz samih fanatičnih klerikalcev. Kako sodijo ti fanatični klerikalci slučaje, ki so njim politično nasprotni, se samo ob sebi razume. Zato ie tudi Čisto umevno, da se taki poklici za tako poravnavo splošno odklanjajo. In zakaj tudi ne? Polovica občinskih moščanskih svetnikov je stalo že pred kazenskim sodnikom, ki so bili obdarovani nekateri tudi z občutno kaznijo.
In taki možje naj bi bili potem sodniki drugih, ko se sami največkrat pregrešijo zoper kazenske zakone? Ker jim pa to ne prinaša zaželjenih uspehov, iznašli so si drugo taktiko namreč to, da napadajo, kar lepo na cesti mirne ljudi, ampak le takrat kadar ni nobenega človeka blizu (opozarjamo na slučaj Mausar Peklaj) tudi ta taktika se jim ne bode najbrže obnesla. Opozarjamo pa še na drug slučaj, ki v bengalični luči kaže njh lucifersko zlobnost, uničiti naprednjake oz. tiste, ki jim brezpogojno ne uklanjajo svojega hrbta. Zasleduje se take ljudi tako dolgo, da se jih popolnoma uniči. Ali naj trpi tukaj ena sama oseba, ali cela družina to je njim popolnoma egal-no. Franc Jereb bil je skozi tri leta v službi občinskega stražnika, izvrševal je sploh dela, ki je za človeka, ki ima še pet čutov, nekoliko preveč, prostega časa ni imel nikoli, vsakokrat kadar ga je rabil Ora-žem, mu je moral biti na razpolago, bil je mesoglednik in mrtvoglednik, glavno njegovo delo naj bi pa bilo, da je na Oražmovo izrecno zahtevo moral nadzorovati naprednjake. Oražmov strogi ukaz je bit ta, da mora stražnik naznaniti vsakogar, katerega bi videl v katerem vinotoču stati, kjer se prodaja čez ulico vino. Oražem se je celo izrazil, ako se jim že druzega ne naredi, bodo imeli saj sitnosti in pota. Na tak način bi se užugali, da bi svoje naprednjaštyo kmalu opustili. Posebno je Oražem naročil naj se pazi na Črneta v Mostah, Štruklja, Brinovca in Suhadolca. Ker pa stražnik te Oražmove krščanske usmiljenosti ni spolnoval, da hi postal ogleduh za občino Moste oz. za Oraž-ma samega, je bil odpuščen. Ko je uvidel Oražem, da se njegovi umazani krščanski načrti ne izvršujejo, je prišel stražnik pri njem v nemilost, ruval je proti njemu s svojo krščansko ljubeznijo tako dolgo, da ga je spravil popolnoma ob kruh ne le to, kakor se sploh čuje ga je Oražem pri svojih odbornikih obrekoval na tak način, da so mu odborniki pritrdili, da se ga takoj posadi na cesto. Nismo naklonjeni stražniku, ker je dokazano, da se je svoj čas res hudo potegoval za Orazma ali, ker stojimo na stališču, da pravica mora zmagati, je prišlo tudi do tega da je stražnik zapustil rajše službo kakor bi pa opravljal službo denucijanta. Pribijemo pa ta slučaj tudi radi tega,'da se vidi s kakšnimi sredstvi se zasleduje naprednjake v Mostah. Klerikalci se tega klanja aktivno udeležujejo, kaj to njim mar ako pade tu in tam kaka žrtev, glavno ie to. da dosežejo svoj dl), to je nadobvladati naprednjake naj si to bode že v Mostah ali v LJub-
i ijani. Lokomotive, ki stoji v kakem
kolu, še ni frebsf nobenemu bari, da bi ga povozila, vse drugače je z zakurjeno polnim parom, ki se premi* ka po železni cesti tako dolgo, cU| pride do svojega cilja. Ako se na cesti prikaže žival, jo podere, akoi se pravočasno ne izogne. Tako tudi mi, ako se nam stavijo marsikatere zapreke na potu in premagali jih bodemo, ako bodemo skupno in edino vozili s polnim parom. Napredi njaki v Mostah so kakor mrzla lo-i komotiva, ki stoji v kotu brez strojevodje in kurjača, brez para tudi se ni nobenemu bati, da bi koga' povozila in prišla enkrat do svojega cilja in če pride včasih kak kurjač, da napravi nekaj dima v občini, da začne potem nekaj časa smrdeti in ko se dim in smrad nekoliko polože, se kurjač tudi že spravi k' svojemu počitku, in tako se napredno delo nadaljuje, smo pa zmirom na enemu mestu, kjer smo bili. Treba bo spretnih delavcev, ki bodo hodili in vozili po pravi poti, do cilja in zmage. Zatorej s polnim parom naprej.
