Tečaj XI.
Izhaja vsak četrtek
¡n velja s poštnino vred ¡11 v Mariboru s pošiljanjem na dom ,9 celo leto 3 old. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez po: sebne naročnine.
. .List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kraetski stan gine!
Ko smo pero nastavili temu članku, potrka nekdo na vrata in ob enem tudi v hišo vstopi rekoč: „ein armer Reisende", t. j. ubog potnik. Vprašam: odkod je, kaj dela in kam gre; odgovori : jaz sem strugar, doma sem na Češkem, potujem 2 meseca pa nikder dela več ne dobim. Začel se je solziti in djal: če Bog ne vé, kaj bo z nami ubogimi delavci, ki bi radi delali pa dela ne dobimo, potem tega celo nihče ne vé. Nesrečni človek bil je živ dokaz, kam smo pri nas prišli z poprej premožnim, zadovoljnim in veselim malim obrtnijstvom in rokodelstvom v 10—16 letih, odkar so zavladali liberalni nauki gospodarstvenski (Man-chesterschule). Tako zvano svobodno obrtnijstvo je obrtnikom zavdalo smrtno rano. Ali tudi kmeta spravljajo nove naprave, osnovane po liberalnem nauku, ki pred vsem meri na to, da se denarnemu žaklju pot do gospodstva odpre, polagoma pa celó gotovo na nič. Nasledki razkosavanja posestev, prostega oderuštva, brezštevilnih novejših naprav, kojih poprej ni bilo, se že le prežalostno povsod kažejo. Kmetski stan je vrh tega še preobložen z raznimi opravili, dolžnostmi, zUisti pa z dačami in dolgovi. Temu nasproti pa raste moč kapitala, ki se zbira in kupici v čedalje bolj redkih rokah. Poprej je kapital bil bolj enakomerno razdeljen, in zato nismo imeli prevelikih bogatašev pa tudi prevelikih ubožcev ne; sedaj se pa kažejo silne denarne moči sredi velikega siromaštva. V dokaz navajamo sledeče resnične dogodke.
Nemška katoliška novina: Grazer-Volksblatt objavlja dopis iz gornje štajerske. Dopisnik pravi, da ondi zadolženi planinski kmetje zaporedom pro-davljejo svoja posestva in se selijo drugam ali postanejo hlapci in priprosti delavci, zvečinom pa klateži in potepuhi. Posestva kupujejo večjidel grajščaki in fužinarji, ki dajejo kupljene hiše podreti, iz lesa pa ogelje žgati tako, da kjer so poprej stali obljudeni hrami, hlevi z lepo živino, lepe planinske senožeti, spašniki in njive, sedaj zarašča gozd, kamor novi posestniki na lov zahajajo. Na
tak način je fara Barnegg zgubila že 100 kmetij, jednako toliko tudi fara št. Kathrein. Dol Oberthal nima skoro nobenega samosvojega posestnika več. V Miirzstegu se daio kmeti na prste prešteti. Planine nad Krieglahom so bogatega fužinarja Sess-lerja gozd, pred je tam bilo mnogo kmetov. Jednako se godi okoli Brucka, Frohnleitna itd. Kmetski stan gine. Tuje denarne sile ga porivajo iz posestev, kder so mu predstariši na stotine let živeli. Zlasti judi se pogosto prikazujejo. Tako je baron Rothschild, judovski bankir dunajski, kupil veli kanske fužine Innersberške.
Kako kmetski stan že strahovite stiske trpi, to nam dokazujejo številke eksekutivnih prodavanj kmetskih posestev. Na Koroškem v Bilčjivesi, ki šteje samo 1200 duš, bilo je nedavno 64 eksekutivnih dražeb zavolj zaostale dače. „Slov. Narod" iz Dolenjskega na Kranjskem poroča, da je v novomeškem okraju lani bilo 1000 posestev v ekse-kuciji zarad zaostalih davkov, t. j. 1/i vseh posestev, ker jih ni več, kakor 4600. V respici pro-, ■ danih pa je bilo 246 posestev, in ker stane ena eksekucija najmanj do 30 fl. tako so reveži samo eksekutivnih stroškov plačali 6150 fl. To je silno! Dunajski list „Vaterland" poroča, da je I. 1874 v Avstriji bilo eksekutivnih in drugih prodavanj kmetskih posestev 159.289 in je gotovo kakih 10.000 kmetskih rodbin zgubilo svoj stari dom. Isto leto se je na kmetska posestva tudi novega dolga intabuliralo 195,269.279 fl. Da so se te razmere 1. 1875. in 1876. še znatno shujšale, to nam pričajo žalostne pritožbe od vseh strani. Krneti brez dolgov so že bele vrane. Sploh kmetski stan gine strašno hitro in bo uničen, kakor na Angleškem preden mine zopet 10 let, ako se brž ne vkre-nemo na staro pot nazaj. Čudno pa tudi žalostno je, da največji, tedaj tudi najvažniši listi namreč nemški liberalni listi o tem ničesar ne črhnejo; ti tožijo le, da banke in kupčija in železnice itd. pešajo in hočejo, da se tem iz državne kase t. j. zopet večjidel iz kmetskih denarjev podpore do-voljijo. Graška „Tagespost" in dunajska ,,Neue Freie Presse" zagovarjate sedaj v dolgih člankih
prostost oderuštva. Dokler bodo taki listi pri nas merodajni ter bodo zlasti mestnim ljudem kot evan-gelje veljali — ,,Neue Freie Presse" je banka Union kupila za 3,200.000 fl. — tečas ni misliti na zdatno zboljšanje in rešenje iz jarma in stiske krivih liberalnih naukov v narodnem gospodarstvu !
Cerkvene zadeve.
Milostljivi naš knez in škof se podajo sredi aprila na Dunaj, kder se bode več višjih pastirjev sešlo v pogovor o cerkvenih zadevah. Ti se bodo potem udeležili velikega splošnega shoda avstrijskih katoličanov 30. aprila — 3. maja 1877.
V Frauheimu pri Mariboru so čč. oo. jezuitje v lepi novi cerkvi obhajali sv. misijon, katerega se je veliko ljudi od inod in vsa fara udeležila. K slovesnemu sklepu so se milostljivi knez in škof bili pripeljali. Misijon je že moral dober biti, ker so se nekateri liberalci v „Marb. Ztg." nad njim jezili; to je vselej dobro znamenje !
Tiskanje letošnjih šmarnic, t. j. bukvic za majnikovo pobožnost blažene Device Marije se bo v Ljubljani v Blaznikovi tiskarni te dni dokončalo. Izdatelj je č. g. dr. Juri Sterbenc, podravnatelj semenišča v Ljubljani. Obseg je za vseh 31 dni premišljevanje Marijine slave in njenih čednostij n. pr.: Marijino varstvo, uboštvo, — Marija naša pastirica, — varbinja o smrtni uri itd. To delo je precej obširno, dalo bo boje kakih 25 pol, tedaj okoli 400 strani, in bo lahko za dve leti zadostovalo. Cena menda 90 kr. za trdno vezane, 1 fl. v pol usnji, 1 fl. 10 kr. vse v usnji, 1 fl. 30 kr. z zlatim obrezkom. Daljni naročniki naj bi se po želji oskrbnikovi pri g. izdajatelju oglasili, na koliko in kako vezanih bukvic se vsakdo naroči, da se zamori vezanje pri raznih bukvovezih še do časa izvršiti in tako željam naročnikov o pravem času vstreči.
Juda za profesorja čisto katoliške mladine so postavili na ces. kralj, gimnazijo v Paziuu. To bo zopet nekaj za napredek v ,,versko-nravni odreji!"
Petdesetletnica papeževega škofovanja se bo
sijajno vršila; to kažejo velike priprave na celem katoliškem svetu ; Avstrija se bo posebno odlikovala. Piihod v Rim so že napovedali: naš milostljivi knez in škof, potem knez kardinal Sciivvarzenberg, kardinal Simor, nadškofa dunajski in soluograški; škofje graški, briksenski in lineški; Hrvati, Mag-jari, Poljaci in Cehove delajo posebne priprave za svečanost Povsod so začeli zbirati denarjev za sv. Očeta in za darila; snujejo se tudi velikanska romanja v Rim ; 30. maja 1. 2. 3. junija t. 1. bo v Rimu iz vseh 5 delov sveta odličnih katoličauov zbranih, kolikor jih še ni bilo, kar se Kristus po svetu pridga!
Gospodarske stvari.
Skušnje z raznimi sortami vinske trte na Štajerskem.
II. Naši vinorejci so že marsikde spoznali, da je skrajni čas misliti na zamenitev slabih trsovih sort z boljšimi. Skušnje nam kažejo sledeče: 1. Laški rizlec (Wälschriesling, g. Jančar mu pravi: rivček, hrvatski vinogradarski pisatelj, župnik Stražimir pa biela sladka grašica) so začeli splošno saditi, to pa zaradi njegovih mnogih lepih lastnosti: rizlec rad, obilno in vsaj nekaj poredno vsako leto rodi, daje prijetno in sladko vino, je v sušni pa globoko vzrahljani zemlji z malim gnojenjem zadovoljen, proti vremenskim nezgodam malo občutljiv; vsaj spomladanska slana in poletna moča mu nikoli toliko ne škodita, kakor drugim sortam. Začeli so ga toraj pogosto saditi in ga sedaj povsod hvalijo. Vino iz njega po 3 do 4 fl. dražje plačujejo mimo vina iz moslovca, čeravno je to na tistih goricah zrastlo. 2. Za laškim rizlecom sadijo sedaj najrajše mali ali nemški ali porenski rizlec (Klein- oder Rheinries-ling, od Jančara: rivček, grahorica, rizling; od Stražimira pa: biela dišuča grašica imenovan). Kapljica iz te žlahtne vinske trte v radgonskih, ljutomerskih, ormužkih in pohorskih goricah pridelana je tako izvrstna in aromatična, da v dobrih letinah doseže slovita porenska vina in se najdražje proda. Nekdo je dobil že 50 fl. za vedro, t. j. 500 fl. za štrtinjak, kar je res nezaslišaua cena štajerskim vinom. Jagode so na tem trsu res drobičke in torej ne zdajo pod stiskavnikom, kolikor marsiktere naših domačih sort. Ali to se popravi po veliki ceni vina in pa po tem, da vsako leto nekaj rodi in tako poprek v 10 letih prekosi najzdatniše sorte, ki pa le v dobrih letinah prav obrodijo. 3. Rudeči traminec (Gewürz Traminer, po Stražimiru: crvena ružica) daje zelo fino, bu-ketno in ognjevito vino. Zahteva rodovitno zemljo, potem najizvrstnišo lego, pa vsemu vkljub malo rodi, kar je krivo, da ga še redko kde sadijo. 4. Razne žlahtnine (Gutedel, po Stražimiru plemenike) zlasti krhljikovec (Krachgutedel) storijo dobro še tudi v menje ugodnih legah, če le ni zemlja presušna. Ta sorta obilno jodi in daje lehko pa prijetno namizno vino. Žlahtnine sodijo posebno za hitro zboljšanje starih vinogradov, ki imajo pomešane nasade. 5. Veliko sedaj poprašujejo Vinogradarji po rumenem klešecu (Gelber Ortlieber, v Jarenini ga imajo za belo kavko.) Ta vinska trta sodi na visoke, zračne in sušne kraje, ki se pa dajo dobro gnojiti. V takih legah rodi rumeni klešec silno bogato; njegovo vino ima veliko sladkorja in malo čreslovine, zato se mora brž popiti ali pa z drugim reznim vinom pomešati. 6. Zelenčič (Grüner Sylvauer, v Zavraču mu pravijo zeleni klešec, okoli Šmarja mušica, po Stražimiru zelena sedinogradka) je zelo roden trs, ki stori tudi v