— Kine Metropol v deželnem gledališču. Spored predstav v nedeljo, 4. in ponedeljek. 5. maja: 1. Življenje iv>zimi vnordiških gorah. (Naravni posnetek.) 2. Lota in Mara v penzijonatu. (Komično.) 3. Prepozen kes. (Drama.) Glavni igralci: James Gordon, Laura Sawyer, Edna May. Weick, Benjamin Wilson. 4. Srečo-nosni diamant. (Humoreska.) 5. Spoštuj očeta. (Drama.) Samo popoldne.
6. V dneh nesreče. (Drama.) Samo popoldne. 7. Nakit Radie. (Samo zvečer.) (Velezanimiv igrokaz vi dveh delih.) 8. Kisik. (Prirodoznan-ski film.) Samo zvečer. 9. V mišji pasti. (Velezabavna veseloigra. Ko-lorirano.) Samo zvečer. Predstave se vrše:	V nedeljo: popoldne ob
polu 4.. polu 5., polu 6., in polu 7.; zvečer ob polu 9. V pondeljek: zvečer ob polu 7. in polu 9.
— Nikita v kineinatrografu! Neki ljubljanski kinematograf je imel včeraj popoldne predstavo, na kateri se je slikalo Nikito kot — bolho. Prav idealno to ni! Kako to, da se to vrši v slovenski Ljubljani?!
— Obiskovalec z dežele.
— V mestni klavnici se je od 13. aprila do 20. aprila t. 1. zaklalo:
69 volov, 7 bikov, 9 krav, 128 prašičev, 141 telet, 68 koštrunov, 192 kozličev. Vpeljanega mesa ie bilo 174 kg. Zaklane živine se je vpelja- £ lo: 3 prašiči, 123 tlet. 124 kozličev. ■ Opomnja: 7 goved z malim zobom.. :.
— Izgubilo se je v Spodnji Šiški na Kolodvorski cesti v noči med 3. in 4. majem: Kolo, novi čevlji in siv, klobuk. Pošten najditelj naj odda o-menjenc stvari proti nagradi v Spodnji šiški, Kavškova ulica št. 108.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Milač, zasebnica, 65 let. — Marija Ošaben, hči skladiščnega delavca južne železnice, 8 dni. — Franc Čebular, sin hišnega posestnika, 17 mesecev. — Matevž Sušnik, delavec, 44 let. — Marija Hutter, dninarica, 75 let.
— Kolo ukradeno. Včeraj popoldne je bilo poštnemu slugi Ivanu Čehu ukradeno na Mestnem trgu kolo Styria, vredno 100 K.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v marcu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v maju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek dne 8. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
— Ljubljanska kreditna banka.
V meseču aprilu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,021.085 kron 20 vin., dvignilo pa 1,637.558 K 86 vin. Stanje koncem aprila 1913 14,772.171 K 29 vin.
— Kinematograf »Ideal«. Gr o! Montecristo, ta sijajna amerikanska drama je privabila mnogo občinstva v kino-Ideal. Občudovala se je tudi popoldanska drama »Med polu 5. in 5. uro«. Tudi ostale točke so prvovrstne. V torek »Črna grofica« z Mad. Robinne najlepšo žensko Francije v glavni vlogi.
 Senzacijonelno razkazovanje. Dražestnih šivalnih del vabi sedaj one dame. ki se zanimajo za praktično uporabo šivalnih strojev, za nekaj minut pred razložbeno okno tukajšnje prodajalne Singer Ko., del. družba za šivalne stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4, da si ogledajo stvar. Tam se pred očmi občinstva na novem »66« rodbinskem šivalnem stroju izdelujejo čudolepi rabilni predmeti, katerih izvržba se v hvalo praktičnim aparatom, ki so stroju pridodani, zgotovi v nekaj minutah. Občudovanja vreden je za-znamovalec gub, kateri napravlja tako jednakomerne gube. kakor se z roko nikdar ne dosežejo, med tem ko kodrač (kravžlar) obenem, ko blago kodra, dela brezhibne pllse-gube. in Jih istočasno orišiva. DaUe
se lahko opazuje točno delovanje obrobilnega aparata kakor tudi premakljivega robilča, kateri zadnji hitro in lahko napravjja rob in obenem prišiva čipke. Kratkočasno je tudi gledati tvoritev črt, ki jih riše podložilec. Tako se napravi v čudo kratkem času nočna čepica z plisč-gubami, robčki in čipkami povsem na tem stroju. Pred očmi gledalca nastanejo avbice in otroške oblekce z dražestnimi našivi. ki vzbujajo radost mladim materam. Čajni predpasniki. ovratniki, bluze, čipkasti klobučki in veliko drugih lepih in potrebnih predmetov, ki kažejo kako točno deluje Singerjev »66« stroj 'z njegovimi praktičnimi aparati, zgo-tovijo se v najkrašem času. Pri tem se uporaba aparatov, ki ne zahtevajo nobene posebne ročnosti, kaj lahko in v kratkem času priuči in je tvrdka Singer radevolje pripravljena vsaki kupovalki uporabo teh aparatov pokazati in jo podučiti. Da Singerjev »66« stroj poleg izvrstnega šivanja tudi maši (štofa) in veže., to je pač splošno znano in zato je umevno, da je vsake dame najsrčnejša želja, imeti Singerjev »66« šivalni stroj, ki se dejanski lahko imenuje najpopolnejši rodbinski šivalni stroj sedanjosti.
Trst.
Vsi moramo Jesti. Ed. Weiger, star 29 let iz Galicije, strojnik je bil že štiri leta uslužben pri državni železnici kot strojevodja. Predno je prišel k državni železnici, je bil v službi na nekem parniku. Ker mu tam ni prijala služba, je naprosil ravnateljstvo državne železnice, naj ga sprejme v službo. Ravnateljstvo ga je sprejelo, posebno zato, ker ga je podpiral višji nadzornik parnih strojev, inženir Avgust Neuhuber. ki ima svoi urad na ravnateljstvu drž. železnice v ulici Giorgio Galathi št. 9., nasproti »Nar. domu«. — Kakor že povedano je bil Weiger že štiri leta pri državni železnici, in čeprav so mu obljubili, da dobi dobro mesto (drugače bi bil ostal Weiger v prejšnji službi) in da bo kmalu stalno nameščen, je bil vsa štiri leta kot praktikant. V zadnjem času pa !e Weiger upal, da postane vendar enkrat stalno nameščen, a prišlo je zanj bridko razočaranje:	namesto
definitivnega imenovanja so ga menda odslovili brez povoda. Ko je izvedel Weiger za ta usodni sklep ravnateljstva drž. železnice, je bil ves poparjen m razburjen. Ni vedel, kaj naj stori, kam naj se obrne. Napisal je prošnjo za zopetni sprejem v službo k drž. železnici in jo je nesel v pondeljek na ravnateljstvo državnih železnic. Podal se je s prošnjo k inženirju Neuhuberju. Inženir je prepisal prošnjo, a ko je izvedel, kaj hoče Weiger, se je namrdnil in je odgovarjal zelo indiferentno. Ta malomarnost je spravila Weigerja do obupa. Razburil se je in je vzkipel.. Iz žepa je potegnil samokres brovning in oddal je na inženirja strel. — Prestrašen §e je umaknil inženir in je skočil v stran; kroglja je šla mimo vratu; le majhno prasko mu je narisala na koži. Strel je privabil iz sosednih sob druge uradnike, in ti so planili na Wei-gerja ter so ga razorožili. — Prišle so poklicane straže, ki so odpeljale Weigerja na policijo, kjer ie bil zaslišan. Na poligiji je izpovedal to, kar smo zapisali v