slabejih legah, posebno, če ga nizko držijo; v cvetu je trpežen in daje sladko prijetno vino. 7. Rudeča moslovina (tudi ranfolina, pozna ran-folica, rudeča rabulina, rujavina imenovana, po Stražimiru crvena valtelinka) ljubi nizke dobre lege in potrebuje mnogo gnoja in tedaj zelo obilno rodi ter daje dobro namizno vino. 8. Sladki ze-lenik (Rotbgipfler) pretrpi razne vremenske nezgode jako srečno, rodi jako obilno in sodi najbolj na na strmine. Mošt se spremeni v prijetno namizno vino. 9. Žlahtna siva mušica (Grtiner Klevner, Rulander, po Stražimiru crvena klevanjka), kraljica vsem rudečinam, se pri nas močno širi, ker še tudi v slabših legah stori in pri nekoliki gnojitvi rada in jednakomerno rodi. Vino se upotrebljuje za izdelovanje šampanjca in se torej lehko in drago prodavlje. 10. Izvrsten trs za dobre lege je tako imenovani: mali belec (Kleinvveiss), ker daje fino, buketno vino. Bilo bi ga nasvetovati za radgonske in ljutomerske gorice. 11. Z velikim upanjem na dober uspeh začeli so saditi 2 novi sorti; to pa za pridelovanje belega vina; namreč slankamenko v močno toplih legah in 12. Kamno rujavino (Rother Steinschiller, po Stražimiru: rusa ružica). Obedve sorti ženete pozno in torej skoro vselej spomladanskim slanam srečno uidete. Skoro vse vinorejske družbe delajo skušnje ž njima. 13. Siva mušica (Bodenseetraube, po Stražimiru: modra žarjavina) se močno hvali, ker zelo obilno rodi in je z malim gnojenjem zadovoljna; vino je sladko in prijetno. 14. Sipa (Zimmttraube, mala modrina, vranek, črna moršina, velika kavka, drobna sipa, pozna črnina, raztrešena črnina, drobna črnina, po Stražimiru: modra kosovina ali prava črnina) ljubi zelo sušno zemljo in rodi zelo obilno, če se na dolgo reže, če se torej reže na bike, konjiče, vtikance, potikače, čeruniče in šparone. Zori pozuo. Kožica jagodinina ima v sebi mnogo barvilnih tvarin, diši po cimetu in se čisla za pridelovanje rudečih vin. 15. Sivi postič (Mttllerrebe, po Stražimiru: rana modra mlinarica) na čeruniče in šparone vrezan jako obilno rodi ter precej rano zori, vino pa je precej rodo, toda trs povsod raste in je jako trpežen. 16. Modra lovrenčanka (St. Laurent-Traube) je priljubljena sorta zaradi lehkega, pa prijetnega vina, katero se iz nje pridela. Trs je zelo rodoviten, stori povsod dobro, le v težki ilovnati zemlji ne. 17. Za raztezanje po špalirih in brajdah sodi prav dobro plava rabulina (Blaue Kollner), ki ima na Štajerskem mnogo imen: siva rabulina, kav-čina, kapčina, črni zelenjak, vranik, urnik, slovenska kavka, velika modrina, črnina, črna laška, črni španjer, velika sipa, po Stražimiru, modra kavčina.) Zahteva dobro lego in veliko gnoja. Trs rodi sila obilno, če je prav obdelan; grozdje zori pozno in daje lehko vino. 18. Poskušnje z modro kadarko ali velikim vogrinom so kmalu popustili. Trs zahteva izvrstno tople in dobre lege, veliko gnoja, grozdje pa mu pozno zori.
Kdor hoče na svojem zemljišču z eno ali
drugo tukaj imenovanih sort malo poskusiti, temu svetujemo, naj si zaželjeno trsovje naroči pri vino-rejski šoli v Mariboru. Tukaj dobi dobro robo in se sme zanesti, da res dobi trs, katerega si poželi; ali kot eno- ali dveletne sadike ali pa kot rožje. —
Razne kapusovine.
III. Glavati kapus, zelje, glavato zelje imenovan. Tega je zopet veliko sort, izmed kterih se pa sledeče za pridelovanje najbolj priporočajo: a) Malo rano belo zelje, tudi rano malo Erfurtsko, Ulmsko in okroglo belo zelje imenovano. Glava je prav majhna, okrogla, trdno sklenjena in rano godna. Ta sorta se mora prav za časa v gnojno gredo ali pa na prej pripravljene povrtne gredice vsejati. b) Veliko pozno belo zelje. Glava je velika. Seme se meseca marea vseje, sajeniee pa majnika posade. Ta sorta se posebno okoli mest Strassburga in Kostnice na Bodenskem jezeru močno prideluje in odtod vsako leto sila veliko grozno debelih kapusovih glav v najdaljše kraje v svet razvozi, c) Rudeči kapus, rudeče zelje, tudi ulmsko holandsko, erfurtsko in štrasburško zelje imenovan. Glava je temnorujava in okrogla. Tega zelja je ena sorta rana, ki se že v gnojne grede poseja in posaja, druga pa pozna, ki ima večje glave. d) Jorški kapus, Jurjev kapus, kapus štulovec imenovan. Glava je bela podolgovata, zaokrog-ljena in rahla. To zelje je prav nježno, rano godno, po zimi posejano ima konec marca že dostikrat glavice za porabo. Zato je posebno za pozimsko pridelovanje in za začetek spomladi pri-poročevati. e) Kapus sladkorjev klobuk, ulmski kapus štulovec imenovan. Glava je podolgovata in na vzgor priostrena. Ta sorta posebno dobro stori v goratih krajih, za to ga posebno na Nemškem v Črnem logu pridelujejo, zlasti okoli Štutt-garta in Ttibinga za izvatanje v tuje kraje. Da si ranega kapusa priredimo, poseje se v drugi polovici meseca avgusta seme v prosto zemljo pod milim nebom. Sajeniee se potem posade v gra-bice na dobro pognojeno povrtno njivo. Zemlja se spomladi marljivo rahlja in plevela čisti. Tako do konca majnika in začetka junija sklenjene glavice dorastejo. Večkrat se posadi del sajenic tudi v posebne zaboje ali v stare mrzle gnojne grede. Tu dobro prezračevane prezimujejo noter do spomladi, kedar se v dobro pripravljeno njivo presadijo. Tako se da rano zelje prirediti. Šeje se slednjič Jorsko zelje za rano porabo v gnojne grede ali toplo ležeče povrtne ogoniče, da je za Časa kaj sajenic pri rokah. Te se potem presadijo in kot Jursko zelje za rano porabo priredijo ali v gnojne grede ali pa v toplo ležeče vrtne rabate, da sajeniee za časa vzrastejo in potem presade, da so že nove kapusove glavice pri rokah, kakor hitro pridelek jesenske saditve pohajati začne. Glavice rabijo ali presne za prikuho ali pa že za kislo zelje. Seme rudečega in belega