začetku. — Wei-gerjevi predstojniki so se izrazili, da je ta človek slabega, nasilnega obnašanja, ravno zato da je bil toliko časa praktikant in naposled odstavljen. — Seveda. Vsak človek ve, da vrana vrani oči ne izkljuje; prav lahko verjetno je, da pretiravajo Weigerjevo obnašanje, samo zato, da bi bili sami čistejši. Nam se zdi, da ni treba imeti človeka dolga štiri leta na poskušnji, da se ga spozna. Morda pa je mnenje gospodov pri ravnateljstvu, da Je treba človeka najprej dobro sestradati, in če se kot gladen pokaže potrpežljivega in do tal priklonjenega in udanega, je še le »tauglich.« — Ravno pri državni železnici se godijo nižjim (na vsak način nižjim, ker ti niso plemeniti) uslužbencem velike krivice, ker morajo ti reveži čakati po pet in še več let, predno so imenovani definitivno, in to s tako nizkimi plačami, da morajo trpeti pomanjkanje v tej silni draginji. Kaj te gospode, ki se mastijo z velikimi plačami iz državnih blagajn, katerih dotoki imajo svoj izvor v žuljih proletariata, kal te gospode briga, čeprav poginejo ti siromaki, saj so le delavci.
Zadnji odffle> onega groznega dejanja, ki ga je izvršil Franc Šla-ger, o katerem je »Dan« že večkrat pisal, je, da je prišla iz bolnišnice Šlagerjeva tašča M. Vianello, katera je bila zabodena v pljuča z nožem. Vianello še ni dovolj trdna, vendar pa so jo izpustili iz bolnišnice, ker je popolnoma izven nevarnosti.
Srake v kinematografih. V pondeljek je bila ukradena Adalgizi Pa-gliaro, stari 12 let, zlata ura. Okradena je bila v kinematografu »Bu-failo Bill«. Približno y istem času v nedeljo je bila okradena tudi Ida Deriin, stanujoča v ulici Navali 44. Izginila ji je zlata svetinja v vrednosti 50 K. Okradena je bila v kinematografu »Eden«. — Obiskovalci kinematografov: pozor na tatove.
Dirka za tatovom. 32krat kaznovan. Mihael Čotar ima gostilno v ulici S. Michele št. 12. Navadno je ostal ves dan v gostilni, v pondeljek po kosilu pa se je ga lotil zaspanec. zato je sklenil, da gre domov. da malo poleži. Šel je torej iz gostilne »S. Giusto« in se je podal na stanovanje št. 21, tudi v ulici S. Michele. Ko je prišel v vežo svojega stanovanja, je pogledal malce debelo, ko je zagledal pred vratmi svojega stanovanja človeka, ki je odpiral ravno vrata. V roki je imel neko vlomilno orodje; na vratih pa ni bilo več ključavnice. Krčmar Čotar, ki je močan mož, in ni prav nič »čotast«, je pristopil k neznanemu vlomilcu in ga je z vso silo pograbil za vrat in ga je potegnil s seboj na ulico, da bi ga izročil kakemu stražarju. Slučajno (navadno je ta slučajno skoro vedno, kadar ima človek nujno potrebo) ni bilo v bližini nobenega stražarja in Čotar ni vedel, kaj naj bi počel s človečetom, katerega je držal Še vedno trdno za vrat. Prav posebno lepe »figure« mu ni delal, zakaj vlomilec je bil majhen in grbast. — Mimo je prišel neki vojak bošnjaškega polka in čotar ga je poklical k sebi in mu je izročil grbca. Vojak qji, ki je Hrvat, ni razumel, kaj mu pripoveduje krčmar v tržaškem italijanskem dialektu, zato je izpustil grbca, ki je hitro popihal čez ulice. Krčmar-pa Je hitel za njim in je kričal, naj primejo tatu. — Iz bližnje šole so ravno prihajali učenci iz šole. in cela tropa je udrla za vlomilcem. Učencem se je pridružilo tudi nekoliko straž. Vse je drvelo. Grbec pa je imel izredno dobre noge. Vsem zasledovalcem je ubežal in je izginil. Straže pa so preiskale ves oni kraj, kamor bi bil moral grbec izginiti in posrečilo se jim ie, da so ga našli v bližnji gostilni in sicer na stranišču, kjer je ravno metal od sebe na spodnji svet razna vlomilna orodja, ki jih je pri sebi imel. — Pripeljan je bil na policijo. Ta človek ie policiji že dobro poznan. Imenuje se T. Cartettu star 30 let. Zanimivo Je, da ie bil ta človek že 32krat kaznovan zaradi raznih tatvin.