zelja za jesensko in zimsko porabo se seje ali že meseca marca ali pa aprila na dobre povrtne rabate. Sajenice se potem ali v zeljnik ali na vrt po 3, večje sorte pa po 4 črevlje narazen posajajo. Kdor tako ravna, dobi na močni zemlji in s skrbnim obdelovanjem meseca septembra ali oktobra debele kaposuve glave, ki se ali za presno zelje porabijo, ali pa za kislo zelje zrežejo in vložijo. Vse sorte kapusovine zahtevajo dobro, na novo pognojeno zemljo in se v nizkih legah na izsušenih močvirjih in preoranih travnikih najboljše obnesejo. Porezane glave se v suhi kleti hranujejo, kjer noter do Božiča ostanejo. Se dalj časa se prej zelje da hranjevati, ako se ob času otavine kositve poreže in v otavi na petrih v plastah hranuje. Za prirejo semena se odber6 trdo sklenjene in najbolj zuačivne zeljnate glave, ki se do mraza na suhem kraju hranujejo pa ne v prst zagrebene, da se osuše. Ko mraz pritisne se preneso v suho klet in se tam po vrsti postavijo in do spomladi branjujejo. Ko se pa ni več bati mraza, se na vrtu na zavarovanem kraju posadč. Tukaj zaČn<3 glave, ktere se ua temenu križema prerežejo, poganjati, cvesti in seme narejati, ki 3—4 leta ka-ljivno moč obdrži. Ker listi po zimi radi gnjijejo, morajo se glave skrbno snažiti in gnjilih listov trebiti, kar se more brez vsega strahfi delati, ker cvetna steblica, če listi tudi do cvetne rože po-gnjijejo, ne le iz srčne rože, ampak tudi iz popkov po koceuu poganjajo. Ali tudi glavo porabiti in cvet le iz kocenovih popkov prirejati, ni posebne pri-poročbe vredno, četudi mnogi vrtnarji zarad dvojnega dobička res tako ravnajo.
O kolerabi (10) in karfiolu (11) smo že v lanjskih številkah govorili.
(Konec prihod.)
Jesenski podlesek se naj meseca aprila po travnikih pokončuje. Ta rastlina ima namreč strupene korenine in strupeno seme. Jeseni cvete z nježno bledorudečimi cVeti, toda listi in plod pokažejo se še le prihodnjega leta. Plod se konec maja in začetek junija razsiplje in strupeno seme se iz glavic na zemljo raztrosi. Ovce in posebno jagnjeta, ki se podleskovega semena na-žro, poginejo in tudi druge živali zbolijo. Podlesek se pokončuje tako-le: vzame se 5 centimetrov debeli in 1 meter dolgi kolek. Ta se ošpiči in potem konec aprila, ko se začnejo pedles-kovi zeleni liski kazati, rastlini v osrčje zažene kakih 45—50 centimetrov globoko. Kolek se iz-mekne, luknja odprta pusti, kolek pa drugemu pod-lesku v osrčje zabije itd. Po tem načinu se pod-leskova čebulica prehodne in uniči. Na den jih pokonča jeden mož po 300. Ce jih še 30 ostane pri življenju, se pa drugo leto z kolekom pokončajo.
Sejmovi na Štajerskem. 15. aprila pri Mariji snežni na Velki; 17. v Kapeli pri Brežicah; 20. pri št. IIu pri Turijaku.
Sejmovi na Koroškem. 23. aprila v Stein-bergu, v Gutensteinu, v Milstadtu, v Blatnem gradu v Steinfeldu; 25. v Mauthenu ; 28. pri sv. Andrašu.
Dopisi.
Iz Maribora. Tukajšnjej hranilnici se je lani vložilo 1,389.856 fl. a izjemalo 1,602.917 fl. Na posestva je izposodila 132,180 fl. — Nek dohtar tukaj si je spoštovanje neke kmetske ienske tako naklonil, da mu je ta razjarjena šipe potrupala in jega samega z kamenjem v hrbet pozdravljala. Policaju, ki je njo hotel zgrabiti, se je v slovansko cerkvo skrila in mu ušla, čeravno je 2 uri zunaj na njo čakal. — Znanstvena predavanja na realki se bodo še 4krat vršila, toda če gospodje preda-valci ne bodo menj predrznosti in več znanosti kazali, kakor neki Lewitschnigg, profesor na pri-pravqiscu, potem boljše, da utihnejo. Ta gospod je predzadnjič govoril o vražarieah, še več pa o hudiču, katerega so si po njegovem mnenju duhovniki od ajdov izposodili, da bi ljudi strašili itd. Tudi je rekel, da v celem starem testamentu o hudiču še govora ni. No učeni (?) znanstveni (?) predavalec se niti slovite knjige Jobove ni bral, o katere veličastni lepoti so Byron, Goethe, Koseski strmeli, sicer bi bil kmalu v prvem poglavju ondi na hudiča zadel. Ako g. Lewitschnigg — rajni Brencel bi ga zapisal Lewitschnigggg — želi svojo candravo znanost o hudiču pokrpati, naj blagovoli pogledati še v knjige, ki se znanstveno navajajo 3. reg. 21, 13. — pslm. 108, 6. — Sap 2, 24 - Eccli. 21, 30 — Habac. 3, 5. — I. Mac. 1, 38. vse v starem testamentu. Sploh prej je se treba učiti in še le potem znanstvenih predavanj lotiti se. — Grof Ferdinand Brandis, sin mariborskega grajščaka, je postal cesarski komornik. — 14. aprila bo v kanceliji okrajnega zastopa licitacija za navažanje šodra na št. Peterško in ptujsko cesto; 16. aprila v Lembahu za cesto do Bistrice, za ostale ceste pa v Rušah. — G. Seidl je 16 let županil v Kamci; sedaj je odstavljen in obljubivši račun za lanjsko leto v 14 dnevih položiti žalosten od kamškega „gemeindeamta" slovo vzel. Kamčani niso bili žalostni!