Padel je Iz visočjne 7 metrov. Angel Vizentin, star 52 let, stanujoč v ulici degli Armeni št. 1, doma iz Trviža, je padel pri Sv. Soboti z nekega odra, kjer je bil na delu, in je obležal nezavesten na tleh. Z avtomobilom so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Pretresel si je možgane in dobil razne druge notranje poškodbe.
Društva.
pričal nisem' Res je nadalje, da sem vže po površnem vpogledu prišel do prepričanja o nerentabiliteti Plan-karjevega podjetja, ter je tudi res, da sploh nikdar s Plankarjem v kompanijo stopil nisem.
Ni res, da sva si dne 29. junija 1910 o priliki ogleda posestva na Štajerskem s Plankarjem bratsko segla v roke v znamenje, da postaneva družabnika. Resnično je le dejstvo, da sem si ogledal dne 29. junija 1910 posestvo na Štajerskem, da si takrat s Plankarjem na nikak način nisva segla v roke in torej ob tej priliki Plankarjev družabnik postal nisem.
Ni res. da sem dal Plankarju na vrednost 100.000 K mal predujem, res pa je, da sem se angažiral za Plankarja že do septembra 1910 za okroglo 60.000 K.
Ni res. da je Plankar mirno čakal in mi vse prepustil radi moje zatrditve, da bo stvar dobičkano-sna. da sem ga jaz pripravil ob posestvo. kredit in ugled; res pa je. da jaz Plankarju o dobičkanosnostl podjetja nikdar nič zatrjeval nisem, da meni Plankar ničesar ni prepustil in je vse delal in ukrepal po svoji glavi in svoji volji; odgovarja tudi resnici, da so Plankarju drugi upniki prodali posestvo na Belih vodah. Ni res, da sem se jaz s Plankarje-vim denarjem obogatel, nasprotno resnici odgovarja dejstvo, da sem jaz v nevarnosti, pogubiti večji del svojega imetja, ako se ne posreči ugodna prodaja vseh Plankarjevih posestev.
Ni res. da sem vabil Plankarja v svojo pisarno po 6. uri zvečer ali pa ob nedeljah in praznikih, da nisva bila motena; res pa je, da me je Plankar brez vsakega mojega povabila ob vsakem času tudi ob nedeljah in praznikih obiskoval.
Dr. Franc Poček, mp.
Popravek.
»Sokol I.« vabi bratsko članstvo in drugo cenjeno občinstvo k svojemu pešizletu, ki se vrši danes v nedeljo dne 4. maja popoldan čez Golovec v Škofeljco. Bratje v kroju se zbirajo ob polu 2. v društvenem lokalu vsi drugi pa pri Karlovškem mostu. Za obilo udeležbo se priporoča odbor.
»Dramatični odsek »Sokola« v Litiji gostuje danes dne 4. maja 1913 ob 8. uri zvečer v dvorani »Sokolskega doma« v Zagorju ob Savi v velezabavni burki »On in njegova sestra«.
Popravek.
Z ozirom na članka »Odprto pi-šmo na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti« v št. 469 in 47? Vašega lista »Dan« blagovolite v smislu § 19. tiskovnega zakona sprejeti v navedeni list sledeči popravek: Ni res, da sem bil pošteno plačan za zastopanje Plankarja, res pa je, da mi navedeni že od aprila 1910 ni plačal niti beliča za zastopanje.
Ni res. da sem leta 1910 zvedel od nekod, daje Plankar kupil dve posestvi na Štajerskem pri Belih vodah; res pa ie. da mi je Plankar sam dne 27. aprila 1910 obenem s prošnjo za izposlovanje posojila o tej kupčiji povedal.
Ni res. da ie Plankar vse moj«, odredbe in nasvete spolnjeval, nasprotno je res, da jaz Plankarju sploh nikakih odredb dajal nisem, mojih nasvetov pa Plankar nikdar upošteval ni.
Ni res, da sem se jaz, predno sem v kompanijo s Plankarjem stopil, sam kakor tudi po zvedencih natančno prepričal o njegovih po sestvih in sem si bil v svesti. da bode podjetje jako plodonosno. Res je i namreč, da se po izvedencih o Plan-‘ karievih posestvih sploh nikdar ore-
Z ozirom na članek »Odprto pismo na c. kr. deželno sodišče, oziroma Širši javnosti« v št. 478 Vašega lista »Dan« blagovolite v smislu § 19. tiskovnega zakona sprejeti v navedeni list sledeči popravek:
Ni res, da se je P. spozabil in meni verjel, da sem jaz vedno za pijačo dajal, da sem se oklepal na vse pretege P., da se ni mogel ubraniti mojih sirenskih sladkih, mamljivih besedi, res pa ie. da se P. ni spozabil, da meni ni verjel, da Jaz nisem za pijačo dajal. da se ga jaz nisem oklepal, da se je P. lahko vbranil mojih besedi.
Ni res. da sem prišel vedno osebno o P. naročit kočijo, da sem rekel: »Boste vže dobro zaslužili«, res pa je, da nisem prišel vedno osebno naročit ter da sem vse pošteno, brez ugovora odštel, vendar ne le do usodepolnega trenotka. marveč vedno.
Ni res, da je bil P. persona gra tisslma, da sem se ponižal in dobro za pijačo dajal, res pa je, da je bil P. moj navaden klijent. da se nisem ponižal, in da nisem za pijačo dajal.
Ni res. da sem P. na led speljal, da se na njegovih sadovih grejem, da on pomanjkanja in žalosti gineva in da še več drugih plaka in zdihuje, ker jih ie usoda dovedla v mojo bližino, res pa je, da jaz P. nisem na led speljal, da se ne grejem ob njegovih sadovih, da ne gineva pomankanja in žalosti in da nihče ne plače in zdihuje, ki ga je usoda dovedla v mojo bližino.
Ni res. da se jaz šopirim na P. posestvih, in da ie P. radi mene ob vse svoje imetje, res pa je, da se jaz ne šopirim n«a Plankarjevih posestvih in da isti radi mene ni ob svoje imetje.
Ni res, da sem iaz iz koristolov-stva človeka zapeljal, da je P. žena umrla vsled grimnosti, res pa je, da jaz člcveka nisem zapeljal In da je žena P. umrla vsled prestalih operacij.
Ni res, da sem se hotel vtikati v gospodarske stvari, res pa je, da se nisem vtikal.
Ni res da sva se dogovorila ia obljubila, da prispevam takoj polovico t. j 38.000 K in da sem se bahal. da je pri nas dosti denarja, res pa je, da se to ni goyoruo in da se \
nisem bahal.	,	...	^	'
Ni res, da sem v obrokih odštel le 2000 K,’res pa Je, da sem za P. iz svojega plačal že nad 40.000 K.
Ni res, da P. ni vedel, kako sploh stvar izgleda. res pa je, da je vse dobro vedel. .	. ...