Iz Griž za Celjem. Kakor Gomilčani, tako smo tudi Megojčani želeli popolnem novih mož v srenjskem zastopu. Hotli smo dobiti 11 novih odbornikov in izmed starih pridržati samo enega. Na den volitve je naš učitelj ob 11. uri šolo razpustil in prišel tudi volit. VstopivŠi na volišče, zapazi, da stari predstojnik propade popolnem, če ga še v 3. razredu ne izvolijo. Učitelj sedaj hitro načrčka nekaj listov in jih pošlje med mudne vo-lilce, češ naj pridejo volit sicer bodo kaznovani (? Ured.) Sicer pa tudi to staremu predstojniku ni pomagalo veliko. Moral je predstojništvo odložiti in g. Matiju Golavšeku prepustiti, ki je priden narodnjak. Bog nam ga dolgo ohrani 1
Od Slivnici pri Mariboru. Pred 5 leti so v naši fari bile samo 3 šole, v Slivnici dve in v Brezolah ena. Sedaj bi morali Eačani tudi eno pozidati, ali za denar je buda. Z dolgovi smo skoraj vsi obloženi. Do sedaj je skozi 3 leta g. Bothe v svojem hramu potrebni prostor za šolo dal brezplačno, za kar smo mu vsi hvaležni. Do-brovčani in Skokolani pa so k sv. Miklavžu v šolo potegnili. Zakaj pa? „Ker imajo 1/i ure bližej in ker se otroci tam bolje nemški naučijo". Ali se pa tudi res naučijo, o tem pač dvomimo. Tamošnji učitelj sluje sicer kot precej kosmat nem-škutar, ki je lani kot volilen mož Wretzl-a volil, ali da bi bil izvrstna učiteljska moč, o tem še nismo ničesar slišali praviti. Pač pa zamoremo o njem povedati marsikaj, česar pa objaviti ne-čemo. V Slivnici je celo drugače. Tukaj imamo šolo z učiteljem in katehetom, da jih je malo takih. Otroci gredč iz šole te lepo pozdravljajo: hvaljen bodi Jezus Kristus! Sedanji učitelj g. Tribnik dela pri nas za izomiko otrok v pravem krščanskem smislu že okoli 20 let, in kar z besedo uči, to potrjuje z svojim zgledom pobožnega in pridnega obnašanja. Tudi g. katehet so mladini pravi dušni pastir. Razdelili so med njo že mnogo dobrih in koristnih slovenskih knjig! Taka šolska odgoja koristi slovenskej deci gotovo več, kakor pa naučenje par nemških besedi, katere se večji-del zopet hitro pozabijo!
Iz Koroškega. (Razne novosti). Sedanji ljudje moramo biti strašansko zabiti ali pa neizrekljivo lehkomišljeni, ker nič prav ne pomislimo kako se z denarji pri nas dela. Tako na primer še nobeden naših poslancev ni zinol zastran Ru-dolfove železnice, čeravno se je v 10 letih temu čudnemu beraču celih 30,531.550 fl. iz državne kaše, t. j. denarjev davkeplačilcev v srebru izplačalo kot podpora. Leta 1868. se je to podpiranje začelo z 254,288 gold. lani pa je že treba bilo 5,280.000 fl. Kake poslance smo si Korošci izvolili, to lehko tudi razvidimo iz tega, da ni nobeden podpisal dr. Vošnjakove interpelacije do ministrov, zakaj se notarjem prepuščajo vsi cenilni komisijoni pri posestvih, ki pridejo zarad dolžne dače na dražbo, in tako ubogemu kmetu novih ne-znosljivih stroškov delajo. — Od mosta v Wolfsbergu do Laboda namislijo Lavodino strugo popravljati začeti, ker vsako leto veliko njiv in travnikov v Dravo odnaša in tako neznano škodo dela; popravljanje bo precej drago, najmenje 165.740 fl. Liberalni mestni odborniki v Celovcu bi radi steze iii ulice z navoženim prodom popravili, kar je se ve prav hvalevredno; ali čuden je nasvet tamoš njega inženirja. Ta gospod ne najde na celem Koroškem za celovške ulice vrednega, primernega ,,šodra" in svetuje, naj se ga iz Wildona na Štajerskem pripelja. Kaj pa ko bi bistroumnega in ravno tako praktičnega gospoda po „šoder" na Kitajsko poslali? — Na veliki petek je v Prevalih fužinski hlapec peljal voz gnoja črez most, ki
se pa je vlomil tako, da je hlapec in voz z konji vred v vodo padel. Druga nesreča se ni zgodila. Nenavadno rodovitno kozo ima prevalski železniški čuvaj g. Muškat. V 6 letih mu je skotila 20 mladičev. Letos jih je imela 5. — Prevalski urar Lizej je namesto ur izdelaval dvajsetice, zarad katere umetnosti ga je sodnija prejela in zaprla z bratom vred. — Župnik v Kotleh, č. g. Plahuta so bili na sv. den pred altarjem od mrtvuda zadeti in so velikonočno nedeljo umrli!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Naš deželni glavar Kai-sersfeld je pri odprtju deželnega zbora močno žaloval, kako slabo vse pri nas kaže. Pač res, pred I liberalno dobo v Avstriji tudi v najslabših letih ni bilo tako hudo. Kmetje sedaj pogosto zastavljajo ali izdavljejo najstarejše srebro, t. j. poslednji denar. — Vlada nasvetuje popravo Dravine struge j od Ptuja do sv. Marka, ki bi stala 270.000 fl. Srenje bi zadel 7«, okra.i 7«> deželo i/6 in državo 108.000 fl. Do 1. 1883. bi poprava bila zgotovljena. Učiteljska društva in mnogo srenj prosi, naj bi se okrajnim zastopom prepuščalo imenovanje učiteljev ne pa deželnemu šolskemu svetu v Gradcu. Tako je prav! — Dr. Razlag je svojo poslanstvo za Kranj odložil; tako je tedaj četvorica mož, ki so mladoslovenski šunder sprožili razdjana: grof Au-ersptrg je v grobu, dr. Razlag med večimi stoli na tleh, župnik Trstenjak „samotar" v Ponkvi in prošt Pogačar — ljubljanski škof. Kateri si je izvolil najboljši delež? — Slovenci v okolici Trsta so pri volitvi za mestni odbor sijajno zmagali. G. Nabrgoj je dobil 262 glasov, lahoni so jih vjeli samo 43. — Mesto in pristanišče našemu vojnemu brodovju Polo (Pulj) v Istriji na vso silo utvrdujejo z šancami in kanoni; to kaže na bližnjo bojno nevarnost. — Hrabri Krivoščauje v Dalmaciji so cesarju obljubili 6000 prostovoljcev, če pojde z vojsko nad Turke. — Konservativna večina tirolskega zbora je dobila Viltenskega opata za deželnega glavar)», ali ta ponujene časti ni sprejel in sedaj zahtevajo liberalni listi, naj se glavar vzame iz liberalne manjšine; tega s« pa ministri nikakor ne upajo storiti, ker bi tako Tirolce močno razžalili, a Tirolci so vendar nekaj vredni, zlasti ob času vojske; to prizna celo liberalna „Presse".—Cehi so -pri volitvah na deželi in v mestih povsod zmagali. — Na Ogerskem imajo sedaj takov volilen red za volitve v državi zbor budim-peštanski, da pride na vsakih 5000 Magjarov, na 8000 Slovakov, na 120.000 Rumunov, in na 150.000 Srbov povsod le eden poslanec. To je magjarska pravica in »nako-pravnost. — Pri Kninu v Dalmaciji je zopet 12000 kristijanov pribežalo k nam; mnogi so boleni na legaru, drugi na osepnicah.