Ni res. da je P- Pri sod*11!1 zvedel. da ima dični kompanjon dr. 1 o-ček neko pogodbo ali listino s P. podpisom, v znesku 15.000 K, res pa je, da jaz take listine nimam, da P. res take listine ni podpisal in da tudi res ni sprejel od mene 15.000 K.
Ni res. da je P. podpisal večkrat carta bianca, res pa je, da P. ni nikdar podpisal bele pole.
Dr. Fran Poček. mp.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Okupacija Albanije. 1 Italija zasede Valono. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini. Rusija grozi s poojstritvijo krize.
OKUPACIJA ALBANIJE ŽE SKLENJENA.
Praga, 3. maja. »Narodni listy« poročajo iz Dunaja, da sta Avstrija in Italija principelno že sklenili, da Albanijo okupirata, to pa ne toliko radi Skadra. ampak radi proklama-cije Essad paše in imenovanja nove vlade v Valoni.
Budimpešta, 3. maja. »Az Est« poioča v posebni izdaji, da pripravljata Avstro-Ogrska in Italija kazensko ekspedicijo v Albanijo. Na današnji avdijenci, da je cesar odobril predloge načelnika generalnega štaba Komada Hotzendorfa in podpisal tozadevne odloke. Ta ekspedicija bo popolnoma ločena od skaderske zadeve in ie le posledica nemirov in nereda v Albaniji.
IZJEMNO STANJE V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo. 3. maja. Danes razglašeno je nad Bosno in Hercegovino izjemno stanje.
IZREDNE DOLOČBE V JUŽNIH AVSTRIJSKIH DEŽELAH.
Dunaj. 3. maja. Nad Dalmacijo je proglašeno izjemno stanje; v ostalih deželah se vpeljejo izredne določbe.
»REICHSPOŠTA« ŠČUVA IN LAŽE
Dunaj, 3. maja. Glasilo krščanskih socialcev prinaša dolge popise utrjevanja Črne Gore proti sovražnikom. Na prvi hip je Jasno, da Je vse izmišljeno in da ima vsa pl-
sava namen stvar pospešiti:
»Reichpošta« tudi laže, da je prebivalstvo ogorčeno na Berchtol-da atrijskega zunanjega ministra, zato, ker odlaša z vojsko proti Črni Gori, češ, da se Avstrija s tem ponižuje in da je to strahopetnost. Baje znači to pisanje, da je med Berch-toldom in načelnikom generalnega štaba nastal spor.
Pisanje »Reichspošte« je svinjsko lažnjivo in hujskajoče, prebivalstvo ni prav nič ogorčeno in tudi o strahopetnosti ne more biti govora, nasprotno s svojo umerjenostjo pridobi Avstrija več na Balkanu, kot se pridobi s pisavo »Reichspošte«. Krščanski socialci bi menda radi. da bi prišlo do križarske vojske med kristjani.
VELESILE ČRNI GORI.
London, 3. maja. »Times« poro-Velesile so podelile svojim po-sjanikom na Cetinju instrukcije, naj Črni Gori sporoče, da ji bodo velesile, ako Skader do pondeljka izprazni, priznale gospodarske ugodnosti. Ako ne, ne bo o gospodarskih kompenzacijah govora in bodo velesile primorane. Črno Goro s silo iz Skadra spraviti.
BOLGARSKO »KAVALIRSTVO«.