Vnanje države. Nemško-pruski cesar ni hotel Bismarka iz službe spustiti. Bismark še ostane
minister; čemu da se je tedaj vsa ta komedija omislila, to še ni jasno. — Na Italijanskem se godijo čudne reči. Delavci delajo skrivne zarote in se pridružujejo Strašnemu društvu „internacijo-nale", ki hoče ves sedanji red zatreti, nihče nebi smel kaj lastnega imeti, ne posestev, ne žene, vse bi bilo vseh. Taki zarotniki so v Beneventu začeli vse požigati in klati, tudi blizu Rima so se prikazali. Ali to ne brani, da nebi bogatajilni poslanec Petrucelli nasvetoval, naj se papež preženejo, cerkev sv. Peter porabi za zbornico, papeževa palača pa za italijauske uradnike. — Francoski katoličani so v Parizu obhajali sijajn shod in sklenili več katoliških poljedelskih šol osnovati, ker v sedanjih se mladi ljudje le neverstva in grdega zadržanja naučijo. — Kitajski paganski cesar je preganjanje kristijanov prepovedal. — V Indiji je umrl paganski vladar Bahadur; njegove 3 žene so napravile veliko grmado iz dišavne lesovine, mrliča nanj vložile in se ž njim vred sožgati ukazale. To je strašna navada v Indiji! Angleži, ki imajo vso oblast, tega ne branijo in se za razširjanje krščanstva malo brigajo.
Turške homatije se bodo bržčas še ta teden spremenile v krvavo klanje. Turki ?o odbili vse nasvete evropskih ministrov. V Aziji okoli Batuma zbira Muktar-paša vojake in kanone, da brani Turčijo zoper Ruse in Perzijane; ob Donavi ima višje povelje Kerim-paša; največ vojakov mu stoji med Ruščukom, Šumlavo in Varno, potem pri Vi-dinu; tukaj je mnogo turških pontonov in misli se, rta bodo Turki črez Donavo vdrli v Rumunijo; to bo strašno za Rumunce, dokler Rusi ne pritisnejo. Proti Crnogori maršira Sulejman-paša z 22.000 vojaki in se bliža Duški soteski; Derviš-paša pa je zgrabil iz Skadra katoliške Miridite; te hoče pobiti, preden jim prihitijo Črnogorci na pomoč; 3 dni divja že ljuto klanje. Ti se na mejah že zbirajo; Vukotič gre Sulejmanu nasproti; knez Nikolaj pa bo zgrabil Derviš-pašo. V Bosniji zapoveduje vstašem hrabri Despotovič, Dučič stoji blizu Broda. Grki bodo z Rusi potegnili. Sedaj vojake naglo orožajo in pošiljajo pušek in streliva v turške dežele, kder Grki prebivajo, zlasti na otok Kandijo. Ruski car je ukazal vojno brodovje proti Turčiji odposlati, da zabranijo Turkom do-važanje orožja iz Anglije in Amerike; sam pojde in jegov sin v Kišenev vojske ogledovat. Ta se je 10. aprila začela v velikanskih četab pomikati proti Donavi.
Za poduk in kratek čas.
Grad flrastovec.
Od Maribora na izhodu sredi slovenskih goric v lepi pesnički dolini pol ure pred št. Lenartskim trgom stoji grad, okoli kterega se razprostira graj-ščina Ilrastovec, nemški Gutenhaag. Ta se prišteva največjim posestvom na Štajerskem. Njeno zemljišče
meri skup 758 oralov: 45 oralov njiv, 60 oralov spašnika, 75 viuograda, 225 travnika in 350 oralov gozda. Posestva so raztrešena po 15 srenjah. Grad sam stoji v gornji Voličini, drugo je v spod. Voličini, v Zamarkovi, v Žikarcih, v Bišu, v Mučeni, v Grušovi, v Lazah, v Ruprčab, v Nebovi, na Grajeni, v Nasovi, v Janeškem vrhu, pri sv. Miklaužu in v Bebrovniku.