Belgrad, 2. maja. »Samoupra-va« priobčuje to-Ie: Sofijski »Dnevnik« je v četrtkovi številki pod naslovom »Srbski prestolonaslenik — ubijalec« prinesel poročilo, da je srbski prestolonaslednik v glavni ulici Skoplja vprašal neko deklico, da-Jl je Srbkinja. Ko mu je dekle odgovorilo. da je Bolgarka, jo je prestolonaslednik dvakrat udaril po licu. O tem dogodku pa je prišlo v Sofijo uradno obvestilo in so bili o njem obveščeni tudi zunanji koresponden-ti. »Samouprava« dodaje* Ako sofijski »Dnevnik« z zanesljivimi dokazi podpre točnost in resničnost te vesti. potem bo Srbija odstopila ne le od vsake zahteve po spornih teritorijih, nego od vseh teritorijev, ki so bili v tej vojni zavzeti. Ako pa »Dnevnik« tega ne bi mogel storiti, potem si bodo iskreni in pošteni prijatelji balkanske zveze v Bulgarijl, Rusiji, Angliji in Franclji lahko na jasnem, kakšno stališče zavzemajo nasproti balkanski zvezi posamezni bulgarski listi in kako pravična mora biti stvar, za katero se bore s takimi sredstvi. V belgrajskih krogih se vse čudi, da se more v Sofiji, kjer imajo jako čuječo cenzuro, taka stvar obelodaniti. medtem ko je bilo v zadnjem času v Srbiji, kjer ni cenzure, zaplenjenih več listov, ki so nedostojno pisali proti Avstriji.
DŽAVID PAŠA V VALONI.
Trst, 3. maja. Iz Valone poročajo, da je Džavld paša zasedel celo južno Albanijo do reke Skumbe in Valono samo.
PO SKLEPU LISTA.
Dunaj, 3. maja. Justično ministrstvo je odredilo, posnemajoč nared-bo ministrstva za uk In bogočastje, ki je odredilo svoj čas. da se morajo v gotovih presledkih vsi šolski otroci po nalašč zato nastavljenih zdravnikih preiskati, da naj se tudi justični uradniki, zlasi pa državni pravdnikl najmanj po dvakrat na leto temeljito preiščejo po sodnih zdravnikih. Povod tej nad vse modri odredbi so dale zadnji čas tako pogostoma se ponavljajoče konfiskacije ljubljanskega državnega pravdništva.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«!
Mali oglasi*
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložili znamko 20 vinarjev. — Pri malih ottlasHi ni nič popusta in se piaCuJelo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. ZaklJuCek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
čajo:
Glasovlrje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodala, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-GHnce 92.____________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena.____________________________
Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob. in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pi-sarno«.________________________________
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv Križu (novo pokopališče v Ljubljani). kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Udobno stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in porabe vrta v TUDI ZIDOVSKA »PREŠA« ŠUN- Rožni dolini št. 217, se odda za aV-
TA.
Dunaj. 3. maja. čifutska »Preša-; prinaša lažnjive vesti, da se oberežuje tudi Srbija proti Avstriji. Vest je hudobno lažnjiva. Resnica je. da Srbija Črni Gori prigovarja, da se vda zahtevi Evrope in da ij^na to odstopi sama nekoliko zemljišča, kot odškodnino za Skader.
gust. Natančneje: Wolfova ulica.
Kunc, fotograf,
369-2
RUSIJA
GROZI Z POOJSTRITVIJO KRIZE.
Frankobrod, 3. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča, da bo zahtevala Rusija od Avstrije in Italije izjavo, da bo okupacija Albanije samo provizorična. Če bi Avstrija in Italija tega zagotovila ne dali. je računati s silno poostritvijo krize.
ESSAD PAŠI TELEGRAFIRAJO.
Cetinje, 3. maja. Tukaj dohaja veliko pozdravnih brzojavk za cs-sad pašo. zlasti iz Peterburga, Moskve in Belgrada. Essad pasa je v živahni brzojavni zvezi s Porto y Carigradu. V Cetinju je organizirana posebna korespondenčna služba z Fssad pašo.	-
Izdelovalec čepic Feliks ,^£ar’ Stari trg 32 (postajališče elektru-ne
železnice.	  L__
Gospod se sprejme na hrano, Stari trg št. 12, II. nadstropje.
Iščem mesta hišnika. Cenjene ponudbe na »Pryo anončno pisarno.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
ml m i mmm~ ——.vm -*- ■ »v-««*Mtamammmmm
Rajmund Bizjak
urar in »latar
T23ST
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih^ ur, regulatorjev in budilk prvo" vrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.