V zapisni knjigi gosposkih zemljišč štajerskih so ta posestva vpisana pod imenom grajščin: Ober- und Unter-Gutenbaag, Lindenbichl und Mettau. Pred 1. 1848. bili so hrastovski grajščaki znatno veliki gospodje. V gradu so imeli svobodno deželno sodnijo, sedež davkarijske in upravne gosposke za celi hrastovski okraj, ki je obsegal 44 srenj, razdeljenih na 16 večjih županij z ravno tolikimi župani ali „aintmani". Grajščaki bili so tudi vajdovje ali vogti cerkve in župnije sv. Ruprta, in zemljiščni gospodje številnih podložnikov v 65 srenjah. Ti podložniki so jim morali rabotati, desetino in druge davščine na leto dajati. Grajščaki, jihovi uradniki, pisači, beriči in hlapci so bili sami Nemci ali ponemčeni Slovenci in nem-čurji, ki so slovenska starodavna in lepa imena ljudi, srenj, krajev, bregov, gozdov, potokov itd., ali na nemško prestavljali, včasih popolnem krivo, ali vsaj na nemško po sili zavijali. Popačena imena so poznej prešla v zemljiščne knjige in rabijo vsled tega še sedaj vsem našim gosposkam. V dokaz postavimo semkaj hrastovsko - nemška in prava slovenska imena srenj, v katerih so živali hrastovskih nemških gospodov slovenski podložniki. Slovenska imena so v obročkih in čitatelji-se bodo gotovo večkrat čudili, kako je bilo mogoče take nemškutarske spake le izumiti: Armsdorf (Lor-manje), Burgsthal (Borščič), Frohbach (? v župniji sv. Benedikta), Gruschenberg (Grušovski vrh), Gruschendorf, (Grušova), Jahringsberg (Jareninski vrh), Hanau (Gorjane), Jablenach (Jablauce), Ja kobstbal (št. Jakobski dol), Langenacker (Dolge njive — pa kratki ogoni), Mallenberg (? v župniji sv. Lenarta), Georgenthal (št. Jurjevski dol), Götsch (Gočova), Gradenschegg (Gradenšak), Kriechen-bacb (Kremperk), Lasach (Laze), Ledinegg (? v župnije sv. Lenarta), Rabenberg (Ramperk), Radoch (Radehova), Samarko (Zamarkova), Sauerberg (Zavrb), Scberiafzen (Žerijavce), Schitanzen (Še-tance), Schlttzendorf (Šice), Schweindorf (Senarska, noveji nemškutarji se Schweindorfa, t. j. Svinjar-ske vendarle sramujejo in pišejo Heudorf, le lepe Senarske nečejo pripoznati), Kopriefuik (Koprivnik), Slatenegg (Slatina), Stickelberg (Strma gora), Süssenberg (Švičina), Trankowetz (Trankovec), Tschag-ga(Čagona), Tschermlenschegg(Crmlenšak), Wleku-scbegg (Vlakušak), Watschgoberg (Bačkova), Welli-tschen (Voličina), Wintersbach (Zimica), Wischberg (Bišečki vrh), Wiscbdorf (Biš), Wolfsberg (Volčji vrh), Wolfstbal (Volčji dol), Wölling (Velka), Mettau (Metova), Mutschen (Mučena), Nardwischetz (Nad-bišec), Parthin (Partinje), Pernitzen (Pernioe),
Pickerndorf (Pekerje), Rothschtitzen (Ročica), Ru-persdorf (Ruprče), Gasterey (Gasteraja), Gatscbnig-berg (Gačnik), Navarden (Navarda), HI. Dreifaltig-keit (sv. Trojica).
Grad Hrastovec je vreden natančnišega popisa. Njegova širna poslopja gledajo sicer iz bolj nizkega brega vendar dokaj veličastno in ponosno v prelepo pesničko dolino. Velika dva okrogla stolpa, ki se že od daleč vidita, delata grad še bolj imeniten. Tudi širne kleti pred gradom so spomina vredne; v njih stoji mnogo velikanskih hrastovih sodov polnih najžlahtniše vinske kapljice; eden drži 175 veder ali 17 V» štrtinjakov. Graj-ščinsko poslopje ima 64 hiš. Sedanji posestnik g. Janez Pauer jih je dal dragoceno in okusno popraviti in olepšati. Grad ima dvoje nadstropij in obdaja precej prostorno dvorišče. Okoli grada se vijejo prijetne stezice z drevoredi obsajene in lep vrt; vse je okusno in marljivo obdelano in pri-redjeno. Od zidanega mosta črez Pesnico pelja polagoma na vzgor lepa, gladka in široka steza, obsajena od velikanskih jagnedov na širni prostor naravnost pred velika vrata. Od ondot uživa potnik, ako se obrne nazaj proti zapadu, res krasen razgled na pesničko dolino in gorice med Mariborom in Plavučem pred Ernaužem. Visoko nad tem lepim svetom stojijo cerkve sv. Vrbana, sv. Križa in sv. Duha; celó zadi pa se globoko v nebo spenja 7500 črevljev visoka planinska gora, strma Golica na koroško-štajerski meji. Prijazni prostor pred vratami bil je nekdaj globok prepad ali jama, črez katero so po železnih verigah od grada spuščali težek most; luknje, po katerih so verige plezale, še se sedaj vidijo. Od širokih vrat na desnem in levem oglu stojita dva visoka, okrogla in močna stolpa. Nad vratami beremo: G. F. v. H. 1655 f 1666. (Georg Freiherr von Herberstein, ki je pred 200 leti bil tukaj grajšeak. Skozi vrata vstopimo v prostorno dvorišče, kder so na desni strani hiše za oskrbnika na levi pa kajhe. Sredi dvorišča iz severne strani stoji zidana, obokana kapela, kder se sme vsled pismenega dovoljenja papeža Benedikta XII. brati sv. meša. Altar je izdelan iz sivega marmorja in je ozalšau z veliko malano podobo križanega Zveličarja.
(Konec prih.)
Smešničar 15. Učitelja računstva je nek pre-vzetnjak vprašal: gospod učitelj, izračunite: ako 4 teleta tehtajo 360 funtov, koliko bo potem tehtal mladi volek? Učitelj: stopite na tehtnico in kmalu vam bodem povedal!
Razne stvari.
(Ljubljanski podpirovalni odbor) v pomoč bo-senskim in hercegovinskim pribeglim revam se je oficijalno, t. j. pred vlado razšel in torej od „Slov. Gosp." poslanih 22 fl. ni mogel v „Slovencu1- in v „Slov. Narodu" potrditi. Omenjiui odbor je dobil
od „Slov. Gosp." skup 422 fl. 40 kr. Ostalo je 17 fl. 10 kr. Daroval je neimenovan 2. fl. Teh 19 fl. 10 odpošljemo torej podpirovalnemu odboru v Zagrebu.
(Od [sti. Tomaža nad Vel. nedeljo) se nam piše, da je 3. aprila ob 8. zvečer do tal pogorel hram g. župnika Božidara Rajča v Zvabu. Gasilci so sprva branili; ko so pa štirko vina vunkaj dobili, so na ogenj pozabili, marljivo pili in se naposled trdno stepli. Škoda je 800 fl. Ogenj je tudi sosedu pokončal klet in 15 vaganov zrnja.
(Zemlja stresla) se je 4. aprila zvečer okoli V2 9 ure od Gradca do Ljubljane in Rudolfswertha na dolgo in od Ljubljane do Zagreba na široko. Nam se je o hudih stresih poročalo od sv. Urbana pri Ptuju, iz Htinj na Pohorju, iz Teharjev in iz Trbovelj. Najhujše bilo je v Trbovlju,; ljudi so mislili, da je sodni den. V Mariboru so se stene zibale 6 sekund.
(Pogoreli so 3 posestniki) v Spuhljih pod Ptujem: Job, Pukšič, in Strelec; ta se je tudi budo opekel in ima 2500 fl. škode. Bržčas je tabak ognja kriv.
CGrozne reči) se že godijo: na Dunaju je oče obesil svoji 2 hčeri in preminol, da ga ni najti več, v Pragi je mati umorila 3 otroke in sebe zavdala.
(Ustrelil) se je Anton Sušeč, vodja pri regimentu Hartung v Mariboru.
(Gozdapogorelo) je 20 oralov pri št. Gothardu v bližnji Ogerski.
(5 učiteljskih služeb) je izpraznjenih samo v št. Lenartskem okraju. Prej ni bilo tako!
(20 zlatov dobi) kdor sodniji izroči Janeza Pahole, morivca Ane Gajšekove v Oplotnicah.
Dražbe III. 14. aprila Mih. Turnšek 477 fl. v Smarji; 16. in 30. aprila Franc et Lobovo mizarstvo v Slov. Gradcu, knez Mensdorfove puške, ptiči in knjige v Dobrni; 19. aprila Lovro Šošte-rič pri Radgoni: 20. aprila Jož. Grabner 516 fl. v Sevnici.
S.nierljil«- «tevISUes
V	Trstu 7. aprila 1877: 79 50 16 38 86.
V	Lincu „ „ 41 52 25 60 45.
Prihodnje srečkanje: 21. aprila 1877.
\itjiiovfjšl hiirzt na Eiuuajii.
Papirna renta 63 35 — Srebrna renta 67'60 — Zlata renta 76 50 — Akcije narodne banke 818— Kreditne akcije 146.— — Napoleon 9 86 — Ces. kr. cekini 5 72 — Srebro 107-90
V Mariboru. Krompir 3 fl. 40 kr. HI. — fažol 16, leča 20, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 12 kr. liter. — Pšenično gres 27, prednja moka 22, srednja 17, polentna moka 12 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl, 20 kr, svinjsko maslo 86, slanina frišna 68, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. 10 kr. Kg. — Jajce 2 kr. vsako. — Govedina 4/, teletina 49, svinjetina mlada 54 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 3 60 mehka, fl. 2*80 Kbmt. — Ogelje trdo fl. 1—, meliko 60 kr. HI. — Seno 3 fl. 50 kr. slama 3 fl. 40 kr., stelja 2 fl. 20 kr. za 100 Kg.
(1 HI.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
lM/ioo vag. — 100 kilo = 1 cent in 78'/, funta.
Mesta	Pšenica		>M M		Ječmen		Oves		Ttiršica		Proso		Ajda	
	fl	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .		20	6	50	5	30	3	70	5	50	5	20	5	40
Ptuj . . .	9	10	6	90	5	—	3	60	5	20	5	20	5	20
Ormuž , .	7	32	6	17	5	70	2	92	4	80	7	80	4	88
Gradec . .	10	46	7	59	5	60	4	—	4	85	—	—	5	—
Celovec . .	10	38	7	96	6	36	3	58	5	22	4	46	6	10
Ljubljana	11	—	6	40	4	70	3	—	6	80	4	70	5	95
Varaždin	9	20	8	10	4	50	4	20	5	40	5	40	6	20
Zagreb . .	9	—	8	—	3	80	3	70	5	10	6	80	5	—
Dunaj lg «	13	57	10	82	6	90	7	37	7	15	—	—	—	—
Pest 1- M	12	82	9	60	7	90	7	60	6		5	—	--	—
Zahvala in priporočba.
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Za bližajoči se poletni čas pripravil sem veliko izbiro novega blaga, katero je pri nizki ceni vendar trano in lepo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti. ¡J^* Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na doni mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
2—3	krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štev. 15.
t
NAZNANILO.
Trgovec
KAROL PET0VAR
v gosposki ulici v Mariboru
priporočujc svojo bogato in dobro prebrano zalogo klobukov za gospode, gospe in otroke. Klobuki so izvrstno izdelani in sicer po najnovejši šegi. Stari klobuki se sprejemajo v očedenje in popravo. Zunanjim naročilom se točno ustreza.
Naznanilo.
Svojo mater Nežo Satler, rojeno Šturm, ktera je 5. aprila t. 1., 76 let stara, po kratki bolezni, sprevidena z sv. zakramenti v Gospodu umerla, vsem njenim znancem in rodbini v blagi spomin priporočuje in vsem, kteri so njej pri pogrebu zadnjo čast skazali, javno zahvalo izreče njeni žalujoči sin
Andrej Šturm,
gostilničar v spod. Ivanjcih pri Negovi.
2—3
Ces. kralj.
zvonaraa
izključ. priv.
in livarna
gospoda
Janeza Dencel-na in sinov
v Mariboru
zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se 8
starimi nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbima iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali | iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in j sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak<i, da se zelo lebko zvoni in v zvoniku nič ne trese.